SKOK V POMLAD Poštnina plačana y gotovini CENA IZVOHA ?n DIN Leto XV. — štev. 14 V Ljubljani, 5. aprila 1959 Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbo-r — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 in 21-281 — uprava: 21-281 — letna naročnina 800 din, polletna 400 din Prva seja Komisije za telesno kulturo pri IS LRS VELIKE NALOGE ^ Ljubljana, 5. aprila. Včeraj je bila v poslopju Izvršnega sveta LRS prva ^|< seja komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS, ki j. zakaj uspehi ljubljanske prav usoden. enajsterice v prejšnjih kolih so Za nne .... . . ‘kar mal° prestrašili prijatelje no- snltat« s o najbolA zamnuva re- gameta v Tuzli. Tako se je zbralo Varii i,i .^Borovega in Tuzle. V ne- ob igrišču kakih 7000 gledalcev, iz dna ♦Jikli ^ 'o prej 0/IIet)il Skupaj s sodnikom Taslidžičem iz ttsPešnei:£el«\le bllo.B('rovi> ‘"krat Osijeka sta pritekli na igrišče mo-Prihli" ’ S tem 86 je Borovo tako štvi v naslednjih postavah-njeea 8,0 0dret,lu- da sa i0«*

60 se f za metalca Izredno mlad. *tier „ , e 8V(>bh 19.25 m dosegel na prl-Prl 26 letih. ^ * ner°den — potem pa ... > Plne^pj0!10 Je »na3toptI« 13. junija 1940 la bl) m “ffu v Arkansasu. Ze kot deček an, pa tudi neroden. V šoli se z 19,25 m. je srečal s športom in tudi z atletiko. Vsestransko udejstvovanje je iz velikega In težkega fanta napravilo atleta fantastičnih možnosti. Prve rezultate je zabeležil leta 1955, ko je metal mladinsko kroglo (v ZDA uporabljajo v srednjih šolah 5.44 kg težko orodje) še skromnih 12.80 m. Nato je rezultat poskočil na 17.27, na 18.72 In na 21.33 m, kar Je bil že rekord za mladinsko kroglo. Zadnja znamka ni stara, saj jo je dosegel šele lani. Končal je srednjo šolo v Phoenlxu le (Nadaljevanje na 2. strani) Djurinek (Morčič), Šaro-tar (Rantoša), Babič, Dozet, Skalar, Norčič, Sečko, Erjavec, Klanjšček (šarotar), Potočnik, Matjašec. Ljubljana: Istenič, Kožuh, Zorko, Nikič, Djukič, Bogataj, Bjelič, Erzar, Brezigar, Prelovič (Stojanovič), Haneman. Sodnik: Konič iz Kranja, strelci: Brezigar v 9„ 62., Haneman v 51., Stojanovič v 66. ter Rantoš v 42. (avtogol) za Ljubljano, Erjavec v 40. minuti za Soboto. Sobota je pritekla na igrišče brez svojega najnevarnejšega napadalca Mavčeca, kar je že pomenilo veliko . . _ . __________jo je dobil Brezigar in se spustil v dir po desnem krilu. Vsi so pričakovali, da bo podal žogo v sredino, vendar se je Brezigar odločil za oster strel, ki je nepričakovano obsedel v mreži. Vratar Djurinek ni niti poizkušal braniti. Menda je ta zadetek vplival nanj zelo slabo, saj je od tega trenutka dalje branil zelo negotovo ter je spuščal iz rok tudi najlažje žoge. V 40. minuti so Sobočani izenačili prav tako nepričakovano, kot so Ljubljančani dosegli prvi gol. Na streljano žogo ie skočil Istenič, vendar jo je izpustil iz rok. kar je izkoristil Erjavec in izenačil z visoko žogo, vendar je zadela prečko. Že prve minute drugega polčasa so pokazale, da je premoč še bolj na strani Ljubljane. Najprej je Haneman že v 51. minuti z rahlim strelom dosegel tretji gol, kateremu je spet botroval nesrečni vratar, ki je žogo izpustil iz rok. Najlepši gol tekme je dosegel Brezigar v 62. minuti, ko je s kakih 18 m poslal močan strel v desni zgornji kot. Zma-go je potrdil v 66. minuti še Stojanovič, ki je popolnoma zapečatil usodo Sobote. . Ljubljane že dolgo nismo videli 'orati tako lepo in učinkovito. Najboljši igralec je bil Brezigar. Za goste bi lahko rekli, da »o začeli z veliko voljo, vendar je glavni krivec njihovega visokega poraza vsekakor vratar. Prav gotovo so precej (Nadaljevanje na 8. strani)’ Sestanek prigrsuija nega odbora z organizacijami I PIITIZRMSRi POHOD OB ŽICI ORUPIRROE LJUBLJRNE Nad Ljubljano letala in padalcil Skupščina Rokometne zveze Slovenije Čim bliže terenu in množicam! Priprave so v polnem teku ■ Udeležba tekmovalcev še enkrat večja, kot lani ® Proslave že v soboto 9. maja y Le dober mesec nas še loči od iradi-cionalne manifestacije naših političnih, drui-\ benih in telesnoozgojnih organizacij — od Partizanskega pohoda ob žici okupirane Ljubljane 1959< in že dobivamo poročila o živahnih pripravah na terenu, hkrati pa je Odbor za organizacijo tega pohoda začel dobivati številne prijave tekmovalnih ekip. ^ y petek je bil v Klubu poslancev sestanek Tpdbora * zastopniki republiških organizacij, ki bodo nosile glavno breme pri organizaciji prireditve, naj si bo že sedaj (propaganda ■v svojih osnovnih organizacijah in zbiranje jprijav) ali pa na sam dan prireditve. Navzo-0J so bili zastopniki Gasilske zveze, predvo-jaške vzgoje in Strelske zveze, Letalske, Cportne, Planinske, Taborniške, Počitniške zveze, CK LMS, Rdečega križa, Ljudske tehnike, Republiškega sveta ZS J, Zveze študent-ake mladine in drugih organizacij. Povedali io mnogo novega o pripravah. ■ PRIJAVE — Največje število ekip narne-arava poslati v borbo Zveza »Partizani Slove-ttitje (500), Pred vojaška vzgoja okrog 80, Strelska zveza 60 moških in 10 žesnkih, večje število ekip tudi Planinska zveza, gasilci 8 ekip, letalci 4 padalske in 7 zemeljskih ekip, Počitniška zveza samo iz Ljubljane 5 ekip, mnogo pa še iz drugih krajev. H PRENOČIŠČA IN PREHRANA - Večina organizacij j« prevzela skrb za prenočišče in prehrano svojih tekmovalcev na svoje breme, kar bo Odboru seveda v veliko olajšanje. To pa zaradi tega, ker bo treba še poskrbeti za različne druge ekipe. B PROGRAM — Poročali smo že o odkritju dveh spomenikov — na Celovški in Tržaški cesti. Proslave in slovesno odkrije bodo organizirale terenske organizacije ZB že v soboto, 9. maja popoldne. V nedeljo zjutraj ob 5. uri bodo godbe naredile obhod z budnicami, 10 topov pa bo izstrelilo salvo v čast prireditve. Ob 6. uri bo na Trgu revolucije Slovesen začetek, nakar bodo tekmovalce pre- Janez Sumi Imeti nogo o mavcu prav tovo ni prijetna stvar. Tudi nezu Šumiju ni ušla ta precej pogosta smučarska nevšečnost. Tik pred najpomembnejšim domačim tekmovanjem na Popovi Šapki si je namreč zlomil nogo in tako seveda ni mogel startati, čeprav se je za letošnje državno prvenstvo tako skrbno in sistematično pripravil, kot prav gotovo doslej še za nobeno sezono. Da bi igral na snežnih poljanah, kot je sicer, prvo violino na državnem prvenstvu, so nedvomno pričali številni lepi uspehi o tujini, ki jih je pred tem dosegel. Nastopi in treningi o inoz^zsMau sp res največ Pripo- mogli, da se je letos prerinil med vodilne jugoslovanske alpske vozače ter da ga upravičeno štejemo za enega od glavnih olimpijskih kandidatov za Squanv Vallep. Načrti za bodoče? Na olimpijske igre bolj malo misli, ker ne ve, koliko bo šlo tja sploh Jugoslovanov. Kljub temu pa trdi, da se bo pred sezono, tako kot lani ali pa še bolje, pripravil za prihodnjo sezono in da bo na bodočem državnem prvenstvu dosegel to, kar mu je letos ušlo zaradi neljube poškodbe. Sicer pa, kdor je tekmovalec, mora biti borben in vztrajen — prav takšen pa je naš kranjski Janez. Med svoje največje uspehe pa šteje prvo mesto na letošnjem republiškem prvenstvu v Ravnah in uspeh v Garmischu, kjer je bil v kombinaciji med Jugoslovani najboljši. ' Letošnja sezona je bila osma, odkar tekmuje. V tem času je doživel že vrsto veselih in (udi bridkih dogodivščin, pa tudi lepih uspehov ni bilo malo. Kar petkrat je bil namreč mladinski republiški prvak. Po poklicu je ta 24-letni smučar kranjskega Triglava elektro-monter pri Elektrotehničnem podjetju v Kranju. Sam pravi, da je z delom precej obremenjen in tudi z dopusti je bolj težko, tako da mora res dobro premisliti, kako bo izkoristil čas, ki mu preostaja za smučanje. Prav gotovo bi ob boljših pogojih letos še bolj zablestel. peljali z avtobusi na start v Tolstojevi ulici. Sicer pa bodo o tem izdana še posebej tehnična navodila. Slovesna razdelitev nagrad in razglasitev rezultatov pa bo na Trgu revolucije ob 18. uri. B CVETJE NA LJUBLJANO Presenetljivo dobro so se na pohod pripravili pri Letalski zvezi Slovenije. Zjutraj pred startom se bodo spustile na zemljo 4 ekipe padalcev, ki bodo nato odšle na tekmovalno progo. Ob prihodu tekmovalnih ekip na cilj na Trg revolucije bodo nad Ljubljano krožila letala in bodo metala na prihajajočo tekmovalce cvetje. Skratka, letalcem moramo za tako skrbno pripravo res čestitati. B ZNANI ATLETI V REPREZENTANCAH Po doslej znanih prijavah bo zlasti zanimiva tekma med mestnimi reprezentancami, ki jih bodo sestavljali najboljši atleti in smučarji. Celjane bodo zastopali Vipotnik, Naraks, Gajšek, Male in Vukovič (rezervi Verk in Krumpergerj ter Slamnikova, Bela-jeva, Grabar jeva, Kamenikova, Tovornikova in Gašparutova. Pričakujemo nastop Beograda in Zagreba, sklenjeno pa je bilo, da bo tudi Ljubljano zastopala posebna reprezentanca, ki jo bodo po vsej verjetnosti sestavljali smučarji Enotnosti ter atleti Ljubljane. Posebej naj omeniimo, da se je že prijavila ekipa ZB iz Raven na čelu z direktorjem Železarne tov. Klančnikom. Le-ta nam je omenil, da bodo iz Raven bržkone poslali Tudi ekipo za nastop v konkurenci mestnih reprezcAtanc. Sestavljali jo bodo najboljši ravenski smučarji-tekači. In sicer? Na Resljevi cesti 9 je zelo živahno. Težko je »ujeti« telefonski razgovor s Številko 31-053, kajti 10. maj se bliža s hitrimi koraki ... T. B. VELIKE NALOGE (Nadaljevanje s 1. strani) v ljubljanskem okraju 43 milijonov dinarjev, letos pa bo na voljo skoraj TO milijonov, O vseh teh sredstvih so razpravljali tudi na zborih volivcev, kar velja le posebej ugodno oceniti. Največji pfobiem s katerim »e bavijo sveti In komisije za telesno vzgojo so nedvomno objekti In kadri. V ljubljanskem okraju Je n. pr. 299 Sol, le 38 od teh pa ima Svoje telovadnice. Računica nam pove, da pride na eno telovadnico skoraj 2009 dijakov. Nič bolje ni s kadri, kajti za 71.851 dijakov, kolikor jih Je v tem okraju, je na voljo samo 115 učiteljev in profesorjev za telesno vzgojo. Vrh tega je večina teh skoncentrirana v samem mestu Ljubljani. Z drugimi besedami, cn profesor ali učitelj ima na skrbi nad GOO dijakov. Jože Pavličič in Leopold Krese sta podala kratko analizo dela po kongresu. Oba sta ugotovila, da je napredek viden. Povsod se ustanavljajo občinske zveze za telesno vzgojo in koordinacijski odbori. Kmečke mladine je vedno več v raznih teiesnovzgojnih organizacijah. V kolektivih je vedno večje zanimanje za telesno vzgojo. Dobrih strani torej ne manjka, problemov in težav pa je kljub temu Se vedno dovolj. Urediti bi bilo treba tekmovalne sisteme, vzgojiti čim-več kadra in posebno pozornost posvetiti Šolam. Tov. Krese je predlagal, naj bi ustanovili posebne centre za vzgojo kadrov, kajti le tako bo mogoče dobiti dovolj predavateljev in vseh potrebnTu rekvizitov, ki so na takih tečajih nujni. Razdrobljeni tečaji po raznih krajih ne bodo prinesli pravega uspeha. Mimo tega je tov. Krese tudi predlagal naj bi pričeli resno misliti na gradnjo nekaterih objektov, v prvi vrsti na umetna drsališča v Ljubljani, Mariboru in Celju, na zimski bazen v Ljubljani in na košarkarska igrišča, ki bi bila sposobna za kvalitetna tekmovanja. Tov. Dernač je na koncu podal še kratko poročilo o poteku nabiralne akcije, zatem pa so se člani komisije zedinili, da bodo na prihodnji seji razpravljali o najvažnejšem problemu — o telesni vzgoji v šolah ter o Višji šoli za telesno vzgojo. Sklenili so tudi, da bodo priporočili Izvršnemu svetu naj pošlje posebno pismo vsem okrajnim in občinskim LO, naj posvete telesni vzgoji na svojem področju čimveč pozornosti In skrbi. Po povratku iz Belgije O turnirju v\Liegeu, ki so se ga udeležili košarkarji Olimpije hkrati s prvo peterko Ljubljane, pišemo na drugem mestu. V uredništvu pa se je oglasil košarkar ^Ljubljane* Kumer, ki je povedal za naše bralce nekaj posebnosti. 1. »Kakšen je bil sprejem in gostoljubnost prirediteljev? Kdo je nastopal na turnirju?« Liege, veliko industrijsko mesto Belgije, je sprejel Ljubljančane v goste izredno prisrčno. Gostoljubnost in odkrite simpatije jugoslovanskih igralcev so se kazale na košarkarskem igrišču, ki je bilo vse tri dni zasedeno do zadnjega kotička od navdušenih gledalcev, na uradnem sprejemu pri županu mesta in kjerkoli smo se pojavili. realizacijo osebnih metov (z 84 °/o izkoriščenih osebnih metov je bil na turnirju drugij držal v šahu skoraj do konca tekme belgijske prvake. Najlepša je bila pravzaprav tekma med poljsko ekipo in AZS in Olimpijo. V ilustracijo kvalitete poljskih košarkarjev naj navedem samo to, da so premagali ne- LJUBLJANA, 5. APRILA. Čeprav je Rokometna zveza Slovenije povabila na svojo današnjo skuščino več kot 30 predstavnikov raznih organizacij, se tega zbora ni udeležil niti en gost. Naši rokometaši zaslužijo vsekakor več pozornosti. Po napotkih kongresa za telesno kulturo bo namreč osnova za njihovo nadaljnje delo množičnost. Skušali bodo rokomet še bolj približati terenu, čeprav jim je to že v precejšnji meri uspelo. Rokometne podzveze so storile svojo dolžnost, vendar pa bo treba v novih okoliščinah poiskati novo organizacijsko obliko. Rokometne podzveze se bodo preimenovale v Okrajne rokometne odbore. Seveda pa s tem še ne bo stor jenega nič novega, saj so večino dela že opravili. Korak naprej pa bodo storili, tndi z ustanovitvijo rokometnih centrov, ki naj bi zajemali po dve ali več občin. V Sloveniji bi na ta način imeli osem Okrajnih odborov s 25 centri. Na ta način bo mogoče vključiti v tekmovanje vse šolske aktive, enote JLA in osiale aktive, ki nimajo finančnih sredstev, radi pa bi tekmovali. S tako ureditvijo rokometne organizacije bo operativna funkcija Zveze počasi zamrla, slednja pa bo imela s tem več možnosti skrbeti za pravilne smernice rokometa. Dioptčr (trikrat) in Br. Ivanuš Ob koncu tedna je bilo zaključeno ligaško strelsko tekmovanje z zračno puško v ljubljanskem okraju. Pripomniti moramo, da je bila letos udeležba mnogo večja, kot lani, saj je sodelovalo 45 družin (lani le 19) s 45 članskimi, 9 ženskimi, 15 mladinskimi in 7 pi»irskimi ekipami. Ekipe so tekmovale najprej v conah, nato pa za prvenstvo okraja. Zanimivo je povedati, da so v okrajnem tekmovanju nekatere ekipe presenetile, kar velja zlasti za žensko ekipo Rr. Ivanuša. Le-ta je prehitela svoje vrstnice iz Olimpije in Dioptra ter postala okrajni prvak. Precej trda borba je bila tudi med članskimi in mladinskimi ekipami, kjer so se članom in mladincem Dioptra za ipetami uvrstili člani R. Škapina in mladinci Yide Pregare,, nasprotno pa niso imeli pionirji Dioptra nobene prave konkurence. Tako je osvojila SD Diopter tri naslove okrajnih prvakov, Rr. Ivanuš pa enega. Vse zmagovalne ekipe bodo sodelovale v republiškem finalu, ki bo izveden do konca prihodnjega tedna. Reznltati — člani: Diopter 2560 krogov, R. Škapin 2517, Tabor-Ježi-ca 2514, Kraš na Ciril 2513, Stol-Kam-nik 2506, članice: Br. Ivanuš 814, Olimpija 797, Krasna Ciril 765, Di- Čeprav je bilo na skupščini Ro kometne zveze Jugoslavije sklen j e* no, naj vse republiške lige odpadejo, ker bo Jugoslavija razdeljena na 16 con, je današnja skupščina sprejela sklep, naj bi predstavljala vsa Slovenija le eno cono. Slovenski rokometaši bodo s tem prikrajšani, saj bodo imeli ob zaključku tekmovanja namesto treh le enega predsatvnika v kvalifikacijskih tekmah za zvezno ligo. Vendar bi razdelitev Slovenije na cone pomenila občutno nazadovanje v kvaliteti. Možnosti za tekmovanje manj kvalitetnih ekip pa bo z ustanovitvijo rokometnih odborov in centrov več kot dovolj. V novi upravni odbor je bilo izvoljenih 27 članov. davno tega ekipo Zadra,, ki je gostovala na opter 776, R.’ Škapin 755, mladinci: Poljskem S skoraj 30 točkami razlike, in iz- ’ Diopter 1321, V. Pregare 1305, Olim- gubili z evropskim prvakom Rigo šele v zod-Dji sekundi za 1 koš. 4. »Bo ta nastop pred prvenstvom za igralce koristen?« Na splošno lahko rečemo, da je ta turnir našim igralcem nedvomno zelo koristil. Za nas je bil to, kot rečeno, prvi resnejši nastop pija li262, O. Kovačič 121x2, Litostroj 1213, pionirji: Diopter 1497, Meteor 1255, Krušna Ciril 1163. ŽTAK LJUBLJANA - 14 ekip! ITAK LJUBLJANA 14 EKIP .. .! V petek so imeli člani Z AT K Ljubljana svoj prvi letošnji množični sestaneki ki se ga je udeležilo okrog 150 pripadnikov vseh klubskih sekcij. Vodstvo klubi je sklicalo ta zbor iz več razlogov, med katerimi je brez dvoma najpomembnejši ta, da grozi temu, v okviru ZŠD Ljubljana najdelavnejšemu in najkvalitetnejšemu klubu deložacija iz dosedanjih prostorov o Direkciji železnic v Pražakoul ulici. Prav zaradi tega je klub povabil ni sestanek tudi predstavnike okrajnih in republiških športnih forumov, da bi jim prikazal ta grozeči problem, ki lahki povzroči težke posledice, morda celo prenehanje delovanja. Zal se povabljeni sestanka niso udeležili. B Na dnevnem redu so obravnavali tudi vprašanja nastopov ob letošnji proslavi 40-letnice ZKJ in Dneva železničarjev, kot posebna točka pa je bila udeležba aktivnega članstva na >Parthan-skem pohodu ob žici okupirane Ljubija-ne«. Povedati moramo, da so pripadniki vseh sekcij na tem sestanku prav živahno posegali v razpravo in sklenili, da bodo organizirali več nastopov v čast 40-letnice, med najpomembnejše pa sodi vsekakor centralna prireditev 15. aprila n* Gospodarskem razstavišču. Tu bodo nastopili judoisti, dvigalci, boksarji in rokoborci, k sodelovanju pa so povabili M jazz-orkester SKUD >Tine Rožanc* i* nekatere soliste RTV Ljubljana. Priredi' tev bo ta dan dvakrat z brezplačnim vstopom, namenjena pa je vajeniški in srednješolski mladini. B In >Pohod€? Judoisti in dvigalci' najavili po 4 ekipe, boksarji 3, rokoborci 2, klubski funkcionarji pa se bodo udeležili tega pohoda z eno ekipo. To j* J>ač edinstven primer v okviru naših športnih organizacij in zasluži vso pozornost, vredno pa bi ga bilo posnemati. Sestanek je bil torej zelo ploden, škodi pa bi bilo, če ne bi odgovorni činitelji temu prizadevnemu klubu priskočiti ni pomoč pri reševanju problema glede prepotrebnih prostorov! —dk Vso pozornost pripravam prostem ii prvenstvo je dobro shižil kot priprava zvezni ligi. Turnirja so se udeležili ekipa AZS i« Varšave, prvak Belgije Antvverpcn, Olimpija in pokrajinska reprezentanca Liegea, ki je nastopila pod imenom prireditelja CC Moše. 2. »AH so domači prvaki zasluženo zmagali?« Rezultati zgovorno pričajo o enakovrednosti vseh ekip, ki pa so se v slogu igre bistveno razlikovale. Medtem ko so prvaki Belgije uprizarjali ves čas vsake tekme bliskovite protinapade, ki so jih tudi uspešno zaključevali, so poljski košarkarji igrali značilno vzhodnjaško košarko z 2 visokimi centroma. Pri tem so se nadejali uspeha pri metih iz daljave, kar pa jim je ravno v finalni tekmi povsem odpovedalo, tako da so jih hitri Belgijci dobesedno pregazili. 3. »Kakšna je toila kvaliteta moštev in kakšen način igre?« Ljubljančani in domača Moše so izbrali nekako »zlato« sredino med tema dvema sistemoma igre. Igralcem obeh moštev pa se je poznala nevigranost. Nas je v precejšnji meri »prekucnil« oster spomladanski zrak zakaj nastopili smo prvič v letošnji sezoni na prostem. Domači sodniki so bili seveda spet vprašanje zase. Belgijskim košarkarjem so dovoljevali kar preveč »borbenosti«. Tako se je od naših v tej sredini zares obnesel edino robustni Čretnik, ki ie z izredno dobro Reztfltati: BBC Antvverpcn : Ljubljana 48:1-1 (17:14), AZS : Mosa 37:34 (24:15), Mosa : Antvvcrpen 58:63 (21:34), Ljubljana : AZS 57:62 (26:32), Ljubljana : Mosa 52:45 (27;t6) in AZS : Antvverpcn 47:62 (25:43). Kranjska gora, 5. aprila. VSTV je pripravila v Kranjski gori dvodnevno posvetovanje simučarskih strokovnjakov, ki ga je vodil prof. Lenart, udeležili so se ga še prof. Ulaga, prof. Pediček in strokovnjaki za posamezne smučarske discipline Tone Pogačnik, Knific, Šober, Finžgar, Klančnik, Zalokar, Šramel, Legat, dr. Dečman. V predavanjih so predelali, načine treninga in priprav. Med drugim so sprejeli sklep, da naj se začne sistematični letni trening, v katerega naj bi bili vključeni ne le olimpijski kandidati, marveč tudi drugi tekmovalci. Prvi seminar za inštruktorje in trenerje vseh disciplin bo že v maju na Triglavu. Na posvetovanju v Kranjski gori so med drugim govorili tudi o nuj' nosti gradnje skakalnice z umetni maso in skakalnice na Velem polju-Sklenili so, naj bi priprave za ska' kalce potekale tako. da bi lahko ^ januarju že tekmovali na skakalni!1 tekmah. Pred kratkim se je v Ljubljani pričel republiški tečaj za vodnike plavanja v partizanskih društvih. V pciek je bil 12-dnevni tečaj, ki ga je priredila Zveza »Partizan« Slovenije v zimskem kopališču Ilirije, zaključen z izpiti in novi vodniki plavanja so odšli v svoja društva, da bodo tam razvijali to lepo, zdravo in koristno športno panogo Rakek odlično Ljubljana, 5. marca — Tudi včfi' raj in danes je bilo v Ljubljani pr' venstvo zahodne conske kegljašk« lige. Včeraj sta se najprej srečah ekipi Poštarjd in Invalida iz Ljub' Ijane, danes dopoldne Rakek i® Partizan iz Trbovelj, popoldne V3, Primorje iz Ajdovščine In Enotno«’ iz Novega mesta. Med vsemi se najbolje odrezal Rakek, ki je d»s#' gel 4799 kegljev in premagal Par' tizana (4549). Najboljša pri Rakeku sta bila Grom z 841 in Domicelj? 825, pri Partizanu pa Štravs z St® keglji. Slabša rezultata sta dosegli ekif' Poštarja in Invalida, pri čemer J.® zmagal Poštar s 4459:4450. Najbolj' ši pri Poštarju je bil Stanek z 81* keglji. ZUPANČIČEVA ČETRTA V ABETONU Abetone, 5. aprila. — Na med0^ rodnem smučarskem tekmovanju * »Pokal Foemina« je jugoslovans®^ smučarka Slavica Zupančičeva smuku zasedla četrto mesto s čašo5? 1:10.9. Zmagala je Avstrijka ga Hanel s časom 1:09,6. Druga J , g oslova n ska predstavnica Maja R tar se je uvrstila na deseto d16,^ s časom 1:12,4. Proga je bila 1500 metrov in je imela 350 meti višinske razlike. mrtie bila na nebu.. REPORTAŽA O CHARLESU YEAGERJU-»CHUCKU«, KI JE BIL DOLGA LETA LETALSKI POVELJNIK, PA TUDI ŠPORTU NI OBRNIL HRBTA ^Jjimo mene je padla v globino, ItB proti meglenim barvam in nejasnim obrisom dežele, »Trd-Njavai. Skoraj ni zaslužila več te-Sa imena — le orjaški trup je kot b" nevidni žici drsel navpično v glo-“ino in za njim se je razbohotila a^lga vlečka črnega dima in ostala n®gibna kot naslikana na nebo. Kril n' bilo videti nikjer in nobenega badala — kot pošasten meteor iz ve-^Ua se je mrtvo letalo pojavilo z *>eba IlatJ nami in se prav tako potopilo v megličasto globino. ‘Više, fantje! Visele .Ob kriku sem se zdrznil, ko da rl me kdo nahrulil, pa sem tulil }®z sam, da bi se 315. dvignila v ne-nad nami, kjer so bili menda ‘Veliki fantje« (štirimotorni bombami) v hudi stiski. » Nosovi naših »Mustangov« so se e bolj strmo zarinili v modrino, da 1 se &0©9 metrov^ visoko srečali z »menokliumimi Messerschmitti 1ib!i drobnim Mustangom .,,med »>l>laki. (Da bi vsaj bili Oni /pa so v svojih veli-8°lobi *e*e^‘*, *crsta^ kot glinasti k rtp k ' m* jo široko zarežal za — menda sem govori! na m^i^ar ?a ne h>mi, obeta se spre-najn kliče nazaj v ^boved^-'10 so^°' ^logoče so pa odpovedali so, vendar le za ^ "8. eskadriljo našega polka. natorej bo naših lovcev dva-je .oj1119.11!' Pokroviteljsko se nama vrn:. tarr? nasmehnil: »Brez skrbi, No tako krila 361. skupina menjala vaju bo pa na nizo- zemsko-nemški meji. Sicer bo pa v zraku tudi 66. ir»lk« Na pragu se je Mike razbesnel. »Spet bo vsa slava za Švabe!« (361. skupini smo pravili »Švabi«, ker so imeli nosove letal rumeno poslikane in si jih v žaru borbe mi- Še nad morjem smo dohiteli »Trdnjave«. m/o So se pričeli odpirati nad ci-Ijem trebuhi velikih šiirkno-tornikov in so prve odurno se bleščeče bombe težko padle proti zemlji, je bilo »Velikih fantov« la še 49. Dva sta se zaradi okvar v motorjih vrnila domov in spotoma sejala bombe brez cilja v Severno morje. Tri »Trdnjave« so se skoraj hkrati raztreščile pod udarci protiletalskih topov, ki so nam zaprli dostop do cilja z jugovzhodne strani — hoteli smo jih preslepiti in se okoristiti s soncem za našim hrbtom, pa nam ni nič pomagalo.Razkropili smo se med črnimi oblački, da bi jim otežkočili posel, jaz pa sem se spustil s svojimi fanti skoraj 2000 metrov niže, ker je moj vedno ču-ječi spremljevalec Frank odkril tam doli nekakšna sumljiva letala. Za vraga, s tem ne izgubljajmo časa! Le odkod so se vzeli ti Mustangi, ki se jim tako mudi domov. Saj res, »Stari« je govoril o tem, da bo v zraku tudi 66. polk. No od teh ne bo posebne koristi, letijo kot en mož, s polno paro in očivklno domov. Messerschmitti so skrivnostno izginili... Ne, ne, so že tul Kot orjaški vrtiljak z nevidnimi nitmi se vrtita dva ducata stodevetk. Hkrati, ko jih zagledam, jih tudi zaslišim v slušalkah. Očividno imajo isto valovno dolžino kot mi — kolikokrat se je to že zgodilo in nam trgalo živce. Rezki kriki »Achtung, Ack-tungk se pomešajo med naše žlobu-dranje, nato pa vse prevpije Daw-sonov krik: »Hudiča, . zdaj je po »Velikih fantih!« Ta krik je tako presunljiv, da mi zavrti glavo, kljub stodevetkam pred nosom. Ravno še vidim zloveščo procesijo ducata Messerschmittov, ki se potopi v temno, z bliski posejano reko »Trdnjav«. Te naj prevzame Mike, jaz sem do vratu v delu, saj 30-mitimetrski topovi stodevetk že od daleč vžigajo po nas. Zdi se mi, da vsi streljajo po meni, jnz pa nisem se sprožil niti strela. Šinemo kot blisk iniino njih in iz Rayevega Mustanga se pokadi. Brž ga Dawson pokrije in oba se umakneta za reko štirimotornikov. V tistem trenutku se Messerschmittu, ki se je po srečanj« z na- Tako blizu je, da bi lahko segel skoraj z roko po njemu ... Pilot s težavo leze iz kabite — norec, zakaj ne obrne letala na hrbet! Prepozno! Noga se mu zatakne za okvir pokrova in prebije pleksi-steklo za sedežem. Druga noga mu je menda obtičala nekje med neštetimi vzvodi in žicami. Ujet je kot miš v pasti. Zračni tok ga stisne oh kabirto in zavrti, da se mu obraz obrne proti meni. Ne vem. koliko časa se gledava. Izgubljen je in njegove široke od- Leta 194? je na dan 14. oktobra ameriški letalski major Charles Yeager, ki ga letalci poznajo po vzdevku »Chuck«, kot prvi na svetu dosegel z letalom nadzvočno hitrost. Tako je odprl vrata v deželo, ki je bila do tedaj za ljudi »tabu«. Leta 1953 je dosegel že fantastično hitrost 2640 kilometrov na uro in časopisi so ga krstili za najhitrejšega človeka na svetli. Vendar to niso bili njegovi prvi podvigi. »Chuck« je med zadnjo vojno marsikaj doživel in o enem izmed teh njegovih dogodkov pripoveduje tudi naš sestavek. Sam pravi, da se mu je prav ta najbolj vtisnil v spomin. Danes Veager ne leti več na čelu svoje eskadrile Mustangov, ki je bil ž njimi neštete dni nad Nemčijo. Njegova naloga je svetovanje konstruktorjem letal v borbi s hitrostjo. V ZDA ga zelo cenijo in o njem pogosto objavljajo vesele zgodbice — mož ima namreč nenavaden smisel za humor, pa tudi za šport. Ko je bil mlajši se je uveljavil v rugbyju, zdaj pa rad pove, da ni dneva, ko ne bi porabil vsaj ene ure za telovadbo, tenis ali plavanje. mogrede zamenjal za rumenokljune Messerschmitte 109. Zato smo jih sovražili — pa tudi zato, ker so imeli večino v reprezentanci rugbyja našega polka. In sploh se nam je zdelo, da so miljenčki, kdo ve koga kdo ve kje, in prepuščajo gospodje vas umazani poset nam). ff^red pol ure je črni »Mak P »Trdnjav« izginil proti jugovzhodu. Z Mikeom s.va zamišljeno strmela za njimi. Le koliko se jih bo vrnilo. Mikeova eskadrila je vzletela pred menoj tako tesno drug ob drugem, da so biti kot ravna neprekinjena črta pred menoj in komaj nekaj metrov nad zemljo. Tedaj se je v vrsti nekaj zmešalo. Od enega letala je padel s krila težak predmet — bil je dodatni rezrvoar z gorivom — da je težko omahnilo na drugo krilo, se zapletlo v soseda in... Ob robu letališča sta se napihnili dve ognjeni krogH, tako hitro, da sem se jima komaj izognil. Ne smem misliti na oba nesrečneža, ki sta gorela v tesnih kabinah. Kaj ni bil v desnem oddelku vedno smejoči se Gabrowski, ki mu ni nikoli nihče pripisal več ‘kot 19 let, pa jih je imel že 31. Sestrelil je štiri Nemce in se že trikrat oženil. In ob njem je gorel Mustang z rdečo poslikanim repom in z novincem Mc€oyem v svojem žarečem d rtn bovju. Rad bi se vrnil in pomagal, čeprav sem vedel, da ni več pomoči in da je smrt že pričela današnjo žetev. . Se en pogled v globino. Eksplozije bomb so povsem pokrile tovarno, mravljam tam doli najbrž ni lahko pri duši. Od tovarne ne more kdovekaj ostati. (Drugi dan so nam opazovalna letala prinesla posnetka, ki so govorili čisto drugače — skratka splošna smola). Mike me je klical po radiu in mi sporočil, da se je pognal za neznanimi letali, pa so mu ušla v višini 4000 metrov. Se enkrat vragi Tudi njega je zapeljal 66. polk in zdaj »o našo »Trdnjave« tam zgoraj brez zaščite. To že ni več smola, to je človeška lahkomiselnost! "H" ako nas je spremljala smola 12. g aprila 1944 in nas ni zapustila niti tedaj, ko smo na vrat in nos hiteli v višave k zda j čisto osamelim »Trdnjavam«. Prehiteli so nas rumenonosi Messerschmitti in nam sestrelili še dve veliki varovanki. »Fantje, zdaj pa po njih. Levi oddelek, pozor!«, je zaškripal Mikeov glas v slušalki in tisti hip sta že šinili skozi njegovo eskadriljo dve vitki sivi senci, ki sta bljuvali iz sebe lepe oranžne krogle, pa niso bile videti čisto nič nevarne. Oba Nemca sta izginila prav tako, kot sta se pojavila, in ostro sem zakrožil, da bi se postavil na desni bok razburjenim »Trdnjavam«, ki so divje streljala na vse, kar je letelo po zraku. Nekdo je gromko preklinjal po etru v najlepšem kentuc-kyjskem narečju. Menda so mu bo-jeviteži iz »Trdnjav« nasuli svinčenega graha v njegovo škatlo. ša falango pognal visoko v zrak, odlomi krilo in omahne v divjem sve-dranju skozi našo eskndrilo. Se do- Mustanga, da bi pogledal še zadnjič bro, da ni nikogar oplazil. Kdo ga živega človeka... Strahoten treski Resno in napeto čakajo padalci na start... prte oči govorijo, da se tega zave-v da. Njegov zvesti Messerschmitt še leti vzporedno z menoj in kar ue morem se odtrgati od tega strahotnega spremstva. Koliko sekund še? Mogoče jih šteje tudi on? Mogoče premišlja o svojcih? Zdaj se ne bori več z letalom za svojo pro-- stost — mogoče ima zlomljeno nogo. Mogoče preklinja vojno in tiste, ki .so ga spravah' v vojno? Mogoče je avtomat v zadnjih sekundah zaživel kot človek s srcem. Gledam ga kot uročen. Teh oči ne bom nikoli pozabi! ... Nato se ranjeno letalo postavi počasi na glavo in izgine spodaj za menoj. Nevede nagnem svojega Teagerjeva eskadrilja »Mustangov« leti nad Nemčijo. Njegov« letala so spremljala štiri motorne bombnike in jih varoval* pred nemškimi lovoL .............. • Charles Veager pred raketnim letalom Bell X-l, ki je prvo letelo hitreje od zvoka je le zadel? Vendarle niso žrtve le med nami. JKkaleč pred menoj priklene mo- H 9 -jo pozornost osamljeno letalo, ki se očividno trudi, da bi dohitelo naše »Trdnjave«. Najbrž je Nemec izkoristil splošno zmedo in se jim hoče prikrasti. Do konca sem potisnil ročico za plin in Mustang v rahlo strmoglavem poletu kar podrhtava. Nesrečnež pred menoj se čuti menda povsem varnega. Po dobri minuti ga dohitim prav v trenutku, ko so se iz njegovega umazanega trupa potegnili trije zlovešče blesteči sledovi proti zadnje-mu"v množici zbeganih »Velikih fantov«. V istem trenutku, ko je eksplozija iztrgala »Trdnjavi« zunanji desni motor, sem pritisnil na gumb sprožilca. Vseh šest strojnic je bruhnilo svinec proti vitkemu trupu s črnim križem. Motor mu je zagorel v ognju in ugasnil, nato pa se mu je izpod trebuha s težavo izvil gost črn dim ter mi ga skril. Potisnil sem nazaj ročico za plin, da bi zmanjšal hitrost, pa je bilo ž.e prepozno — nenadoma sem prebil dim in se znašel vporedno z njim. Sunek mi iztrga palico iz rok in že v naslednjem trenutku padam navpično proti zemlji. Zadet sem.., Ne, hladno kril Ulovim palico in letalo spet uboga, sicer počasi, a vendar uboga. Previdno ga izravnam in se v istem trenutku ozrem čez ramo. Sovražnikov ni videti. Spet mi letalo nevarno omahne na levo krilo. Pogled tja! Hudiča, na koncu ga manjka za pol metra in krilce sa nevarno zatika. Nato se mi oči kar same usmerijo navzgor. Seveda I Visoko nad menoj leti osamljena »Trdnjava« z veliko luk-njo v desnem krilu in skoro iztrganim krilom. Imel sem kljub smoli vražjo srečo. Da me le ne bi tako nebogljenega dobili Messerschmitti! Niso me dobili, pri pristanku sem pa 4comaj odnesel zdravo kožo. ket se mi je Mustang nevarno zibal. Tako se dan le ni končal s smolo — vsaj za mene ne. Široko odprte oči nesrečnega nemškega pilota so me pa še marsikdaj spremljale V samotnih urah. Beseda o društvenih vaditeljih in funkcionarjih Le redko se jih spomnimo Ljudje, brez katerih si ne moremo misliti nobene športne prireditve, niso le športniki, ampak tudi športni funkcionarji. Širom po domovini skrbijo, da ima naša mladina dovolj razvedrila in žrtvujejo svoj prosti čas vsepovsod v telesni vzgoji. Ko je končano to ali ono večje tekmovanje, se spomnimo le uspehov, ki so jih dosegli tekmovalci. Redkokdaj pa ostane vsaj malo prostora še za organizatorje in njihov trud, ki je bil potreben, da so lahko športniki nemoteno pokazali svoje sposobnosti. Danes pa bo beseda o teh skritih in marljivih ljudeh. Izbrali smo jih le nekaj, čeprav je dolga vrsta teh prizadevnih delavcev. Vendar pa naj te vrstice veljajo vsej množici telesnovzgojnih delavcev in organizatorjev, ki so pripravljeni posvetiti ves svoj prosti čas, da se mladina lahko krepi in meri svoje sposobnosti. Kot pravi, vloži največ svojega dela v domačem društvu ter za okrajne prireditve. 10 let dela za športaike invalide Znano je, da šport invalidov ne krepi samo telesno, ampak dviga tudi njihovo samozavest. V Sloveniji imamo več kot 1500 aktivnih športnikov — invalidov. Tov. Miro iu| 1^1 letnico udejstvovanja v športu. Ro- Vesel je glavni pobudnik, da sodu- mariJIV KOI ceoeiu dil se je leta 1905 v Ribnici na Do- dl ti dobili svojo organizacijo. Le-..... . . . , , len iškem in že kot osemletnega tos bo le-ta praznovala 10-letnico »Največje priznanje za moje < e fantiča ga prvič srečamo v telovad- i« prav toliko let že dela tudi tov. športnih organizacijah sem dozi- Kmalu se ;e povsem posve- Vesel na tem področju. Rojen v iradf/ko so pSl? 111 organizacijskemu delu. Danes bi zibelki smučanja F, u, IKo so potroiiii, nrHv tia.li ffities,nrvvz.ffoinoor- kljub temu, da jc ielamo pri na* ze od leta" 1950, povsem pravilno. Želel pa v vel lani na kulturo v Beogira — na Blokah in ^ ^ 'Da Serm^le ndklj njegovi fS: -učanj^.. Po izkušnjah v zahodnih - - »Partizan« državah se je ta paitoga kmalu raz- živela tudi pri nas. lov. Vesel je :s mšsm amssm ZVVI in Slan športne zveze Slovenije. Da pa bi; še ve'Ž invalidov'našlo pot med športnike, so v svoje vrste vključili tudi civilne invalide: in invalde od rojstVa. S tem pa opravljajo pomembno nalogo pri rehabilitaciji, saj je znano, da se s Kdo ga ne pozna, marljivega te- mladina tako vzljubila, da oddelek, tehničnim napredkom iz dneva v lesnovzgojnega delavca iz Trbovelj, ki ga vodi (pionirke), neprestane ra- dan množijo poškodbe in je tudi tov. Karla Rupnika? Čeprav je že ste in je telovadnica že davno pre- delovnim invalidom treba vsestran-predlani prekoračil »Abrahamova« majhna, da bi sprejela vse tiste pio- siko pomagati pri usposabljanju za ieta, je že danes ves neumoren pri nirke, ki bi se želele vključiti v od- dek>.^ Prav v tem pa opravlja tov. delu. Ze pred vojno' se je aktivno delek tov. Mince. 1 kot telovadec in vaditelj udejstvoval v Sokolu, po osvoboditvi pa se je takoj vključil v novo fizkulturno organizaci jo. Težko bi-našli po vojni kakšno večjo telesnovzgojno manifestacijo v Trbovljah, pri kateri ne bi bil tov. Rupnik prispeval svojega deleža. Bil je dolgo vrsto let načelnik društva »Partizan« Trbovlje, načelnik Okrajne zveze »Parti-z.ari« Trbovlje in predsednik Sveta za telesno kulturo OiLO Trbovlje. Danes je še vedno načelnik društva podeželju tudiTrešnid vičIrtv^ cij: podpredsednik TVD' »Pa Vali in da ne bi ostalo le pri be- - Kočevje, član Okrajne česa se je najbolj razveselil in venije, član nadzornega odbora kakšne so njegove želje. Lani je ta Smučarske zveze Slovenije, član lega vi športni delavec praznoval 40- ljubljanske atletske podzveze itd. Dva „Parfizanova" portreta Vesel pri nas pionirsko delo. Po državnem prvenstvu v smučarskih v, ' rp i i• • ux;„ Kakor je znano, je bilo na poboč- Črnogorce in celo boljše tekmovalce »Partizan« Trbovlje in član občin- |00pa’inika v Srbiji državno pr- iz Slovenije. Potemtakem to ni bilo zase. Naspro no! Svoje bogato zna- otujo,vill se ve^. Nekateri ko- izgubila na svoji vrednosti, nje rade volje prenaša na mladi- mHentatJorji trdijo, da je bila organi-saj ima y društvu ob seby kar zacj;a |n sploh prvenstvo odlične ' v w i i zacija in sploh prvenstvo odlično 15 vodnikov in 16 vodnic večji del pripraviien0 na drugi strani pa sli-sume mlajše ljudi. Taksnih neumor- ..j 4, nih in predanih vaditeljev kot je Organizatorji se niso potrudili širno od samih tekmovalcev, da te , -n - .1 , , . . i , , trditve ne ustrezajo resnici. Da bi tov. Rupnik, bi si želeli v telesno- v.:].- j.raip; zP nn^plip; na Hubi- Kamen spotike letošnjega prven- vzgojnilh organizacijah čim več. tel ji smučarskega športa točneje po- stv? if organizacija. Janez Pavčič učeni, kako je bilo dejansko na le- 1? obregnil ob nepravilnem tolrna-* iošnjem državnem prvenstvu v smu- čenlu pjegovih izjav, ki so napravile čarskih tekih, smo zaprosili za po- se večjo zmedo o končni oceni. Kaks-jasnilo člana Enotnosti Janeza Pav- 1)11 J-6. I'!.11 ^',e^OV„a-1Z''a'-a' Biti načelnica največjega parti- čiča. ‘ ' Banskega društva v državi ni lahka Jiuloga. Tov. prof. Minca Pavšek roj. Stanovnik, opravlja to nalogo ie dolgo vrsto let nadvse uspešno. Tov. Minca pripada mladi generaciji »Partizanovih« vodnikov, saj je Troboj in ne državno prvenstvo »Ko so me spraševali o vtisih s tega tekmovanja in seveda tudi o organizaciji letošnjega državnega prvenstva, sem rekel precej drugače, kot je bilo kasneje zapisano. Drži, da so smučišča in pobočja Kopao-nika čudovito lepa, ki morajo vsa- bila pred vojno že Premlada da bi >Vsef0zi trdimo,' da f, drža^° kega ljubitelja narave navdušiti. Or- IsCH H “ rrs oprijela tetju lepega, toda odgovor- pa^e tega ne^držim^več. NT r^zu- trudinolk?" k^Ti °sT sice“lahSo‘ nega dela. Začela je svojo vodniško mem, zakaj so prenesli to prvenstvo čeprav jih je nenadna odjuga po-»kariero« za Bežigradom, ■ kot stu- na Kopaonik, ko je bilo vendar jas- stavila pred težko nalogo. Koliko-dentka pa se je udejstvovala tudi n0 rečeno, da bomo nastopali na krat se je isto dogodilo tudi na dru- «nea žensko mladino na Univerzi. Po Ravnah ali na Pohorju. No, m na gih tekmah, pa vendar so se organi- T Ljubljano se je takoj Pohorju je še danes dovolj' snega, zatorji povsod znašli in speljali tek- vkljucila v društvo Narodni dom, Tekmovalci so bili pripravljeni, da mo k srečnemu koncu.« kjer je po odhodu ide Gerbčeve pridejo v Slovenijo in jih je zato Janeza smo prekinili in ga vpra-prevzela funkcijo načelnice, ki jo drugačna odločitev verjetno zmedla, šali, v čem je bila pomanjkljiva or-opravlja še danes. Minca je pri svo- Zgodilo se je, da je prišla na Kopao- ganizacija. jem delu ne samo požrtvovalna, nik le polovica pričakovanih tekačev. »Rekel sem, da je nenadna odjuga marveč tudi dosledna. Vendar jo Je Pogrešali smo Bosance, Makedonce, pokvarila drugo tretjino proge. Pri- Pestra dejavnost v »Vesni" >AH nam lahko poveste, kje stanuje tov. Tomažič?t Starejša ženica je stegnila desnico. »Kar tu gori pojdite. Ko boste prišli do starega šalita, pa vprašajte.« Pri starem jašku, okoli katerega so raztresene nizke rudarske hišice, smo kmalu našli tov. Franca Tomažiča. 64-letni upokojeni rudar, partizan od avgusta 1941, je še vedno nenavadno čil, v razgovoru pa nam je razkril tudi izredno'duševno svežino in dober spomin. Ze prej so nam povedali v Zagorju, da bo tov. Tomažiča težko dobiti doma, kajti vedno je kje po opravkih. Leta zanj namreč niso breme in rade volje opravlja še danes številne funkcije. Ko smo ga začeli izpraševati, kakšno je bilo življenje v predvojnem delavskem društvu »Vesna«, zlasti na športnem področju, se nam je top. Tomažič kmalu razkril kot živi leksikon zagorske zgodovine. »Vesna ni bila prvo delavsko društvo, ki smo ga imeli pred vojno. Takoj po vojni je bila ustanovljena Svoboda, ki je imela sprva ogropien razmah, saj se je o Svobodo včlanilo skoraj ose prebivalstvo. Ko sem se leta 1919 vrnil s koroške fronte o Zagorje, sem se tudi sam takoj priključil Svobodi. Leta 1920 pa je to društvo že začelo polagoma nazadovati. Pozneje smo ustanovili še društvi Iskra in Danica in šele leta 1922 je kot četrta prišla na vrsto Vesna. tekih čakoval sem, da se bodo organizatorji zganili in nametali sneg tam, kjer ga je manjkalo. Toda, ne! Zato smo morali garati in teči jio lužah, blatu in travi. Lahko si mislite, da potem taka tekma ni prava podoba realnih zmogljivosti tekmovalcev.« Ko je Janez pripovedoval še o drugih obrobnih dogodkih s Kopaonika, je pohvalil razumevanje funkcionarjev, da so vse tekmovalce in spremstvo s kamioni prepeljali s postaje Raška prav do koče na Kopaoniku, kjer sta bila tudi start in cilj. Zanimanja za tekme sploh ni bilo, kar je velika škoda za te kraje, kjer bi morali dati propagandi in popularizaciji smučarskega športa neprimerno večji poudarek, kot v Sloveniji. Tudi otvoritev je bila bolj klavrna. Po vsem tem vidimo, da letošnje državno prvenstvo v tekih ni izpolnilo vseh tistih pričakovanj, ki smo jih sicer vajeni. Vprašamo se torej — ali je državno prvenstvo res najvažnejša prireditev v državi in izven nje — ali je samo nujno zlo? Zaradi boljšega pregleda teka na 15 km objavljamo rezultate: člani: 1. Cveto Pavčič 46:25, 2. Janez Pavčič (oba E) 46:46, 3. Seljak (Triglav) 47:49, 4. Gašper Kordež (T) 49:53, 5. Robač (F) 49:55, 6. Trifunovič (Sr), 7. Peternel (E), 8. Osenjak (F), 9. Munih (E) itd., ženske 10 km: i. Rekar (Moj.) 45:46. 2. Belaj (Celje) 48:26, 3. Cindrič (Moj) 50:09 itd., mladinci 10 km: 1. Bavče (F) 39:39, 2. Štehar- »Kakšna pa je bila dejavnost 0 Fesni?«., smo spet vprašali tov. Tomažiča, ki je razgrinjal svoje spomine. »Vesna je bila delavsko-izobraže-valno društvo, ki pa je imelo seveda izrazit politični z nacaj. Z raznimi oblikami kulturne in športne dejavnosti smo delavski razred izobraževali, toda glavna naloga društva je bila v tem, da smo se shajali in dvigali politično zavest delavstva, da smo ga pač seznanjali z naprednimi idejami marksizma. V Vesni smo imeli orkester, pevski zbor, knjižnico, dve dramski družim in telovadni odsek, ki je imel starejše člane in obrtni naraščaj. V Vesni je bilo včlanjenih okoli 800 steklarjev in rudarjev, v telovadnem odseku pa je Bilo približno 200 pripadnikov. Seveda smo imeli tudi svoj kroj — moški smo nosili dolge bele hlače in bel« bluze z rdečo vrvico, rdeč pas, na glavi pa smo imeli črn klobuk z rdečim peresom.« »Kje ste pa telovadili in kdo vas je vodil?« »Seveda smo imeli svojo skromno telovadnico — bivši Habetov salon-To je bila stara kino dvorana, ki je stala tam, kjer je danes električna delavnica. Imeli smo vse telovadno orodje, ki si ga je članstvo naredilo samo, saj nas ni nihče finančno podpiral. Članstvo je vodil tov. Vat&ntin Flisek, ki je bil prej pri Sokolu odličen telovadec in je potem prevzel naš telovadni odsek. Imeli smo tudi nekaj zelo dobrih orodnih telovadcev, kot so bili Ragacinov Mates, brata Poljšaka in še nekateri. Redno smo telovadili vsak torek in četrtek, večkrat pa smo priredili tudi nastope v Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Zagorju in drugih krajih. Za vožnjo v druge kraje je prispevala Vesna, ki je imela precej dohodkov od dramske sekcije, saj je bila ta zelo agilna in je nastopala skoraj vsako nedeljo, nekaj dohodkov pa nam j« vrgla tudi točilnica in razne veselice-Tako se je razvijala dve leti zelo pestra dejavnost, leta 1924 pa je bilo Vesna od oblasti razpuščena, njeno premoženje pa zaplenjeno.« »Kako pa je bilo po letu 1924?*i smo vprašali tov. Tomažiča. »Naše delo potem ni zamrlo, čeprav so bili pogoji za delo zelo težki, saj veste, da je bila Komunistična partija prepovedana. Nekaj let pozneje smo ustanovili prvo delavsko kolesarsko društvo o Mariboru, ki j« imelo svoj odsek tudi v Zagorju-Vodja kolesarjev je bil Ivan Bož jak, jaz sem bil pa tajnik. Prirejali srrtO izlete v okolico, ki smo jih združevali s kulturno in politično dejavnostjo. Pozneje smo spet ustanovili Svobodo. Leta 1935 je bil o Celju mogočen zlet Svobod, toda najeti provokatorji, ki so vzklikali bratstvu s SZ, so nam spet povzročili veliko škodo. Vendar politično delo ni zamrlo, tako da smo leto 1941 dočakali dobro pripravljeni,« je zaključil svoje pripovedovanje tov. Tomažič. n«,r li,rfy .... .... ...... m nik (F) 40:04, 3. Pogačnik (Gorje) 40:07, 4. Naglič (T) 40:27, 5. Urnaut (F) 40:33, mladinke 4 km: 1. Kristito 39:39, 2. Glavan 41:04, 3. Grintal 43:39 (vse E) itd. Tek na 30 km zn člane je odpadel. L. M- KAVALIRJI, DA JE KAJ! Ukaz je ukaz. Z Leškom sva pobrala naijine stvari in odšla z vlaka. Peljali so naju v postajno poslopje, kjer je imel prostore »Intourist« — nekakšen ruski Putnlk. To podjetje je imelo tudi nalogo, da skrbi za vse tiste, ki so se vračali s festivala v Moskvi. Zastopnica tega urada nam je razložila, kako je prišlo od najine deložacije. V Moskvo je potovala skupina 20 Jugoslovanov in za vso skupino je bil izdan poseben karton s podatki, ki mora biti ob povratku potrjen. Nama, ki sva se od skupine ločila, niso dali v roke nobenega posebnega potrdila in tako potni list ni zadostoval. Seveda sva se malo razburjala, kajti domov sva šla prav zato, da bi bila doma pravočasno, sedaj pa sva morala čakati na tej obmejni postaji. Šel tamkajšnjega Intourisla naju je poklical in rekel: »Tu sta morala ostati ne po naši, niti po svoji krivdi. Povejta, koliko polrebujela denarja 'za hotel in hrano?« Odgovorila sva, naj nama pač dajo toliko, kolikor potrebujeva. Dali so nama po 100 rbljev. Izkazalo se je, da je bilo to precej več denarja, kot sva ga res potrošila. Soba v povprečnem hotelu naju je stala po 13 rbljev, dobro kosilo in večerja sta veljala približno prav toliko in vsak je imel še i0 rubljev v žepu. Se isti dan naju je mož od Intourista ponovno obiskal. Povedal je, da je prišel odgovor iz Moskve, da je vse v redu, in še enkrat Izrazil obžalovanje zaradi vseh zapletljajev. Drugo jutro sva se vkrcala v vlak proti Budimpešti, seveda pa sva bila brez spalnega voza. Najini mesti sta odšli z onim vlakom, s katerega so naju vrgli dol. Pa sem si mislil »beseda ni konj« In sem odšel k sprevodniku spalnega voza ter mu vse skupaj razložil. Prosil sem ga, naj nama da kakšno mesto, pa čeprav brez posteljnine, kajti za nama je bilo že več tisoč kilometrov potovanja, pred nama pa še tudi precej. Veselo sva bila presenečena ko nama je takoj ustregel in nama dal dve postelji, čeprv nisva za to imela nobenih vozovnic. Kot vidite, se je tudi ta dogodivščina lepo končala in kmalu sva bila spet doma. Pred odhodom na balkanske igre sem še Izenačil državni rekord na ovirah z rezultatom 14.2 in sicer na dvoboju Celje : Ljubljana. AFRIŠKA VROČINA Konec avgusta pa smo zopet sedeli v vlaku In se »cijazili« proti Atenam, na balkanske igre. Pa pustimo vožnjo! To ni bilo še nič hudega proti afriški vročini, ki nas je.pozdravila v Grčiji. Tedaj sem se zaklel, da ne bom nikoli več rekel žal besede na račun zime in mraza. Kajti ta vročina je bila za moje pojme vse nekaj hujšega, kot najhujši mraz, kar sem ga občutil. V sobi sem bil skupaj z Važičem in najin najvažnejši opravek je bil ves dan in domala vso noč tuširanje. Zadovoljni smo bili, če smo bili lahko v svoji hotelski sobi, ko nam vsaj še obleke^ ni bilo treba prenašati, Trenirali in tekmovali smo pozno zvečer, kajti čez dan je človek komaj dihal in živel, ne pa da bi še celo tekmoval. Zalo sem bil kar zadovoljen ko sem s 14.7 zmagal in že petič zapored osvojil naslov balkanskega prvaka. Da pa ne bom govoril le o uspehih, moram nekaj povedati tudi o teku na 100 m, ki mi ni prinesel posebne slave. V predleku sem z lahkoto zmagal z 11.0 in v finalnem teku nisem pričakoval takšne pogrebščine. Malo slabo sem startal, — kar sicer a« more bni opravičilo za to — in prinesel s šestim mestom Jul gosiavijl le eno točko. Res, »kiks«, kakršnega je treba iskal1' K sreči so se mi takt spodrsljaji dogajali le v sprintu, nihal pa na ovirah. PA SPET — KOVČEK V ROKE... Prav zadovoljni smo bili ko smo lahko zapustili to at«n^ sko mučilnico. Pa nismo šil domov, ampak kar naprej, na »ve‘, lovne študentske Igre v Pariz. Nismo se imeli kaj pritoževal1' Nastanili so nas v krasnem študentskem stanovanjskem blok1*' ki je bil zelo lepo urejen, skoraj tako kot oni v Moskvi, o hd' terem tudi še nisem govoril. Ta moskovski študentski dom 1' bil vsekakor še lepše urejen, kot podobne ustanove na skem ali kje drugje v Skandinaviji. V ilustracijo nekaj dimefl‘ zij: stavba ima nič manj kot 35 nadstropij in v njej je Pro8f?P() za 15.000 študentov. Istočasno pomeni to tildi, da je J5Vy sob, kajti vsak ima svojo sobo. Po dva in dva imata nekakškj skupno stanovanje s skupno predsobo, kopalnico in drug>^ pritiklinami. V vsaki sobi sta dve mizi, kavč in omara, Pa. di zvočnik radijske aparature. Pogoji za študiran je so toiej ze lo dobri, toda od ruskih študentov tudi izredno veliko zah vajo. »Večnih« študentov tam ni najti. it, Vrniti pa se moramo s tega »stranskoka« zopet v P° „ V Parizu sem kmalu izvedel, da ne bo prehude konkuren saj evropske elite v glavnem ni bilo na startu. Lauer ja ^ namreč ravno v sredi med gimnazijo in univerzo. V Zaho-Nemčiji morajo namreč gimnazijci najprej za leto dni na Pr so v gospodarstvo, potem pa šele pričnejo z univenilm 0 študijem. Kljub temu, da sem bil neznansko prehlajen, ker - v Iz atenske vročine prišli v precejšen pariški mraz, sem 0 p slabih vremenskih in tehničnih pogojih prvi s 14.6 ptad garom Kaburovim. Pred prvenstvom v moški zvezni košarkarski ligi Olimpija spet kandidira ★ Tribune na stadionu v Šiški državni prvak Beograd, Crvena zve- trenutno v krizi, ker ga je zapustilo ★ so se tresle od topotanja nog zda, ki prihaja v dobro formo, in nekaj dobrih igralcev, Lokomotiva ★ več tisoč gledalcev, ki so na- Olimpija, katere' člani so dali oblju- pa hoče vse do zdaj zamujeno na- ★ vdušeno pozdravili še zadnji bo, da hočejo ponovno jurišati na doknaditi. Doma je zelo nevarna in ir uspeh Olimpije o zvezni košar- naslov državnega prvaka. Borba med ni rečeno, da bo resno posegla o do- karski ligi. Dolgi Matic Der- temi tremi bo prav gotovo ves čas godke. ★ masfia je od veselja skočil zelo zagrizena, računamo pa na to, Sicer pa počakajmo samo še 14 dni. ★ visoko o zrak, igralci pa so se da bo Beograd precej utrujen od tek- Časomerilci bodo pognali svoje šlo-ir objemali. Olimpija je prema- movanja za pokal evropskih prva- perice, sodniki pa bodo dali s soo- ★ gala Ljubljano in s tem uda- kot, kot se je to zgodilo lani Olimpiji. -«*-»» *-* c'—‘ ir rila pečat velikemu zmago- Ar"‘ ' 7' 1! ir slavju — postala je državni ir prvak za leto 195? ... Neuresničena Mn zamisel Polemika okoli waterpola in plavanja Nekako pred mesecem dni so klubi 1. zvezne roaterpolo lige na sestanku odločili — seveda na pobudo Plavalne zveze Jugoslavije — da bodo letos o ligaškem tekmovanju ukinili plavalni program in ga dopolnili z igrami rezervnih materpolo moštev. Ta odločitev je povzročila med plavalnimi delavci precej razburljive debate, ki so našle svoj odmev o obsežni anketi beograjskega Športa. Redakcija tega športnega časopisa je sprožila med najvidnejšimi jugoslovanskimi plavalnimi delavci in strokovnjaki anketo, kaj menijo o tej nenavadni odločitvi. Danes ko so o tem problemu spregovorili številni plavalni delavci iz Nas zanima še~drugi slovenski li- srečali plavalci popolnoma neenakih valno ligo na moč naših najboljših klubov v vvaierpolu je privedlo do tega, da so se v istem tekmovanju gaš in njegovi konkurenti. Ljubljana se bo, kot kaže, spet borila za plasma od 4. do ?. mesta, pri tem pa se bo morala spoprijeti z močnim Partizanom in nevarnim Zadrom. Vsekakor pa bo ta trojica najbrž tudi poizkušala kakšne podvige in hitele-na igrišča in dajale duška svo-eljv jemu veselju ... Ljubljana ima to prednost, da prvi dve tekmi igra doma, medtem ko bo morala Olimpija v obeh kolih najprej v goste. Morda bodo igrale pomembno vlogo že o prvih kolih do- kov udeležencev izjavilo, da je treba tudi plavalcem pustiti ligaško obliko tekmovanja. Toda podrobnejša analiza odgovorov nam daje dve mnenji, ki pa sta bistvenega pomena o končni odločitvi. Minila je naslednja sezona in Olimpiji se ta podvig znova ni posrečil. Prvenstvo je osvojil Beograd, Olimpija pa je bila druga. _ . _ _ . Tudi letos živijo ljubitelji košar- po vsej verjetnosti hotela mešati ra- sežene točke ter vplivale na nadalj-ke v vnetem pričakovanju, kako bo- čune kandidatom za naslov državne- nji položaj na prvetistveni lestvici. ■do startali zvezni lignši v državno ga prvaka. Vse pa bo odvisno od prizadevnosti kyt je bila doslej, ali pa organizirati Prvenstvo. Le-io je dokaj blizu, za- S tem smo svoj seznam članov igralcev, od vzpodbujanja gledalcev nekaj drugega, boljšega? Prva reša-kaj že 19. aprila se bo začela zvezna zvezne lige že skoraj izčrpali. Osla- — ne navsezadnje pa tudi od ob jek- tev — »status quo« — prav gotovo moška košarkarska liga. ki bo spet la sta le še Proleter iz Zr.enjanina in tipnosti ali neobjektionosti sodnikov, ni več sprejemljiva, saj je_ imela pol zbirala na igriščih množico navduše- vrednosti. Najbolj kričeč primer je Korčulanski plavalni klub, ki po svoji plavalni vrednosti zaostaja za marsikaterim slovenskim klubom. Nasprotno pa v to ligo niso vključeni klubi kot n. pr. Triglav, Primorje Bistveni vprašanji v tem problemu Par‘izan (B«.grad) in ŽPK a: ali obdržati ligo v takšni obliki. Ljubljana, ki po svoj, kvalitet, prav ............. -- - • gotovo zasluzijo mesto v plavalni ligi najboljših. Obstali smo na pol poti m h navijačev, ki bo vzbujala upanje m trepet, radosti in razočaranja ... v Kako je s položajem ligaških mo-*tep pred startom? Predvsem naj povemo, da so zimski odmor dobro izkoristili za priprave in imeli več tekem. Zvezna moška liga, ki šteje tudi letos 10 članov, je pridobila dva Novinca, Železničarja iz Karlovca — ki je sicer že star znanec — ter Za-*tavo iz Kragujevca. O Železničarju vemo, da je bil v prejšnjih letih, ko P- bil še v ligi, na svojem igrišču marsikateremu zveznemu ligašu pre-cejšeii kamen spotike, sicer pa je povprečno moštvo. Nasprotno pa je Za-sfflDa za a as še neznanka, ki pa se-jfda lahko prav tako preseneti. Uspeh zanjo je že uorstiteo v zvez-ligo, kjer slovenski predstavnik kldrerf ni imel te sreče. ■Ali naj bi že sedaj naredili vrstni ed? Težko je dajati prognoze. Po ®sej verjetnosti se bodo potegovali *a Prvo mesto trije kandidati — Spored zvgzne košarkarske lip zagrebška Lokomotiva. Proleter je Upajmo, da ne bomo razočarani... no negativnih pojavov. Vezati pla- Jugoslovanski košarkarji v inozemstvu Jugoslovanski študentje - odlično! V znamenju dvoboja Olimpija : Akademik © Trda borba s Čehi ni bila uspešna Toursu. Na- Turnir študentskih košarkarskih reprezentanc v stopajo Jugoslavija, Bolgarija, CSR in Francija. Na zadnji tekmi pred odhodom v Ljubljani se študentje niso preveč izkazali, V Tours so odšli brez članov državnega prvaka Beograda, torej so bile možnosti za uspeh toliko manjše. In lani? Jugoslovanski študentje so na turnirju v Ljubljani osvojili prvo mesto... zaprav je šlo tu mimogrede tudi za stare obračune med Olimpijo in Akademikom ali za nekakšne dvoboje med našimi reprezentanti Kristančičem, Danevom, Kandusom, v o. Dermastio ter Jelnikarjem in Bol-Olimpija, Zastava • ProTeter^Par’ Sari bratoma Panov, Radovoni, llo-‘uun : Železničar, Zadar - Crv. £om m drugimi. Zmaga s tremi toč-zvezda, Ljubljana : Beograd kami razl{Le v korist Jugoslovanov ^ » j j fa , je pomenila poravnan račun in s s III. kolo — 3. V. Beograd : Loko- tem seveda tudi končno Zmagoslav-»rotiva, Crv. zvezda : Ljubljana, je. Jugoslovani so porazili Bolgare V ni-• V rr 1 r- j ^ /— i r»/v\ i 1 ® I. kolo — 19. IV. Ljubljana: Lokomotiva, Beograd : Zadar, Crv. zvezda : Partizan, Železničar : Zastava, Proleter : Olimpija, ■ II. kolo — 26. IV. Lokomotiva Prav malokdo je torej pričakoval prvak Francije Corale, lanski pr- ^ takšen uspeli tudi letos, zlasti še, vak Etoile, italijansko moštvo Can« jugoslovanskih ekip ker naša reprezentanca ni bila po- tu, ameriška vojna ekipa iz Orle-polna, v bolgarski reprezentanci — ansa ter domači klub Olempic. Beo-torej najhujšem tekmecu Jugoslo- grajčani so po vrsti premagali eki-vanov — pa so nastopali mnogi zna- po Corala z 86:64, Cantu s 102:81 ni reprezentanti. Prav zadovoljno in Olempic z 91:64. Žal pa v final- pa smo se oddahnili, ko nas je raz- nem nastopu proti Etoileu niso ime-veselila vest, da so Jugoslovani tu- li sreče. Izgubili so tekmo z rezul-di letos osvojili naslov prvaka. Prav- tatom 64:65 (51:28). Usodne so bile zadnje sekunde, ko Nikolič ni izkoristil možnosti, da bi rezultat izenačil. Tako je osvojila prvo mesto ekipa Etoile pred Beogradom, Olem- piedm, Coralom, Cantujem in Orleansom. Pokal za najboljšega strelca Če ugotovimo, da dosedanja oblika tekmovanja ni zadovoljila, potem moramo organizirati nekaj boljšega. Tako je mislila tudi PZJ in prav je storila, ko je odločila, da naj se dosedanji plavalni del waterpolo lige ukine. Toda s to odločitvijo je PZJ ostala na pol poti. Njena zamisel, da naj bi občinska, okrajna in republiška prvenstva nadoknadila ono, kar so imeli plavalci v dosedanjem ligaškem tekmovanju, prav gotovo ni ugodna rešitev. Taka oblika tekmovanja bo morda koristila množičnem u razvoju plavanja v Jugoslaviji, nikakor pa ne kvalitetnemu. Če bodo plavalci prihajali na državna prvenstva z dvema, tremi nastopi na okrajnih in republiških prvenstvih —'kjer za najboljše prav gotovo ne bo enakovrednih tekmecev — potem za najvažnejše tekmovanje ne bodo Da bi bila naša bilanca nastopov tekmovalno dovoli pripravljeni. v inozemstvu Ostaja nam edinole tretja rešitev. Kombinacija je prejel Korač, ki je na 4 tekmajh dosegel 159 košev (!), za najboljšega igralca pa je bil proglašen Jugoslovan Nikolič, ki je prav tako prejel pokal. Proti pričakovanju tretji ^elezničar : Zadar, Proleter ^ "artizan, Olimpeja : Zastava, kolo — 14. VI. Lokomotiva : astava, Partizan : Olimpija, Za-vllr : Proleter, Ljubljana : Želez-^ ar, Beograd : Crv. zvezda, V- kolo — 21. V. Proleter : Loko-'oliva, Olimpija : Železničar, Za--tava : Crv. zvezda, Partizan : s-74:71 (34:29) ter odpravili najnevarnejšega nasprotnika. Se z večjo razliko in laže so premagali naslednji dan Francoze — rezultat se je glasil 57:35 (32:20) v našo korist. Hm — Čehi pa taki! Sledila je še zadnja ovira — reprezentanca ČSR. Po uspehu nad Bolgari prav nihče ni pričakoval, da bo Jugoslovanom v borbi s Čehi predla trda. Toda le-ti se niso dali kar tako ugnati. Takoj v začetku so vodili z 12 točkami razlike, Jugoslovani pa so za tem 4-krat izenačili. Šele na koncu jim je uspelo prema-■ Kooiotiva, Proletfrr : Crv. zvez- žilave Cehe s 76:73 (33:37). Za- . .Olimpija : Beograd, Zastava nimivo je, da so Čehi nudili močan • Ljubljana, Partizan: Zadar, odpor tudi Francozom in Bolgarom, ■ VIL kolo - ti ■ vendar so na koncu ostali brez 'toč- Zadar zvezda ^ “©ograd, Zadar : Ljubljana, pL kolo — 26. VI. Lokomotiva : artizan, Zadar : Zastava, Ljub-jana : Olimpija, Beograd : Pro-oter, Crv. zvezda : Železničar, t H- kolo — 28. Loko VI. Železničar Pfolet, » . . ,?• VII. Lokomotiva : Le. V borbi za drugo mesto je Bol-,, Ljubljana : Partizan, Crv. garija premagala Francijo s 74:67, Olimpija, Železničar er, Beograd : Zastava, ktRo — 5. VII. Crv. zvezda : PjčP^otiva, Železničar : Beograd, Zal?* : Ljubljana, Olimpija • E Zastava : Partizan. ostala rezultata pa sta bila: Francija : ČSR 59:56, Bolgarija : ČSR 62 : 60. Ta uspeh jugoslovanske študentske reprezentance v Toursu nas veseli še tembolj, ker so jedro jugo- X. Lodo moštva srečale takole: 1X, XIT T P- VIII., XI. kolo - 6. - 1? ,Y H1© - 13. IX.. XIII. kolo kolo ' X-’„X| V. kolo _ 20. IX., XV. XVIIf • LX., XVI. kolo - 4. X., 18. x' ol<> - U. X., XVII. kolo — velik delež k doseženemu triumfu. Beograd drugi v Antibesu Jugoslovanski državni prvak Beograd je sodeloval na košarkarskem turnirju ob Ažurni obali, kjer so poleg njega nastopali še letošnji Mislite že sedaj na Vaš letni oddih In razvedrilo za kar smo vam pripravili nove vrste šotorov, nahrbtnikov In potovalnih torbic v modernih oblikah In prvovrstni kvaliteti« PLANICA-SPOR? Ljubljana, Likozarjeva 7 Novice pod koši Hkrati s prvenstvom v zvezni moški košarkarski ligi se bo začelo živahno vrvenje pod koši tudi na domačih igriščih. Zato se klubi in sekcije vsepovsod marljivo pripravljajo na sezono. — V kategoriji začetnic ho letos tekmovalo kar 9 novih ženskih ko. šarkarskih ekip: iz Vrhnike, Postojne, Med \ od. Litije, Zagorja, Žalca, Velenja, Štor ter ekipa poljanske gimnazije v Ljubljani. Š tem se bo število košarkaric v Sloveniji povečalo za 90 °/o. — V zimskem času so zgradili Že tretjič se mu je posrečil podvig. Ni pa dosti manjkalo, da bi ga prehitel njegov učenec Mikolič. Naš mojster strelec Franc Planinc je osvojil »Zlato puščico« in kaže, da ne namerava še kmalu odnehati popolna, moramo spregovoriti tudi Plavalne klube po njihovi kvaliteti o košarkarskem turnirju v Liegu zbrati v dve ali tri conske lige, s če-(Belgija), ki se ga je udeležila tudi mer bi omogočili najboljšim tekmo- Ijane in zato smo pričakovali, da bo ta ekipa posegla lep uspeh, ki je vredeu mednarodnega ugleda naših košarkarjev v inozemstvu. lepo asfaltno igrišče košarkarji v ljubljanska Olimpija. Olimpijo so valcem dovolj tekmovanj z enako-i...- T>..i u. okrepili tudi najboljši igralci Ljub- vrednimi nasprotniki. Le tako lahko pričakujemo, da bo plavalcem zagotovljena primerna priprava za najvažnejša tekmovanja, istočasno pa dosežen tudi primeren propagandni učinek v vseh naših najvažnejših plavalnih središčih. Seveda pa bi tak sistem plavalnega tekmovanja terjal, da bi se vaterpolisti preusmerili na sistem turnirskega tekmovanja. Če pomislimo, da so najvažnejša tekmovanja — Ilirski Bistrici, ki bodo letos tekmovali v II. slovenski ligi. Nova trda igrišča bodo gradila letos tudi društva »Partizan« iz Škofje Loke, Triglav, Kranj in ljubljanska Svoboda, načrte za igrišče pa za igrišče pa žal pa se ni zgodilo tako. Že prvi pripravljajo tudi na Vrhniki. Kot dan turnirja je Olimpija izgubil i.-----------------n—--i- ‘ ■ • - sJed kaže, bo le mariborski Brauik ostal brez predpisanega igrišča. proti Antwerpenu z 41:48 nasl a nji _ r dan pa proti reprezentanci Varšave — Prejšnji teden so pri sParti- 7 ^s-.b2. Edino zmago na tem turnir- Ilirija v Ljubljani ustanovili košarkarski klub, prj katerem redno vadijo že člani in pionirji. v kratkem pa bodo z vadbo začele tudi mladinke. — Precej živahnosti kažejo za košarko v Kropi in Radovljici, zaradi česar je KZS sklenila pošiljati v ta dva kraja svoje inštruktorje, da bodo pomagali domačim košarkarjem. — Tudi na Dolenjskem so začeli z vadbo košarkarskih ekip. ju so si Ljubljančani priborili proti ekipi Liegea, ki so jo premagali z Grosupljem, kjer so že zgradili primerna igrišča, inštruktorji Ijub- lj£ Ijanske košarkarske podzveze pa vodijo vadbo njihovih ekip, — Ustanovljena je bila še 'eua košarkarska ekipa, ki bo delovala pod okriljem »Partizana« Vič v Ljubljani. , — Ob pripravah za prvenstve- prezentanci. no sezono so imeli prejšnjo nedeljo v Novi Gorici tečaj za nove sodnike, ki ga je organizirala Okrajna zveza »Partizan«. Tečaj je obiskovalo 10 kandidatov- — Mednarodni sodnik Majo Pe-cinič bo v kratkem sodil meddržavno košarkarsko tekmo bolgarske in češke reprezentance v Sofiji. — Znani košarkar Brumen bo do konca meseca avgusta nastopal v moštvu Budučnosti iz Titograda, v drugem delu zvezne lige pa bo že igral spet za Ljubljano. 52:43 in tako zasedli tretje mesto evropsko prvenstvo, olimpiada, »Tro-za Antwerpenom in Varšavo. feo dTtaldac turnirji, ki zahtevajo od Tako torej naši košarkarji tik tekmovalcev večdnevno vzdržljivost, pred tekmovalno sezono! Vsekakor bi taka oblika tudi našim waterpoli-nam ti doseženi rezultati kažejo, da stom morda še bolj koristila, kot pa so zlasti nekatera moštva in tudi dosedanji ligaški sistem. M. P. posamezniki v odlični formi, kar ' ■ Ajdovščina — Rokomet se na Goriškem vse bolj razvija. V zad-nj"em času so imeli kar 3 turnirje, med katerimi je bil zadnji v Ajdovščini. Rezultati: Ajdovščina-Cer- kno 6:5, Ajdovščina—Gorica 7:4, Cerkno—Gorica 12:5, Gorica—Idrija 9:7, ženske: Ajdovščina—Idrija 13:2. Okrog 100 članov in simpatizerjev velja posebej za one, ki so se udeležili turnirja študentskih reprezentanc. S temi nastopi so naši košarkarji pravzaprav zaključili svojo Pridni so v Kočevju, Ribnici in v zimsko sezono, dokaj naporni tur- nirji v zadnjih dneh pa so bili dober preizkus njihove moči. Upajmo, da bodo izkušnje, ki so jih pridobili na teh turnejah v inozemstvu, dobro izkoristili tudi v prvenstvu, ki se bo začelo čez 14 dni. Vseka- je prisostvovalo občnemu zboru nogometnega kluba Primorje. Delo kor pa veljajo naše čestitke pred- kluba je bilo v preteklem letu zelo vsem jugoslovanski študentski re- razgibano in so moštva odigrala 53 T. B. • S.-l - Mt. .«5£»Jv . .-i. . '• *« ■ Vipava — Zaradi nepravilnega odnosa nekaterih članov uprave društva, je občni zbor domačega Partizana le s težavo uspel. Primanjkuje strokovnih moči. Govora je bilo o gradnji novega športnega igrišča. Odnos predstavnikov oblasti, ki se vabilu niso odzvali, kaže, da v Vipavi še vedno nimajo prave- ga ^razumevanja za telesno vzgojo šport. prijateljskih in prvenstvenih tekem. ■ Bovec — Štab za nabiralno akcijo v Bovcu je sklenil, da bo takoj izdelal investicijski program ter pripravil načrte za športne naprave, predvsem po vaseh kot v Soči, Logu pod Mangartom, Žagi, Čezsoči in Trenti. Nekaj teh sredstev so namenili tudi gradnji objektov v Bovcu. Pri tem upajo, da bodo domačini, predvsem mladina, z veseljem priskočili na pomoč, in s prostovoljnim Okoli 4000 športnikov no Viču Ustanovili so občinsko zvezo za telesno vzgojo Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu V četrtek je bila seja Sveta za telesno vzgojo občine Vič, kjer so razpravljali o vseh težavah, problemih ter uspehih športa in telesne vzgoje na tem območju Ljubljane. Čeprav te ljubljanske občine ne moremo primerjati z nekaterimi drugimi, ki imajo že večjo tradicijo in pa mnogo večje število raznih športnih objektov, so kljub temu dosegli nekaj takih uspehov, na katere so lahko ponosni. V mislih imamo v prvi vrsti lep športni park odprtega tipa, kjer domuje športno društvo Svoboda, mimo tega pa še vrsta srednjih in strokovnih šol. Tudi število športnikov ni majhno, saj so našteli okoli 4000 ljudi, ki se aktivno ukvarjajo s športom in telesno vzgojo. Le-ti so združeni v raznih društvih, predvsem v »Partizanu* Vič, Trnovo in Brezovica ter v športnih društvih Svoboda, iilektra in SD Škapin. Razen tega imajo še veslaški klub Savica in posebno smučarsko sekcijo športnega društva Ljubljana na Brdu. Stanje objektov sicer ni najboljše, vendar še kolikor toliko zadovoljivo. Društva »Partizan* imajo svoje domove, Svoboda lep sta- dion, pa tudi za kopanje je preskrbljeno, saj je na področju te občine lep bazen na Koleziji. Povedali so, da bodo letos dokončali vsa dela. Posebno poglavje predstavljajo šole, saj ima samo Tehnična srednja šola okoli 2000 dijakov, ki nimajo potrebnega prostora za telesno vzgojo. Predstavniki te šole so predlagali, naj bi občina dodelila zemljišče v neposredni bližini šole, kjer bi dijaki s svojimi brigadami zgradili mali športni park, pozneje pa tudi telovadnico. Nekoliko boljši položaj je pri kompleksu šol na Viču, kjer gimnazija in osnovna šola uporabljata igrišče »Partizana*, ki je o neposredni bližini. Ko so premleli vse te probleme, M se dogovorili še z zastopniki raznih gospodarskih organizacij podjetij, da bi le-ta čimbolj učinkovito pomagala s finančnimi sredstvi pri splošni nabiralni akciji za telesno vzgojo v tej občini. Upati je, da le besede^ ne bodo naletele na gluha ušesa. Ustanovili so tudi občinsko zvezo za telesno vzgojo, ki bo odslej pomemben činilelj pri vseh telesno-vzgojnih akcijah in pri splošnem razvoju športa in telesne vzgoje v občini Vič. Namizni tenis-za Azijce! Japonska dvakrat svetovni prvak • Jugoslavija od 5. do 8. mesta # Evropa zaostaja i. Pred pričetkom XIF. svetovnega jubilejnega prvenstva o namiznem tenisu je bila večina mnenja, da naša reprezentanca že dolgo ni imela tako ugodne priložnosti za eno najboljših mest, kot tokrat. Harangozo je v življenjski formi, Vogrinc soliden kot vedno, Vojislav Markovič pa naj bi se prvič srečal z japonskimi igralci. Torej dva prekaljena in že stara znanca svetovnih prvenstev in debutant, ki se je pred svetovnim prvenstvom nekajkrat pojavil na vidnem mestu športnih rubrik. Ekipa torej, ki je bila sposobna doseči tudi največ, kar se doseči da. Zgodilo pa se je, kar je dal slutiti zvezni trener Lovro Ra (ko vic v svoji izjavi pred svetovnim prvenstvom: »Zadovoljni smo, da smo v skupini z Japonci. Če jih bomo premagali, bo to največji uspeh, če pa bodo oni nas, bomo izgubili proti svetovnim prvakom.« Japonci so na zadnjem svetovnem prvenstvo prav tako osvojili najvišji naslov. Rezultat 5:0 pa le kaže očitno premoč igralcev »Dežele vzhajajočega sonca«, pa čeprav tudi oni pred nastopom proti Jugoslaviji niso bik povsem brez skrbi. Res je, da bi naši igralci lahko zmagali v kakšnem dvoboju z Japonci, od zmage pa so le bili precej daleč. Ostane nam torej le tolažba, da si s ČSR, Švedsko in Brazilijo delimo 5. do 8. mesto. Mnogi so mnenja, da je tudi to ne- kaj. Če pa pogledamo nasprotnike, ki so bili v naši skupini, bi nas morala močno boleti.glava, če tudi tega ne bi dosegli. Drama in komedija v nogometu .Karambo!" na Rijeki in nesreča v Sarajevu - V domačih iogih BI Pred tremi tedni je v letošnji no-■ gonietni sezoni prvič zapiskala B sodniška piščalka. Takrat so mno-m gl upali, da bp začetek dober, da B bodo točke kar same od sebe le-B tele v malhe vseh klubov, od B zveznih ligašev pa do podzvez-B nih enajstoric. Toda je že tako, B da eden obrača, drugi pa obrne B in v teh treh kolih, ki jih imamo B za seboj, se je zgodilo marsikaj B takega, cesar nihče ni pričakoval. B Nekateri dogodki so razburili B živce mnogih navijačev, nekaj pa B je tudi takih, ki so značilni za B začetek naše »brcarske« sezone. # Prelomljene kosti... Tekma Sarajevo : Vojvodina. Prizorišče stadiona na Koševu v Sarajevu. Igra se je komaj dobro začela, ko so vsi gledalci prestrašeno vzkliknili, trener naše reprezentance Čurič pa se je prijel za glavo in kričal na igrišču: »Pridite hitreje na pomoč. Boškovu je gotovo počila kost na nogi!« Imel je prav, Boškova so odpeljali v bolnico, ga fotografirali z ront-genom in ugotovili, da ima prelomljeni obe kosti pod kolenom. Kako se jo to zgodilo? V 12. minuti so startali na žogo igralec Železničarja šehovič ter Boško v in vratar Ve-reš iz Vojvodine. »Srečanje« teh treh je bilo tako nes rečno, da bo Boš ko v sedaj nekaj mesecev priklenjen na posteljo. Zlom kosti je namreč tako kompliciran, da so morali Boškova operirati, zdravljenje pa bo trajalo najmanj 6 mesecev. Nesrečno naključje? V tem primeru menda res. Posledica? Vojvodina je izgubila enega najboljših igralcev, državna reprezentanca pa nepogrešljivega krilca. • Dvakrat Hajduk Crvena zvezda v Splitu. Dogodek prve vrste. Ladje, ki so prihajale v Split, so skoraj tonile pod težo navijačev. Tovrnjaki iz okolice Splita so vozili zaprašene navijače naravnost na stadion. M dogi so se pripeljali s kolesi — tradicionalni dalma-vinski osli so že izumrli kot prevozno sredstvo. Srečanje »Majstora s mora« s Crveno zvezdo je pritegnilo rekordbo število gledalcev. Odkod pravzaprav tako zanimanje? Ali .samo zaradi tega, ker je gostovala v Splitu Crvena zvezda? — Nel Splitčani še niso pozabili, da je Crvena zvezda lansko jesen katastrofalno premagala Hajduka. Kar sedemkrat so Zvezdaši porinili okroglo usnje v mrežo mojstrov, ki takrat niso bili mojstri. Prav zato so letošnjo zmago 4:1 sprejeli z velikim navdušenjem, zadovoljni pa so tudi, ker je enajstoriea Hajifuka zaigrala zares dobro in bi bila lahko zmaga še višja. Zanimivo je, da so vsi gledalci, pa tudi razni nogometni strokovnjaki, med temi tudi Član komisije za sestavo državne reprezentance Leo Lemešič, videli čilnice in ni preostalo drugega, kot odlično igro mladega Hajdukovega da so poklicali Ljudsko milico. Pri-vratarja Juriča. Dovolj bo, če napi- šla je še ob pravem času, da je re-šemo Lemešičevo oceno: ' šila Lemešiča pred razgretimi navi- Jurič je takšen kot nekdaj Be- jači. Več kot dve uri so navijači sta- ara!« Samo teden dni z« tem so prijatelji Hajduka še enkrat skakali skoraj do neba. Ne brez razloga, kajti Hajdakovci so v Skoplju premagali Vardarja kar s 5:0. In prejšnji ponedeljek smo lahko brali v raznih časopisih naslove kot »Tajfun z morja« in podobno. V Splitu mi več pesimistov. Pravijo, da se časi vračajo, ko so delali čudeže Vuk h, Matošič, Ljuštica — slavni igralci Hajduka. # Gasilske brizgalne in »Marica« Rijeki je bila že lansko jesen presenečenje prvenstva. Kar naprej je osvajala točke tam, kjer jih ni nihče pričakoval. Preteklo nedeljo so vsi mislili, da naloga Reke na domačem igrišču ne bo tako težka, čeprav je enajstoriea Partizana zares zelo dobra. In res se je tekma že nagibala b koncu, ko so Rečani vodili s 3:1. Menda so igralci Reke mislili, da je tekma že odločena v njihovo korist, Beograjčani pa so izkoristili nepazljivost ter znižali na li pred stadionom in prav nič ni kazalo, da se mislijo raziti. Tokrat so prišli na pomoč gasilci, kar je seveda precej nenavadno. Naperili so svoje brizgalne v navijače in pod zaščito vodnih curkov se je Lemešič nekako izmaknil. Naložili so ga v avtomobil Ljudske milice in ga odpeljali iz nevarne gneče. In, da bi bil zaključek te tekme še bolj »južnoameriški«, 'je nekega navijača zadela srčna kap. O Odred in gledalci Ce pometemo še malo pred svojim pragom, lahko rečemo, da smo z Odredom za zdaj kar zadovoljni. Tega mišljenja so menda vsi tisti stari kibici, ki že nekai let niso obiskovali Odredovib tekem, pa so sedaj spet prišli na plan. Menda jo res kar atrakcija za ljubljanski nogomet, če pride na tekmo približno b0©0 gledalcev. Kaj takega v Ljubljani že dolgo ni bilo... Seveda pri Odredu ne manjka še drugih zanimivosti. Kranjc med kandidati za državno reprezentanco, pridno obiskovanje treningov, požrtvovalnost igralcev na tekmah — To je mnogo obetajoče nogometno moštvo Sobote, ki je v letošnjem slovenskem prvenstvu prekrižalo račune že marsikateri slovenski enajsterici. Na skrajni desni v spodnji vrsti je najnevarnejši napadalec in najboljši strelec slovenske lige Mavčec OoSet 5:2. Takrat se je pričel pravi boj. Sodnik Lemešič, ki je dobil v jesenskem delu prvenstva najboljšo oceno med vsemi jugoslovanskimi sodniki, menda ni mislil, da je položaj tako kritičen. 89. minuta je tekla in Lemešič je gledal na uro, kc je igralec Partizana podal žogo v prazen prostor pred vrata Rijeke. Tam je bil globoko v offsideu Miladinovič, ki je plasiral žogo v mrežo. Stranski sodnik je uporno mahal z zastavico. V tem trenutku so gledalci skoraj ponoreli, Lemešič pa je od-piskal konec tekme. Čeprav je deževalo, je nekaj tisoč ljudi neumorno čakalo Lemešiča pred vrati stadiona. Ubogi sodnik seveda ni mogel zapustiti svojo sla- vse to so stvari, ki jih doslej Odredu nismo bili vajeni. .. _ ... x ^ Jang Jui Hua 1:2, Fdldy : Vang Cun Jao 0:2, Berczik : Jung Kuo lan 2:1, Sido : Vang Cuug Jao 2:0, Berczik : Jang Jut Hua 2:1, Foldy : Jung Kuo Tan 0:2, Berczik : Vang Cung Jao 2:0, Sido : Jung Kuo Ten 2:0. Finale: Japonska : Madžarska 5:i, Murakami : Sido 2:1, Ogimura : Bu-bonyi 2:1, Hošino : Berczik 2:0, Ogimura : Sido 1:2, Murakami : Berczik 2:1, Hošino : Bubonyi 2:0. Tudi Japonkam naj višji naslov Tudi japonske igralke so pokazale, da je le način igre tisti, ki je prinesel Japonski tako pri moških kot pri ženskah prvo mesto. Igraikc Eguči, Nambo, Macusaki igrajo namreč z loparji, prekritimi z gobo. Napadi pa zato niso nič manj nevarni- Rezultati — finale: Japonska : Kitajska 3:0, Koreja : Kitajska 3:0, Japonska : Koreja 3:2. Ce govorimo o presenečenjih svetovnega prvenstva, pa lahko na prvem mestu omenimo neverjeten majhno zanimanje gledalcev v Dortmundu. Le nekaj sto gledalcev si je ogledalo ekipno tekmovanje. Rekord so dosegli na finalnem srečanju, ko se jih je zbralo 4000. Kaže, da tudi na tekmovanju posameznikov ne bo dosti več zanimanja. Ko pa je y sredo, ko je bit prost dan, igral plesni orkester Kurta Edelhagena, so prodali več kot 20.000 vstopnic ... # Neka j čudnih iz slovenske lige Ali ni čudno, da pride v Ljubljani na tekmo conske lige i čez !000 gledalcev? ... da Rudar v treh kolib ni niti enkrat zmagal? ... da je Branik lahko zadovoljen, da ni izgubil z zadnjim na lestvici, ljubljanskim Slovanom? ... da je Izola dobila točko v Trbovljah, izgubila pa z visokim rezultatom tik ob morju z enajsterico Ljubljane? Up iu ponos Japoncev je mojster namiznoteniškega loparja Ogimura Lestvica v skupini C. kjer je igrala Jugoslavija, je naslednja: Japonska 9 9 8 45:1 9 Jugoslavija 9 8 t 49:8 8 Indija 9 6 3 36:18 6 Avstrija 9 6 3 53:23 6 Nizozemska 9 5 4 29:28 3 Vzhodna Nemčija 9 5 4 31:30 5 Danska 9 3 6 24:34 3 Italija 9 1 8 12:40 1 Luksemburg 9 1 8 11:43 1 Kanada 9 1 8 7:43 1 »Stari kontinent« nazaduje Že nekaj let je očitno, da namizni tenis, ki se je rodit v Evropi, prav tu nazaduje. Dokaz za to je tudi letošnje svetovno prvenstvo, saj se je poleg Vietnama, Japonske in Kitajske le Madžarska uvrstila med 4 najboljše. Res je, da so Madžari v polfinalu premagali Kitajsko, ki so jo mnogi uvrščali med najresnejše kandidate za prvo mesto. Toda v finalu so Japonci tudi z Madžari obračunali z dokaj visokim rezultatom 5:1. Le Sido je kljub 110 kg pokazal malemu in gibčnemu Ogimuri, da še vedno slopa v korak z najboljšimi. Svetovno prvenstvo je tudi pokazalo, da Japonci niso najboljši za, radi gobe, ki jo imajo na svojih loparjih, ampak, da so njihovi napadi tisto, kar jim prinaša zmage. Evropski funkcionarji bržkone zaman zahtevajo, naj bi prepovedali gobo. Neki japonski funkcionar je dejal, da bi ne bilo treba prepovedati gobe, ampak japonski napad. Ni torej go-ba^prinesla Japoncem svetovno prvenstvo, ampak način igranja, ki je nekaj novega, kar je prinesel razvoj namiznega tenisa. Kdor pa ne koraka hkrati z razvojem, ostane zadaj. V Evropi je zaostanek očiten... Še nekaj je, kar je v azijskih državah prispevalo k razvoju namiznega tenisa. Pri njih je to panoga, ki se ji posvečajo prav tako, kot recimo atletiki. Ce povemo, da Ogimura preteče vsak dan 10.000 m, skače preko vrvice, se ukvarja z gimnastiko in pologa tega igra še namizni tenis, je jasno, da se od njih lahko še mnogo naučimo. Pove pa mnogo tudi dejstvo, da je na Japonskem 200 k vali tetnih igralcev in da bi lahko pripeljali na svetovno prvenstvo 3 ekipe, Od katerih bi lahko vsaka dosegla podoben uspeh kot Ogimura, Murakami, Hošino in Narita. Na Japonskem namizni tenis ni več ping-pong... Rezultati — polfinale: japonska : Vietnam 3:3, Murakami : Mai Van Hoa 2:0, Hošino : Le Van Tiei 1:2, Ogimura : Tran Kon Dok 2:0, Murakami : Le Van Tiet 2:0, Ogimura : Mai Van Hoa 0:2, Hošino : Tran Kon Dok 0:2, Ogimura : Le Van Tiet 2:0, Murakami : Tran Kon Dok 2:0. — Madžarska : Kitajska 3:3, Sido : ZAKAJ v Maribor? Prejšnjo nedelj« je imela svojo redno skupščino Judo zveza Slovenije. Na tem zboru so razpravljali o različnih težavah i« problemih, ki tarejo to mlado organizacijo. Čeprav judo 5jtort v Sloveniji vidno napreduje, ni vse tako. kot bi si klubi in vodilni funkcionarji zveze to želeli-Zakaj? Najtežji problem je pomanjkanje sposobnih iu delavni jnih funkcionarjev v republiškem forumu, to pa predvsem zaradi tega, ker so delo opravljali po večini študentje. Le-ti pn so zelo obremenjeni s študijem in žal niso mogli vseh nalog v organizaciji dobro opraviti. Letos p« je ta kriza prišla do vrhunca. To pač zaradi tega, ker je delo v glavnem viselo predvsem na sekretarju zveze tov. Hojami, predsednik zveze tov. Bratkovič je » disciplinski preiskavi, drugi pa. kot smo že rekli, so se v precejšnji meri morali posvetili studi j m Zaradi tega je nastalo vprašanj« i nadaljnjega uspešnega dela S« I obravnavati ga je morala seveda ^ letošnja skupščina. Glede na to’ da je tehnični referent zveze t«v. , Prančič pred kratkim odšel v JLA in da bo zaradi študija prekinil z delom tudi . lov. Hojam vrh tega pn bo odšel v JL A še tov. Gogala, je nastal problem glede funkcionarjev v Judo zvezi. Delegati so se precej časa pomudili ob tem vorašanjn in naj vsezadn je našli {sicer ne najbolj; šo) rešitev da prenesejo sede* Judo zveze v Maribor. Seveda to prišli do te odločitve z glasovanjem. glede na to. da imajo M8', riborčani ob službeni za posl it V še največje možnosti za delo v organizaciji. Skupščina je zal« sklenila, da bo delovala Judo zveza v Mariboru, za predsednika P* so delegati izvolili tovariša Nik® Vrabla. Odveč so torej govorice, da to vladale v tej organizaci ji nezdr«' ve razmere, »kot je to primer to | v nekaterih drugih republiški I športnih zvezah* (tako je n "."j’ reč pisal časopis Večer) in iid;Šc^ tudi ni določeno neko ustali*’11 _ pravilo, da mora biti sedež T,e publi.ške športne organizacije klipčno v Ljnbliani. Glede na 1 ^ kušenosi funkcionarjev, ki so . letos prevzeli v reke krmilo zveze, upajmo, da bo ta doživel tudi naprej uspehe, snl j predvideni različni tečaji za I sabljanje .strokovnega ka<‘ eji j '••kooščinn na ie (udi sorete'« i ,"'"krefnih sklepov za b°f ‘ delo. 'e 1 Angleži in - paraliza Otroška paraliza je bolezen, ki je one-8Posobila že marsikaterega vrhunskega ®Pbrn/ika. Te dni je prišla iz Anglije Vest, da so morali na hitro odpeljati v bolnišnico znanega angleškega reprezen-tanta v nogometu, branilca Jeffa Halla, ki igra pri klubu Birmingham City. Se v soboto je Hall sodeloval v ligaškem tekmovanju, potem pa se ga je nenadoma lotila zahrbtna bolezen. Seveda je v tortnih krogih, zlasti med nogometaši, tevladalo precejšnje vznemirjenje zaradi te novice. Klubsko vodstvo Birmingham Cityja je dalo takoj skrbno preiskati vse Igralce; ki so jih zdravniki »pretipali« °d nog do glave. Seveda pa je klubsko vo višina 175, daljina 6.20, kopje ^. sk 55 itd. Irec BhiCagu Jo na atletskem mitingu 6:83 4 °n :Delany pretekel 1 miljo v času Hajs]' °steU boljši rezultati — višina: 441. 2M' Palica: Bragg 461, Landstrom 5.2. 4M, Johnston 441, 60 y Murchi- Poletov nagradni natečaj Odrezek št. 4 : Triglav Ljubljana Krim Rudar ^Sobota Jl-Jeseniee Kladivar 5- Slovan : Izola Branik —.— ared ; Elektrostroi ^_^rešnjevka ^ Budučn Priimek in ime: Kraj: Na mitingu, na katerem je ameriški atlet Dallas Long vrgel kroglo 19.25 m In s tem izenačil svetovni rekord 0’Bri-ena, je bilo doseženih še več odličnih rezultatov — 1 milja Tabori 4:06.2, daljina: Range 7.46, palica: Morris 4.36, disk: Babka 57.96, Hamphreys 53.21, Silvester 52.60, kladivo: Connolly 63.34, krogla: Long 19.25, Nieder 19.12, 0’Brien 18.90, Davis 18.36. V Vzhodnem Berlinu je Hermann pretekel v dvorani progo 3000 m v izvrstnem času 7:58.8. To je najboljši rezultat, ki je bil doslej dosežen na tej progi v dvorani. Znani skakalec v višino, 18-letni Thomas (ZDA), ki je nedavno postavil najboljši rezultat v skoku v višino v dvorani z znamko 216.5, si je težko poškodoval nogo ob neki nesreči v liftu.; Po pisanju inozemskih časopisov bo Thomas v najboljšem primeru lahko pričel spet s treningom šele čez 2 ali 3 mesece. V letošnjem veslaškem dvoboju je zmagal Oxford pred Cambridgeom za 6 dolžin ' Več kot fantastično.. Long kontra 0’Brien — 20 m za šalo r (Nadaljevanje s 1. strani) odšel v Los Angeles na University Southern California. Ze lani se je lotil tudi krogle članske teže in njegovih 18.60 Je odjeknilo v atletskem svetu kot senzacija. To je bil alarmni znak za 0’Brie-na in ostale najboljše metalce. Santa Barbara Kalifornijsko mesto Santa Barbara bo prišlo v zgodovino atletike Iz dveh razlogov. Na eni strani je bilo tu doslej največje tekmovanje metalcev krogle, na drugi strani pa je po mnogih letih moral pustiti svetovni rekorder 0’Brien pred sebe kar dva atleta. Človek, ki ni poznal poraza več let, je bil kar dvakrat premagan. Prav je, da ponovimo rezultate: Long 19.25,. Nieder 19.11, 0’Brien 18.76, Davis 18.37. Long je pričel z metom 18.54, potem je Siunii dobrih 7 kg težko kroglo na 19.25, naslednja meta sta bila pod 18 m, v petem pa so mu izmerili 18.73. To niso bili prvi letošnji rezultati. V začetku marca je v Los Angelesu prišlo do dvoboja med Longom ln 0’Brieno-m. V regularnih 4 metih nista dosegla »pretresljivih rezultatov in 0’Brien je odšel v garderobo, da bi se oblekel in odšel v kino. Tedaj pa je zvedel, da je Long stopil v krog še petič in dosegel 19.30, to je več od svetovnega rekorda. Parry ne bi bil Parry, če ne bi takoj odhitel nazaj na stadion, vzel kroglo in jo sunil 19.37 m. Z rekordi seveda ni bilo nič. Prvič sta oba metalca dosegla rezultata izven tekmovanja, razen tega pa je tekmovalni prostor »visel« nekoliko bolj, kot to dopuščajo pravila. Za nekaj dni kasneje pa so napovedali poskus rušenja svetovnega rekorda. 19.08 0’Br:ena in PRAVILNE REŠITVE »POLETOVEGA NAGRADNEGA NATEČAJA« Pri Pol e tov em nagradnem natečaju št. 2 je sodelovalo 3644 udeležencev. Nagrado 20.000 din prejme Frič, Ljubljana, Titova 60 z 10 pravilnimi rešitvami. 1. Sobota : Graiičair 1 2. Maribor : Krim x 3. KI a div ar ; Triglav 1 4. Jesenice : Rudar odpade 6. Ljubljana ; Rudar 1 6. Slovan : Branik x 7. Zagreb : Sloboda l 8. Proleter : Elektrosiroj 1 9. Split : Lokomotiva 2 10. Trešnjevka : Šibenik x 11. Borac : Borovo 2 12. Vardar : Hajduk 2 13. Velež : Dinamo 1 Hokejisti NH Ljubljana! Vsi hokejisti Ljubljane bodo imeli v ponedeljek, 6. t. m. ob 17. url na drsališču pod Cekinovim gradom izreden sestanek. Zaradi dogovora o načrtnem delu v mrtvi sezoni je udeležba za vse hokejiste obvezna. UO 1IK Ljubljana Opomba: 1.—6. slovenska nogometna liga, 7.-9. druga zvezna nogometna liga, 10,—15. prva zvezna nogometna liga, 13. do 15. rezervni pati. 38.91 Longa ni zadostovalo. Izven konkurence pa je Long zabeležil 19.25. 193 cm in 126 kg V č-em je Longov a skrivnost; 6e smemo njegovim dosežkom »podtikati« sploh kaj takega. Skrivnosti ni. Tu imamo prvič noegovo velikost in lepo število kilogramov, kar seveda še ni dovolj. Tu je tudi precejšnja hitrost, ne sicer takšna kot pri 0’Brienu ali Fuchsu, ne hitrost v sprintu, ampak hitrost v krogu za metanje. Lbngova eksplozivnost je skoraj brez primere. Razen tega pa je do skrajnosti izkoristil tudi vse, kar je v zadnjih 6 letih »naštudiral« 0’Brien. Long meče v slogu 0’Briena z malenkostnimi odstopi, ki sta jih vnesla s svojim trenerjem Vernom Wulfom. Fantastične perspektive Long je star 18 let, njegov rezultat 19.25. 0’Brien je bil tudi nekdaj prav toliko star in krogla mu je tedaj letela le na 16.42 km. Zaključek: če bo Long prav tako prizadeven, kot je bdi 0’Brien, ki je ure in ure pred zrcalom vadil posamezne elemente meta krogle, potem si sama lahko izračunamo, kaj se bo zgodilo s svetovnim rekordom. Ob takšnem sklepanju ne bi smeli reči, da je 20 m že končna meja za Longa. Toda tukaj je tudi šo 0’Brien. Za ameriške pojme je Parry atletski starec, toda eden naj- bolj znanih trenerjev Dean Cromwed pravi takole: »Sreča za Parryja, da tmi mladega fanta, kot je Long, za zasledovalca. Tako vztrajen človek, kot je Parry;' bo svoj rezultat pomaknil tudi do 19.50 in 20 metrov.« Ne smemo pozabiti, da je Parry že metal blizu 20 m. Rusi so imeli lani v # Moskvi priložnost, da mu na treningu izmerijo rezultat 19.80. Torej . .. pričela se je velika zasledovalna dirka. Na eni strani svetovni rekorder »številka 1« Par-ry 0’Brien s svojo izdelano tehniko in dolgoletnim izkustvom, na drugi strani svetovni rekorder »številka 2« Dallas Long s svojo orjaško silo in svojo mladostjo. Kdo bi vedel, kolikokrat bosta oba fenomenalna metalca še stopala v isti krog in v neposrednih dvobojih reševala vprašanje, kdo je boljši in kdo je svetovni rekorder. 0’Brien je obljubil, da bo tekmoval še do olimpijskih iger v Rimu. Pred nami je torej še leto in pol takšnih dvobojev v metu krogle, kot jih svet še ni videl. 0’Brien si sicer ne dela utvar: »Jaz sem potreboval 10 let, da sem prišel preko 19 m. Moj mladi nasprotnik pa je to storil tako rekoč kot novinec. Menda je komentar odveč.« Počakajmo do rimske olimpiade, da vidimo, kako se bo končal mnogokratni dvoboj gigantov in kakšna številka bo zapisana v listi svetovnih rekordov v rubriki »met krogle«. Preteklo soboto je bil na Temzi v Londonu tradicionalni veslaški dvoboj med univerzama Cambridge in Oxford. To športno tekmovanje ima tako bogato tradicijo kot le malokatero športno tekmovanje na svetu. Prva veslaška tekma Ox-ford : Cambridge je bila namreč že 10. junija 1829, torej ravno pred 130 leti. V prvem dvoboju je zmagal Oxford in še danes hranijo v Angliji prvi čoln, v katerem so zmagali študentje iz Oxforda. Seveda je ta čoln prav malo podoben današnjim vitkim tekmovalnim čolnom, pač pa je bolj podoben nerodni in okorni barki, ki je zahtevala od veslačev silnih naporov. Letošnje srebanje je bilo 105. po vrsti in je zmagal osmerec Oxforda. Večino zmag pa si je doslej priborila univerza v Cambridgeu. Kako privlačno je to tekmovanje za gledalce pričajo številke: prvemu dvoboju je prisostvovalo 20.000 gledalcev, letošnjemu pa kar 250.000. Nogometna prvenstva evropskih držav FRANCIJA — 30. kolo: Nice : Valen-čiennes 1:0, Leo s : Nimes 0:1, Sedan : Lyon 3:1, Angers : Monaco 0:0, Nancy : Sochaux 2:2, Racing : Marseille 2:1, Aleš : Lille 1:2, Reims : St. Etienne 3:0, Toulouse : Strasbourg 5:1, Limoges : Rennes 2:4. Lestvica: Nice 44, Nimes 43, Racing in Reims 33 itd. ŠPANIJA — 27. kolo: Las Palmas : Atle-tico Bilbao 1:0, Granada : Real Madrid 0:3, Valencia : Celta 3:0, Atletico Madrid : Betis 3:1, Barcelona : Saragosa 3:0, Sevilla : Espagnol 3:0, Real Soci-edad : Gijon 0:0, Oviedo : Osasuna 1:3. Lestvica: Barcelona 46, Real Madrid 44, Atletico Bilbao 32, Betis 30, Atletico Madrid 30 itd. Nekateri rezultati prijateljskih nogometnih srečanj — Rotweiss (Essen) : Au-stria 4:2, Alemannia (Aachen) : Spartak (Praga) 5:2, Karlsruher SC : Austria 5:1, Kickers (Offenbach) : Ferenczvaros 2:3, Wacker (Dunaj) : MTK (Budimpešta) 0:1, Grazer AK : Honved 1:2, Vasas : Miin-chen 1860 3:2, Uzpesti Dozsa : Rapid (Dunaj) 0:0. Iz raznih športov Italijanska nogometna zveza je na svojem zasedanju v Bologni ponovno sklenila najoetTeje zabraniti kakršenkoli »uvoz« novih nogometašev iz tujine.; Zveza se je odločno postavila na stališče, da je trenutno v Italiji več kot dovolj »importiranih« nogometnih asov. Znani avstrijski nogometni reprezentant Ernest Ocvirk, trenutno kapetan italijanske ligaške enajstorice Sampdorie, se je na tekmi Genoa : Sampdoria tako poškodoval, da bo moral 40 dni prekiniti z nogometom. Telovadni dvoboj ženskih reprezentanc Italije in Švedske se je v Rimu končal z zmago domačink 187.665:182.390. V Angliji je, kot kaže, veliko zanimanje za športna tekmovanja »nežnega spola«. Ko sta se v Londonu srečali ženski reprezentanci v hokeju na travi Anglije in Južne Afrike, se je na stadionu v Wembleyu zbralo kar 54.000 gledalcev! Zmagale so domačinke 4:1. Na dirki po Kalabriji je na 274 km dolgi progi zmagal Italijan Bartolozzi. Sodniki - slaba stran SUOk® vfindiu , (Nadaljevanje s 1. strani) občutili tudi odsotnost najboljšega strelca -slovenske lige Mavoeca. Sodnik Konic iz Kranja ni sodil najbolje, saj je spregledal nekaj resnih prekrškov, med katerimi je bila najbolj očitna rolka na robu kazenskega prostora Ljubljane. Krim : Slovan 3:0 (1:0) Ljubljana, 5. aprila. Obramba do-Jnačega Krima je imela na današnji tekni.i s Slovanom ves prvi polčas »tl n e roke dela. Gostom je pri nji-liovih napadih pomagal močan veter, kljub temu pa niso dosegli zaželenega. Edini gol so dosegli domači po Toniju zaradi napake v obrambi. Krim je v drugem polčasu bolje izkoristil pomoč vetra, dosegel pa je le dva gola in še ta bolj. po naključju.. Najprej je Marjanovič po strelu iz kota povišal na 2:0, 10 minut, pred koncem tekme pa je dosegel Škraba končni rezultat 3:0. V drugem polčas,u je imel tudi Slovan nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Sodniku Tavzesu bi očitali enajstmetrovko, kd jo je . spregledal v korist Slovana. Krim: Jazbinšek, Kržin, Rozman, Matos, Česen, Bergelj, Škraba, Marjanovič^ Kastelic, Toni. Slovan': Zabjak, Banjanac, Janša, Pezo, Herbst, Švigelj, Toplak (Plečko), Oplotnik, PovŠe, More, Bezjak. Branik : Kladivar 5:4 (2:2) Maribor, 5. aprila. Današnjo tekmo bi lah-to imenovali tekmo za dobre živce. Situacije na igrilčit so se neprestano menjavale, tako da gledalci vseskozi niso vedeli, katero moliva bo zmagalo. Kljub temu pa si je Branik zmago zaslužil. Napadi Celjanov so bili redkejši, zato pa nevarnejši. Prvih dveh golov v Skoda Branika je kriv Filipančič. Kar štirih enajstmetrovk na eni tekmi že dolgo nismo videli. Deloma je to pripisati slabemu sodniku. Ce hi moštvi ne bili disciplinirani, bi prav lahko prišlo do neredov. V 79. minuti je bil izključen Donko. Gole za Branik so dosegli Rojnik 3 ter Naj-berg in Plaznik po 1, za Kladivar pa Vodeb 2 ter Piki in Hribernik po 1. Branik: Filipančič (Eferl), Donko, Pandur, Cučko, Zelezinger, Elsner, Najberg, Hanzl, Plaznik, Rojnik, Čekov. Kladioar: Bencik, Vodeb, Coklič, Pavlič, Marinček, Kokotec, Lipovšek (Štor), Hribernik, Hočevar, Piki, Sega. Izola : Maribor 1:2 (1:2) Izola, 3. apr. Za nastop Mariborčanov je vladalo v Izoli veliko zanimanje in tako se je zbralo na tekmi več kot 1000 gledalcev. V prvem polčasu je bila igra živahna in borbena. Domači so imeli pobndo v svojih rokah, toda v 13. minuti je prišel Maribor povsem nepričakovano v vodstvo. Vidic je streljal v Lesjakova vrata in žogo jo dobil prosti Arnejčič in že je bilo 1:0 za Maribor. Po tem golu je Izola zaigrala še bolj po- žrtvovalno in prisebno. V 22. minuti je Ja-nuz izenačil na 1:1. Samo nekaj minut kasneje je sodnik inž. Skalar povsem nepravilno dosodil najuujšo kazen — enajstmetrovko —, ki jo je v 31. minuti Kreač realiziral in dosegel zmago za Maribor in s tem končni rezultat. V .drugem polčasu bi moral sodnik dosoditi popolnoma očividno enajstmetrovko v korist Izole, toda njegova piščalka je ostala nema. Izola: Lesjak, Sanlin, Gabrijelčič, Januz, Sorgo, Radovič, Muženič, Bera, Jerkovič, Lukin, Žabkar. Maribdr: Fišer, Ferš, Kopše, Rajninger, Kreač, Kek, Kovgč, Breznik, Vidic, Lupša, Arnejčič. Triglav : Grafičar 5:2 (3:0) Kranj, 5. aprila. Ob lepem vremenu ja srečanju prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, M pa so bili zadovoljni z igro do-mačinov le v prvem polčasu, kajti v drugem delu igre je Triglav močno popustil. Po začetnih neuspelih napadih z obeh strani so se prvi znašli domačini, saj je že v 7. minuti Brezar II dosegel zelo lep gol. Sest minut kasneje je bila pred vrati Grafičarja podobna situacija, ki. pa ni prinesla gola. V 20. minuti je iz gneče dosegel Brezar I. drugi gol, štiri minute pred koncem polčasa pa je Brezar I. povečal rezultat na 3:0. V drugem polčasu so Kranjčani precej popustili. V 50. minuti je vratar Dagarin zelo prisebno rešil nevarno situacijo, 62. minuta Je prinesla avtogol v korist Triglava, potem pa sta bili moštvi nekaj časa enakovredni. V 73. minuti se Je stpet izkazat Dagarin. Prvi gol za goste je dosegel Podobnik šele v 75. minuti, peti gol za domačine pa je v 79. minuti dosegel Brezar I. »Piko na i« je postavil v 03. minuti Hanžič, ki Je s tem dosegel končni rezultat srečanj«. Rudar : Jesenice 6:0 Hrastnik, 5. aprila. Na igrišču v Hrastniku je Rudar zaigral povsem drugače kot prejšnji dve tekmi. Nastopil je v spremenjeni postavi: Ahlin, Traven, Lenič. Lamovšek, Sori, Mrežar I., Perc, Mak, Knavs, Mrežar II., Kastelic. Domači ao bili ves čas v premoči Ih večjega poraza je rešil goste dobro razpoloženi vratar. Rudarji so takoj navalili in že v peti minuti Je Knavs'lepo podal Maku in dosegel prvi gol. Napadi so se' nadaljevali in Kastelicu je v 9. minuti uspelo povišati na 2:0, v 11. minuti pa na 3:0. Rudar je napadal ostro, toda pri streljanju se ga je držala smola, saj se je žoga kar dvakrat odbila od prečke. V 18. minutt Je Knavs z wolley udarcem dosegel četrti, eno minuto pred koncem polčasa pa peti gol. V drugem delu igre so se napadi Rudarja nadaljevali, žoga pa je našla pot v mrežo le enkrat po zaslugi Mrežarja II. Ce bi imeli strelci Rudarja več sreče, bi bila lahko zmaga še lepša. Pri gostih se je odlikoval vratar. Pred. 1200 gledalci ni najbolje sodil Janežič. LESTVICA SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE Branik 13 lil 2 2 52:10 .24 Rudar 15 10 3 2 42:18 23 Maribor 15 8 '5 2 31:15 21 Ljubljana 15 8 3 4 31:21 19 Kladivar 15 7 3 5 34:31 17 Krim 15 7 2 6 30:24 16 Izola 15 4 5 6 20:26 13 Sobota 15 6 2 7 54:45 14 Triglav 15 4 4 7 25:30 12 Grafičar 15 5 5 7 23:37 11 Slovan 15 0 5 10 14:45 5 Jesenice 15 2 1 12 17:55 5 Tudi tekmovanje posameznikov na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo danes končano, je prineslo skoraj popoln uspeh japonskim tekmovalcem in tekmovalkam. Od petih prvih mest, ki so bila. na razpolago pri posameznikih in dvojicah, so štirikrat ’ prejeli pokale japonski Igralci. Le v tekmovanja posameznikov je Kitajcu Yun-gu uspelo odvzeti primat japonskim igralcem. Jasno je, da je bilo v ospredju pozornosti tekmovanje posameznikov pri moških. Ko so se mod osem najboljših na svetu uvrstili kar štirje Kitajci, je bilo pričakovati, da bo v tej disciplini prvo mesto verjetno pripadalo enemu od teh igralcev. Toda med štiri najboljše se je uvrstil nato le Toung, ki je odpravil Berczika. Največje presenečenje je napravil že precej priletni Američan Miies, ki se je uvrstil med . štiri najboljše. Tudi Sido a 119 kg teže je tokrat spet zaigral kot v svojih najboljših letih. Zato je njegova uvrstitev v finale povsem zaslužena. Prej je namreč moral, premagati več odličnih igralcev. Med njimi je bil še naš Harangozo, ki bi se z. nekoliko več sreče morda tudi uvrstil v finale. Razvrstitev prvih štirih tekmovalcev pri moških posamezno kaže zanimivo sliko, saj so 'se med najboljša uvrstili igralci s treh kontinentov: Američan, Kitajec, Madžar in Japonec. Če bi ocenjevali moči po tem, bi lahjro rekli, da nobena država ni v Izraziti premoči. Vendar so Japonci osvojili ekipno prvenstvo pri moških in ženskah ter pri ženskah posamezno, pri moških in ženskih dvojicah tor pri mešanih dvojicah. Rezultati posamezno moški — četrtfinale: Jung (Kit) : Berczlk (Madž) 3:1, Miies (ZDA) : Jang (Kit) 3:0, Sldo (Madž) r Vang (Kit) 3:0, Ogimura (Jap) : Cuang (Kit) 3:0. Polfinalei Jung : Mtles 3:2, Sldo : Oginiura 3:2. Finale: Jung : Sido 3:1 (19:21, 21:12, 21:15, 21:14). Zenske finale: Macusaki (Jap) t Egučl (Jap) 3:1 (21:18, 18:21, 21:7, 21:13). Dvojice moški: Ogimura—Murakam4 (Jap) : Stipelc—Vihnanovslky (ČSR) 3:3 I (17:21, 19:21, 21:19, 21:19, 21:14). Zenske: Nanba—Jamaisumi (Jap) : Egu-či—Macusaki (Jap) 3:0 (21:12, 21:15, 2l:14b Mešano > Ogiimura—Egučl (Jap) : Mura-kam i—Macusaki 3:0 (21:14, 21:17, 21:14). Nogometna prvenstva evropskih držav Anglija — Blackbourne : VVesit Brom' wlch 0:0, Blac-kpool : Leeds 3:0, Aslan Vila : Lester 1:2, Chelsea : Manchester C1ty 2:0, Manchester United : Bol ton 3:0, V Zagrebu brei gelov . -r i#.* r_i.*_7 Fohinnr Rndonič. K. a- fVl ialr« nnrl7.veza: Celi e : PRED POŠTO . •t.V .- (Nadaljevanje s 1. strani) Pri Dinamu je bila solidna krilska vrsta, medtem ko ja pri Crvent zvezdi dobro Igral Maravič. Rijeka : Vardar 1:0 (1:0) Tekma na Reki je bila lepa le prvo polovico prvega polčasa. Od 25. minute dalje pa Je bila igra’ monotona in slaba. Igralci so netočno podajali in redko Izvajali lepe kombinacije. Rtjeka je imela . več priložnosti, saj je skoraj vea čas igrala na polovici Vardarja. Železničar : Hajduk 3:0 (1:0) Sarajevo, 5. apr. Pred 18.000 gledalci je danes Železničar premagal Hajduka povsem zasluženo. Železničar: Radovič, Ribar, Kranjc, Ma- lič, Jusufbegooič, Karaica, Bukvič, Smatlo-oič, Vuinovič, Zigante, Bašič. Hajduk: Jurič, Bego, Ilič, Kragič, Brkljača, Zinelič, Vnkovič, ViCevič, Senauer, Vidoše-vič, Z. Bego. Gole za Železničarja so dosegli Smailorid v 33. in 63. tor Pašič v 51. minuti. Železničar se je z največjo požrtvovalnostjo vrgel v veliko borbo. Hajduk je bil tehnično nekoliko boljši, napadalci enih kakor drugih pa so zapravili vrsto ugodnih priložnosti. SmaRovič je v 33. minuti dosegel prvi gol, kar je še bolj ohrabrilo domačine. V drugem polčasu je bila borba še lepša. Senauer je imel v 57. minuti idealno priložnost, da rezultat izenači, toda zgrešil je cilj. Kar so zamudili gostje 'u. Splita, so nadoknadili domačini in po Smailoviču in Pašifiu dosegli tri gole. Partizan : Sarajevo 1:1 (0:1) Beograd, ?. apr. Včeraj je bila na stadionu. JLA pred 15.000 gledalci zanimiva prvenstvena tekma med Partizanom in Sarajevom. Partizan: Soškič, Belin, Jusufi, Mitič, Pa- jevič, Miladinovič, Z. Cebinac, Radovič, Ka-loperooič, Galič, Mihajlooič. Sarajevo: Ančič, Džemižič, Biogradlič, Ska-ro, Štipič, Ijačič, Kurtooič, Ferhalooič, Ars-lanagič, Živkov, Moč. V 23. minuti prvega polčasa je Ferha-tovič preigral obrambo Partizana in tudi golmana šoškiča. Z glavo jo poslal žogo v mrežo. Sele v 83. minuti je Miladinovič izkoristil zmedenost obrambe Sarajeva in z ostrim strelom izenačil. Sicer pa celotno srečanje ni prineslo kdo ve koko velikega šport-nega užitka. Radnički : Velež 4:1 (1:0) Podzvezna nogometna prvenstva Primorska podzveza: Rudar : Sidro 3:6, Nova Gorica : Tolmin 3:0, Tabor : Koper 1:3, Primorje : Ilir. Bistrica 7:0, Adria : Branik. 3:2, Postojna : Anhovo 7:0. — Mladinci: Postojna : Anhovo 4:1, Rudar : Sidro 4:0. Ljubljanska podzveza — I. razred: Svoboda (Duplica) : Ljubljana B 3:6, Kamnik : Poštar 2:1, Domžale : Javornik 5:0. — H. razred: Papirničar : Usnjar 2:2, Medvode : Jevnica 7:0. — Mladinci: Ljubljana : Litija 15:0, Slovan : Mengeš 3:0, Krim : Odred 2:1. Celjska podzveza: Celje : Slov." Konjice 6:0, Kovinar (Store) : Olimp 2:1, Brežice : Rudar (Vel) 1:3, Šoštanj : Proletarec 0:2. Rudar (Trhli) : Bratstvo 2:0. — Mladinci: Rudar II (Trbj ; Rudar (Hr) 6:0. Gorenjska podzveza: Svoboda (Senc) : Škofja Loka 3:1, Planika : Bratstvo (SL) 1:1. — Mladinci: Triglav : Mladost 6:0, Partizan (Rače) : Metalurg (Slov. Bistrica) 2:0, Korotan : Aluminij 2:2. Mariborska podzveza: Drava : ru-žinar 4:1. Nogometne vesti Sofija — V polfinalu mladinskega nogometnega tekmovanja za evropski pokal je reprezentanca Bolgarije premagala Vzhodno Nemčijo a 3:0, Italija pa Madžarsko z 1:0. S tem sta' se obe ekipi plasirali v finale, ki bo jutri popoldan v Sofiji. Beograd — Mednarodna nogometna komisija Jugoslavije je odobrila državnemu prvaku Dinamu iz Zagreba gostovanje v Belgiji. Dinamo bo odigral tam tri tekme. Buenos Aires — Odločilna tekma za prvo mesto na nogometnem prvenstvu Južne Amerike med Argentino io svetovnim prvakom Brazilijo se je končala neodločeno 1:1. Argentina je s tem osvojila prvo mesto z 10 točkami, Brazilija pa je z 9 točkami druga. Slovensko prvenstvo posameznikov v judu Objektivnost - pivi pogoj! Na dnu je kritično... (Nadaljevanje s 1. sirarn) moštvo. Napadalci Odreda so nekajkrat nevarno prodrli pred odličnega vratarja S k) bode Hajroviča. V 23. minuti je Velkavrh poslal odličen strel na vrata domačinov, vendar ga je Hajrovič z mačjim skokom odbil v kot, Moštvo Slobode je igralo na dolge pasove m s tem hitro osvajalo teren ter ustvarjalo nevarne trenutke pred Mozetičem. Dolgo se Odredova obramba ni pustila presenetiti in je neumorno odbijala napade domačih napadalcev. Vse to je trajalo do 36. ^minute, ko je razpoloženi Markovič, ki j« bil obenem najbolj nevaren napadalec Slobode, dosegel prvi gol s strelom v levi zgornji kot. Že tri minute zatem je isti igralec spet premagal Mozetiča z izredno močnim strelom iz precejšnje daljave. Odredo-vo moštvo je bilo popolnoma razbito. Glavna napaka Odredove obrambe je 1) i ki v tem, da niso bolj budno pazili na najnevarnejšega člana napadalne peterke Slooode — Markoviča. , V drugem polčasu je Odred začel mnogo bolje in je imel celo terensko premoč, kar pa ni mogel izko-Tistiti zaradi dokaj ostre obrambe domačinov. Zgodilo se je prav nasprotno, saj je v 65. minuti Bevan-da preigral vso desno stran Odredove obrambe in še enkrat potresel mrežo Mozetiča. Odredovi igral- prej moško borili. V 68. minuti je Plastič prodrl po krilu in podal žogo, ki je padala točno proti gol-črti Slobode. Tam jo je prestregel Hočevar in jo iz neposredne bližine porinil mimo Hajroviča v gol. Najboljši igralci Odreda so bili Berginc, Velkavrh in Virant, pri Slobodi pa sta se odlikovala odlični strelec Markovič in skoraj nepremagljivi vratar Hajrovič. Sodnik Taslidžič je sodil zelo slabo. Večkrat se je izkazal tudi kot zelo pristranski v korist domačih. Zahodna II. zvezna liga: Sloboda : Odred 3:1, Elektrostroj : Zagreb 4:4, Šibenik : Proleter 2:4, Borovo : Trešnjevka 2:1, Lokomotiva : Borac 1:5. Vzhodna II. zvezna liga: Porlcter : Radnički (N) 5:2, Rad-nički : Novi Sad 2:0, Rabotnički : Sutjeska 4:3, Radnički : Srem 0:1, Napredak : Beograd 0:1. Ljubljana, 5. marca. — Slovensko prvenstvo posameznikov v judu je zlasti med klubi vzbudilo živahno zanimanje. To tembolj, ker je hkrati pomenilo izbirno tekmovanje za državno prvenstvo. Prav zaradi tega simo pričakovali, da bo novo vodstvo Judo zveze Slovenije tej svoji prvi nalogi pt) letošnji .skupščini posvetilo čim večjo pozornost. Žal se to ni zgodilo, saj se je prvenstvo zaključilo z nezadovoljstvom udeleženih tekmovalcev. Zakaj ? / Vzroki temu so bili: 1. šibka organizacija. Včerajšnji del prvenstva se je začel s triurno zamudo, ki so jo povzročili tekmovalci obeh klubov iz Maribora ter vodstvo tekmovanja, ki so prepozno prišli v Ljubljano, Razumljivo, da je bilo to za nastopajoče napornejše; 2. neobjektivno in v mnogih primerih nerazumljivo sojenje in 3. slaba propaganda, kajti zlasti včeraj je obiskalo prireditev zelo malo gledalcev, medtem ko jih je bilo danes mnogo več. Vprašujemo se torej, če bi Judo zveza lahko dobila za vse te j>omanj-kljivosti oceno zadostno in če bodo novoizvoljeni funkcionarji sposobni voditi korektno nepristransko politiko do podrjenih klubov. Vse to smo premišljali, ko smo videli požrtvovalno in po večini dostojno športno borbo nastopajočih, pa sta sodnika, zlasti ob nastopanju mariborskih borcev, sodila preveč lokal-patriotsko. Zlasti, kadar je bilo treba odvzeti ali pa prisoditi kakšno točko tekmovalcem ostalih klubov. V finalu je pa sodnik Kolnik zagrešil neodpustljivo napako, ko je — kljub dvema dobrima metoma — odvzel povsem zasluženo zmago Škrabi. Se večje je bilo presenečenje, ko je vodstvo tekmovanja od- Kionilo protest »Ljubljane« proti tej odločitvi, češ da pri judo tekmova-niih protesti sploh »niso v navadi«! Rezali ati finala — lahka kategorija: Šubic (O) : Škraba 1:0, Gabrovec (M) : Usar (B) t:0, srednja: Macarol (L) : Boben (T) 1:0, težka: Gale (O) : Ferle (B) 1:0, Maček (L) : Gale (O) 1:0, Maček (L) : Ferle (B) 1:0. Vrstni red - lahka: Šubic (O), Škraba (L), Gabrovec (Mrb), Usar (Br), srednja: Macarol (L), Stajmec (Br), Sterk (L), Boben (TrSl), težka: Maček (L), Gale (O), Ferle (Br), ia-viršek (Br). > Morrow in Murchison 10.2 na 100 m V Austinu (Texas) Je olimpijski zmagovalec v teku na 100 m, Bob Morrorv, pretekel progo 100 m v času 10.2. Drugo mesto je osvojil Ira Murchison, ki je dosegel isti čas kot Morrow. Odlikoval so je še Shelbi, ki je skočil v daljino 7.79 metra. Prvak Švice v nogometu Young Boys je v četrtfinalu za pokal evropskih prvakov porazil v Amsterdamu prvaka Vzhodne Nemčije Wiesmuth z 2:1. Tako se je moštvo Young Boys uvrstilo v polfinale, kjer se bo srečalo z ReAmsom, prvakom Francije. V Ausburgu je rokometna reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala najboljše rokometaše Iz »Adenauer j e ve Nemčije« z 22:18 (9:1). Nottingham : Arsenal 1:1, Portsmouth 1 Preston 1:2, Totenham : Luton 3:0, Wes* Ham : Everton 3:2, VVoJvverhamptom I Burnley 3:3. Italija — Alsssandria : Lanerosi 1:5' Bologna : Fiorentina 0:4, Juventus : Bad 2:2, Lazlo : Triestina 3:1, Milan : Rom» -4:1, Napoli : Torino 2:2, Padova : Sp** 2:1, Sampdoria : Internazionale 2:4, Udi' nese : Genova 4:0. Po 26. kolu vodi n* lestvici Fiorentina z 41 točkami pred Milanom 40, Internazionale in Juventu! po 34 točk. Na mednarodnem krosu v Belgiji I* naš tekač Mihalič osvojil četrto mest«' Subotič osmo, Ivanovič pa deseto mesW’ Na 10 lem dolgi progi je med 42 tekmo-vaici zmagal Belgijec Relands v časO 31:24, Mihalič je potreboval za prog0 31:56. Na košarkarskem turnirju na Reki le danes zmagalo, moštvo Zadra, id je ’ finalni tekmi premagalo lanskega zjnagr valca ekipo Karlovca s 59:48. Na turnif ju je sodelovalo osem moštev. V Pragi je košarkarska reprezentanc1' CSR porazila Turčijo 80:51. KROS LJUBLJANSKE PODZVEZE LJUBLJANA spet na vrhO Ljubljana, 5. aprila 1959. Na stadion^ Ljubljane je bilo danes prvenstvo lju*' Ijanske podzveze v Jcrosu- Nastopilo i blizu 200 tekmovalcev In tekmovalk ‘J 5 klubov in JLA. Borbe za prva me«* so bile zelo zanimive, najboljša pa «*" bila Hafner pri članih in Ingolič mladincih. Pohvaliti moramo tudi člad JLA, Id so v ostri konkurenci vzdrt3 naporne proge. Rezultati: Mladinci 1500 m: 1. Hočev*1 (L) 4:59.6, 2. Martinšek (L) 5:02.1, 3. Movnlk (S) 5:03.4, Ekipe: Ljubljana, SV boda, Odred. Mladinci 2000 m: 1. IngoL (O) 5:29.2, 2. Polič (L) 5:34.5, 3. Slabanl^ (L) 5:36.7, ekipe: Ljubljana, Odred, SV boda. Člani 2500 m: 1. Špan 7:40,2, 2. lan 7:49.1, 3. Štros (vsi L), ekipe: Lju(_ Ijana, Odred, JLA, člani 5000 m: 1. ner 15:53.3, 2. Homan 16:33.7, 3. Kraval (vsi L) 16:42.8, ekipe: Ljubljana, Odr^J Svoboda; Mladinke 600 m: Zabukovec < 1:35.0, 2. Strekelj (L) 1:29.8, 3. Kaste (O) 1:40.2, članice 800 m: 1. Bevc G 2:20.4, 2. Skrjanc (O) 2:22.0, 3. Seme * 2:22.4. V skupnem ekipnem prvenstvu Je gal ZAK Ljubljana 62, 2. Odred 56 Svoboda 48 in 4. JLA. IRGOVSKO PODJETJE „ Siziia" Liuiiljana, Trubarjeva 1 Vam nudi izbiro volneneO4* blaga po konkurenčnih cenahI Priporočamo se za Vos ceneni obiski