2.	mnenje: povabiti posamezne pokrajine, da svojemu gledališču zagotove prav tako subvencijo, kakršno mu daje država. Če pokrajina tega ne bo marala, je to znamenje, da ji ni mar za svoje gledališče in tedaj je tako gledališče treba zapreti;
3.	mnenje: združiti nekatera gledališča, se pravi po dva zliti v enega. Tako npr. Novi Sad-Osijek, Sarajevo-Split, Maribor-Ljubljana;
4.	mnenje: posamezna pokrajinska gledališča spremeniti v podružnice centralnih gledališč. Tako bi bil Novi Sad podružnica beograjskega, Osijek zagrebškega, Maribor pa ljubljanskega gledališča;
5.	mnenje: oddati posamezna pokrajinska gledališča privatnim zakupnikom — posameznikom ali konzorcijem — ki bi dajali zadosti moralne in materialne garancije za vodenje gledališča v umetniškem in narodnem duhu; država bi v tem primeru zmanjšala subvencijo, a obdržala pravico do nadzorstva.
Kočljivo vprašanje je znal reševati Nušič — po okrožnici sodeč ■— na moč demokratično in s posluhom za tragično situacijo, saj ne izključuje pravice posameznih gledaliških uprav, da stavijo nove predloge in nova mnenja. Nobenega dvoma pa ni, da je bil spet on tisti, ki je največ pripomogel, da se načrt ni uresničil v najusodnejši obliki. Mariborsko gledališče je ohranilo svojo samostojnost in kmalu opravičilo zaupanje, ki so ga stavili vanj razumni gledališki ljudje, med njimi tudi Branislav Nušic.	(mm)
N ti š i č — chef de la section artistique au Ministère de la Culture et le Théâtre Slovène. Le comédiographe serbe Branislav Nušič, en tant que haut fonctionnaire à Belgrad a plusieurs fois négocié en faveur du Théâtre Slovène de Ljubljana, surtout durant les années critiques de 1918—1923.
Aškerc o Nušiču
30. 9. 1901 je takratni urednik Ljubljanskega zvona Anton Aškerc poslal Risti Odaviču v Beograd pismo, v katerem na dveh straneh omenja dramatika Nušiča:
Velecenjeni gospod! Nadejam se, da ste se srečno povrnili v Belgrad, pri-nesši s seboj lepih spominov s potovanja.
Tudi jaz sem potoval od 1. do 24. sept., in to po Rusiji. Videl sem Varšavo, Petrograd, Moskvo in Kijev.
Rusija se mi je tako prikupila, da pojdem v kratkem spet tja.
Danes Vam pa pišem v zadevi Nušičeve igre »Tako je moralo biti-"'. Mi smo jo dali na repertoar, pa bi jo radi igrali.
Ali morete svojo obljubo izpolniti in nam dramo preskrbeti?
Prosim izročite g. Nušiču moj poklon ter mu izrazite moje želje.
Drama, ako še ni natisnjena, naj bi bila vsaj z latinico čisto in čitljivo prepisana, da bi jo mogli tukaj prevesti.
Gospod Nušič naj tudi pove, če zahteva za prevod kak honorar in za inscenacijo kako tantiemo od gledališča. Drama bi se predstavljala takoj, čim bi bila prevedena. V nadeji, da se nam prošnja usliši, se Vam priporočamo.
Druga stran Aškerčevega pisma Risti Odaviču, beograjskemu književniku in dramaturgu Narodnega gledališča v Beogradu v letih 1901—1903 in 1907—1909, z dne 30. 9. 1901.
Fotokopija darilo Srbskega gledališkega muzeja, ki hrani original
A jaz bivam z vsem spoštovanjem in z lepim pozdravom Vaš vdani A. Aškerc, redaktor Ljubljanskega Zvona.
P. S. Poklon Vaši gospe soprogi!
Omenjena igra oz. drama se pri nas ni nikoli igrala. Prvega Nušiča — herojsko enodejanko »Knez Semberijski« smo pri nas igrali šele v novembru 1905.
Aškerc et Nušič — Dans la lettre publiée ci-dessus le poète Anton Aškerc, rédacteur de la revue »Ljubljanski zvon«, prie un de ses amis de Belgrade de lui procurer la pièce de Nušič »II devait être ainsi« en vue de sa représentation à Ljubljana.