Uto XLV - št. 27 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 7. aprila 1992 j Denacionalizacija na Bledu in v Bohinju Strah pred ograjevanjem jezera Napoved, da bo denacionalizacija zapleten in dolgotrajen proces, v katerem bo ob spoštovanju zakona treba iskati tudi za narodno gospodarstvo pametne in koristne rešitve, se že uresničuje. Tudi na Bledu in v Bohinju, kjer se predvsem bojijo, da bi z denacionalizacijo del jezerske obale prešel v zasebne roke, da bi prišlo do morebitnega zaplotništva in ograjevanja obale in da bi novi lastnik otoka vpeljal red, ki turizmu ne bi bil najbolj naklonjen. čeprav radovljiški župan, Predstavniki Cerkve in krščanske demokracije izrecno Poudarjajo, da Cerkev'ne namerava storiti ničesar takega, *ar bi oteževalo delovanje tu-r'zrna, pa je radovljiška občinska skupščina na zadnjem za-Sedanju kljub temu sprejela Posebno izjavo, s katero podpira izhodišče, naj otok in °bala ostaneta javno dobro in [m bodo vrednote naravne in kulturne dediščine še naprej dostopne javnosti. Skupščina nasprotuje vrnitvi objektov Prejšnjim lastnikom, vendar Pa pričakuje, da bo otok še Naprej pomembno kulturno ^edišče in da denacionaliza-cjjski postopki ne bodo ogrozi obale jezera kot javnega dobra ter delovanje blejskega ln bohinjskega turizma. O tem, kako preprečiti morebitne nezaželene denacionaliza-c'jske vplive oz. kako zavarovati "javno dobro", je več možnosti, med drugim tudi ta, da bi občinska skupščina na podlagi zakona o vodah s posebnim občinskim odlokom zavarovala priobalni pas ali da bi po zakonu o varovanju naravne in kulturne dediščine razglasila določeno območje za naravno znamenitost. Nekateri ob tem poudarjajo, da ima strah prevelike oči in se ob "zadevi" blejski otok spra- šujejo, kdaj v zgodovini pa je Cerkev že omejevala dostop do svojih objektov oz. kdaj jih je slabo vzdrževala. • C. Zaplotnik /O ljubljanska banka j. Petek in soboto je bil v Mariboru drugi kongres Socialdemokrat-J|* stranke Slovenije, na katerem so sprejeli prenovljene program-*e usmeritve, ki jih bodo, kot je odločno zagotovil predsednik ranke dr. Jože Pučnik, dosledno uresničevali. Doslej je SDSS, *r»di vključenosti v koalicijo Demos, svoj program v precejšnji t *ri zanemarila, nova programska izhodišča, ki izhajajo iz načel Rjtjpske socialdemokracije oz. evropske levice, pa bodo SDSS v '0veniji utrdila kot levosredinsko stranko. Dr. Jože Pučnik je bil l/ Predsednika stranke skoraj soglasno ponovno izvoljen. Več o 0|>gresu na 3. strani. Š. Ž. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, 10. - 17. 4.'92 Gorenjski glas vabi na javni pogovor V POKOJ PO NOVEM v četrtek, 16. aprila, ob 17. uri v sejni sobi 16 Skupščine občine Kranj sodelujejo MARKO ŠTROVS z Ministrstva za delo Republike Slovenije VINKO SlMNOVEC s Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ZDRAVKO GORJANC iz Iskre Telekom Pridite in vprašajte! Gorenjska banka Kranj GORENJCinBAM KA FORMUUJL^^Rj« IRANKA Anonimna revščina Revščina se je vtihotapila že v veliko slovenskih domov. Kot da je nekaj sramotnega, če s poštenim delom in plačo nisi več zmožen preživeti družine ali če izgubiš delo, ljudje javno ne tarnajo preveč o svoji stiski. Večini je mučna celo pot na socialno službo, kamor gredo prosit za denarno pomoč. Ce ne hi imeli v mislih otrok in dejstva, da vsak dan potrebujejo tri obroke hrane, šolsko malico, potrebščino in obutev, bi si rnnogokateri prihranil ponižujočo izkušnjo. Tako pa o revščini zgovorno pričajo številke o tem. koliko zaslužimo in koliko bi morala družina dobiti, če bi hotela zadostiti svojim najnujnejšim potrebam. Pričajo podatki o osem tisoč slovenskih otrok, ki si v šoli ne privoščijo niti malice niti kosila, ker starši tega izdatka pač ne zmorejo Pričajo številke o brezposelnih, ki danes še prejemajo nadomestilo ali denarno pomoč, že čez nekaj mesecev pa se bodo brez vseh sredstev znašli na cesti. Na Gorenjskem bo ob to sicer pičlo socialno varnost do konca leta več kot tri tisoč ljudi. Kako v resnici živijo ljudje z roba. vidijo v prodajalnah, kjer se ob izplačilnih dneh poveča poraba kruha in testenin. Občutijo v šolskih kuhinjah, kamor se lačni učenci vračajo po repele. pa v vrtcih, kjer zlasti ob ponedeljkih zmanjka kruha. Tudi terenske socialne delavke in patronažne sestre bi imele veliko povedati o lačnih otrocih, če jih ne bi pred javnim poimenskim razgaljenjem teh problemov vezala poklicna molčečnost. Zgovoren je primer iz enega gorenjskih zdravstvenih domov, ko je patronažna sestra zaprosila za premestitev na drugo delovno mesto, ker so jo stiske ljudi na terenu začele prehudo obremenjevati. Ob vsem tem je še vedno najti kruh v smeteh, o čemer bi vedela marsikaj povedati ženica, ki v zgodnjih jutrih z vrečko v rokah brska po smetnjakih. V uredništvu smo bili že nekajkrat deležni klicev, češ da prečrno slikamo podobo našega vsakdanjika in da revščine še ni, saj ljudje še ne prosjačijo pred cerkvenimi vrati in da je naše prikazovanje naperjeno zoper sedanjo oblast. Res je revščina le ena plat našega življenja, na drugi še vedno obstajajo denar, razkošje, razsipnost, ln ob tej bleščavi je ona druga stran še temnejša, zato nemara je oblast ne vidi. • D. Z. Žlebir Smučarski prvenstvi preloženi Kranj, 6. aprila - Konec tedna bi moralo biti na Soriški planini odprto državno prvenstvo v slalomu, na Krvavcu pa v veleslalomu. Obe prvenstvi sta bili zaradi slabega vremena odpovedani, organizatorja SK Alpe-tour in SK Triglav, pa se danes trudita, da bi bili prvenstvi izvedeni čimprej, morda že ta teden. • (vs) kmetijska, gozdarska mehanizacija ' lovska oprema široka potrošnja obrtniški izdelki GLASOVA Zlata puščica Juretu Frelihu PARTNER Kranj, Koroška c. 2 Od ponedeljka, 30. marca, NOVI PROGRAM: - menjalnica, - zlatarstvo, - borzno posredništvo, - prodaja ur. Dva sumljiva gola Olimpije Dekleta so vrh slovenskega plavanja REŠEVANJE IZ SNEŽNIH PLAZOV - Sobotna vaja, ki so jo organizirali ob 80-letnici ustanovitve Gorske reševalne službe pri PZS ob srednji postaji žičnice na Zelenico, je potrdila dobro pripravljenost reševalcev za pomoč zasutim v plazu. Članom postaje G RS Tržič se je pridružila tudi posebna enota republiškega štaba CZ; obema je s pomočjo lavinskih psov uspelo najti štiri domnevno ponesrečene smučarje. Več o vaji v današnji Kroniki! S. S. - Foto: S. Saje ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Ogroženost pravoslavnih Komentatorji balkanskih zdrah radi zapademo v skušnjavo, da bi to pestro dogajanje razložili s tradicionalnimi in globokimi nasprotji med nacijami in ljudmi, ki živijo v tem prostoru, posebno s civilizacijskimi in kulturnimi razlikami med pravoslavnim, mohamedanskim in katoliškim. Tako bi lahko, denimo, nedavni grški rally Slobodana Miloševiča uprispodobili s pravoslavnim mečem, ki stoji kakor križ, zasajen v Sredozemlju in dvigajoč se proti severu, v srce Balkana -- da bi presekal mohamedanski polmesec, ki se iz Male Azije steguje proti zahodu, vse do Bosanske krajine. Če pa si stvari ogledamo od blizu, sprevidimo, da gre za bolj vsakdanje, skoraj banalne interese. Muslimanski živelj, ki prebiva v Bosni, Sandžaku, na Kosovu, v Albaniji, Makedoniji in Bolgariji, se, zgrožen od divjanja jugovojske in srbskih križarjev, res ozira proti moderni in sekularizirani islamski državi Turčiji, ki vsem tem ljudem pomeni nekaj podobnega kot nam "Evropa". Vendar konkretnejši razlog za Miloševičevo pot na jug prepoznamo šele v Makedoniji, po kateri se v njeni šibkosti ozirajo pohlepni sosedje. Kolona blindiranih mercedesov iz Beograda jo je prevozila kakor strela, ne oziraje se na meje. Tak je način, s katerim je dal srbski "vožd" vedeti, da ne bo dovolil, da bi kdorkoli zapiral Srbiji pot po vardarski dolini do Soluna; z albanskimi in bolgarskimi namerami, da bi si jo razdelili, ne bo nič! V demonstraciji svoje volje se je srbski interes ujel z grškim, kije ogrožen na isti poti, a v obratni smeri: Grki se bojijo, da bi jim kdo presekal kopensko pot v zahodno Evropo. Srbi in Grki bodo potemtakem dopustili Makedonijo le kot sebi prijazno in ne preveč samostojno državo, kijih ne bo ovirala v prostem prehajanju po vardarski dolini navzgor in navzdol... Za nasprotjem med pravoslavnimi in mohamedanci torej slej ali prej razkrijemo interese, ki so bolj svetni kot duhovni. Poglejmo zdaj še v ozadje ogroženosti, ki jo čutijo pravoslavni v odnosu do katoličanov. Ta je prišla še posebej do izraza na "pravoslavnem summitu ", sredi marca v Carigradu, ki so se ga udeležili patriarhi vseh ortodoksnih cerkva. Zbrani so izrekli veliko hudega na račun sestrske cerkve. Odnosi med obema so po njihovem tako slabi kot niso bili že od križarskih vojn sem. Pravoslavni očitajo katolikom novodobno križarstvo in odkrito spodbujanje prozelitizma, gorečnosti spreobrnjenih in nanovo pridobljenih vernikov. Irinej Bulovič, banatski vladika, je vso stvar povzel nekako takole: nad pravoslavnim delom človeštva, živečem v širnem prostoru med Balkanom in Pacifikom, je bil v tem stoletju izvršen najhujši komunistični eksperiment; po zlomu totalitarnih in antiteističnih ideologij so ostale razčlovečene družbene razmere, za katere je značilno občutje velike duhovne lakote in žeje, opustošenosti in ogroženosti -- stanje duš torej, ki kar kliče po novi evangelizaciji! Pravoslavne cerkve, ki so v minulih sedmih desetletjih kadrovsko in drugače oslabele, seveda ne zmorejo kar čez noč nahraniti vseh teh ljudi. Enkratno priložnost, ki se ponuja na pravoslavnem ozemlju (terra misionis), zato izkoriščajo katoliški misijonarji, zlasti v Ukrajini, vzhodni Slovaški, Romuniji in drugod. Posebno dejavna je poljska duhovščina v Ukrajini, med t.i. uniati, nekakšnimi križanci med pravoslavnimi in katoliki, z rimskokatoliško cerkvijo združenimi pravoslavci, ki so sprejeli nekatere rimske dogme, ohranili pa svoje obrede iti organizacijo. Pravoslavni duhovniki očitajo katoliškim, da se gredo prozelitizem in ne evangelizacijo, Janezu Pavlu II. pa to, da je bolj Poljak kot papež. Rimu namenjeno sporočilo iz Carigrada se glasi: Rimska cerkev je odstopila od ljubezni in resnice; pravoslavni patriarhi zato odločajo in sporočajo, da ne bodo pretrgali dialoga, a tudi na licemerstvo ne bodo pristali." -- Besede, ki zvenijo kot ultimat. Ce bo šlo tako naprej, potem do 2054. ko bo minilo 1000 let od razkola med Rimom in Carigradom, sprave med obema Cerkvama (še) ne bo. Že zdaj pa se strinjajo v načelu: prozelitizem NE, evangelizacija DA. In na polju slednje čaka oboje še veliko dela. (Ne)moznost koalicije Že danes, v torek, bo jasno, kaj misli SKD o "veliki koaliciji" -najnovejšem medijskem hitu - ko se bo (tudi) o tem govorilo na skupni seji Sveta, izvršilnega odbora in kluba poslancev SKD. Načelno je seveda možna koalicija SKD z LDS in SDP, vendar je ta misel zanimiva zgolj s spekulativne ravni. In še to le z omejitvijo na razrešitev vladne krize. Res je predsednik vlade od obeh možnih partnerjev že dobil "košarico", toda tedaj je nastopal kot odposlanec "po-dolskega Demosa." Od tedaj pa je bilo ustvarjenih že toliko "koalicij" - in vse po vrsti so izključevale SKD - da bi samostojnejši nastop premierove stranke bil celo razumljiv in tudi opravičljiv. Od nezmnožnosti parlamentarne podpore demosovski vladi do večinske podpore vendarle "vladi narodne rešitve, tehnične vlade, administrativne itd. ", ki bi med drugim prvenstveno izoblikovala zakon o volitvah in volitve tudi izpeljala. Verjetno je, da bi podjetje, kot rad reče g. Peterle, celo uspešno steklo, navidez bi se v dobro Slovenije pomirile strasti, gospodarska operativa, vsa še v rokah sedanje opozicije, bi sprostila užaljeno iniciativnost - obetal bi se nam spet raj na zemlji. In dokazali bi si, da smo Slovenci pametni in predvidljivi ljudje z občutkom za koristne rešitve. Tudi, če odvzamemo ironičnost prejšnjih dveh stavkov, in sprejmemo tezo o sprejemljivosti velike koalicije, vladne seveda, jo kot dolgoročno in strateško celo spodbujamo, pa je tudi res, da ni mišljen v tem pomenu. Ni (še) čas pravšnji, ne zrel za v dveh letih še en veliki preobrat, da bi sploh verjeli v možnost iskrenosti. SKD bi podpisala pač še eno v vrsti "dolomitskih" izjav, kot stranka s sedanjimi 13 odstotki volilnih glasov bi se utopila v obeh opozicijskih strankah. Ko bi bila ideja o veliki koaliciji prišla iz vrst SKD in vezano s podporo Peterleta, bi bilo kaj hitro konec razmišljanj o njej, mar ne? Kako naj bo drugače zdaj? Dr. Drnovšek in liberalni demokrati hočejo v vlado, obnova stremi za "obnovitvijo", SKD biju "legalizirala", pri tem pa bi predvsem izgubila, ne identiteto, ampak "hujše" svojo in načelno bazo. Demoliran bi bil izzid volitev, preostalo bi golo vladanje. In volitve so blizu! Upajmo! J. Pošt rak Plinovod s Trate v Škofjo Loko V Za priključek okrog 1500 mark Škofja Loka, 6. aprila - Pred leti so iz Kranja pripeljali na Trato plinovod do štirih večjih podjetij, ki porabijo na leto več kot pet milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Do leta 1995 naj bi se na plin grela vsa Škofja Loka - cevovod je predviden do LTH-jeve Orodjarne in livarne v Vincarjih, do Termo v Bodovljah in do redu-cirne postaje Sv. Duh. Na ta način bodo v mestu bistveno izboljšali zrak, ki ga zdaj zlasti v kurilnih sezonah onesnažujejo nekvalitetna goriva. Gradnja plinovoda je kaj- bi bila končana prihodnjo po-pak finančno zahtevna naloga, mlad. Petrol Zemeljski plin, s zato so se v Škofji Loki odločili katerim bosta škofjeloški izvr-za etapno gradnjo. V prvi eta- šni svet in Komunalno podjetje pi, vredni 24 milijonov tolarjev kot investitor in lokalni distri-(denar gre v glavnem iz pristoj- buter plina v kratkem podpisa-bin priključkov in iz sklada la pogodbo, bo financiral grad-stavbnih zemljišč) bodo pote- njo 730 metrov dolgega plino-gnili cevi od Jelovice do Obr- voda od Jelovice do nove me-tnika v Starem dvoru. Dela naj rilne regulacijske postaje Škof- Kje vse bodo tržnice Dovoljene le stojnice Škofja Loka, 6. aprila - Kot kaže, bodo v škofjeloški občini dobili poseben odlok, ki bo urejal številna nerešena vprašanja okrog trženja s kmetijskimi, živilsko prehrambenimi, obrtnimi in drugimi izdelki. Eden osnovnih ciljev odloka, ki ga je izvršni svet enkrat že temeljito prerešetal, je, da bodo ljudje tovrstno blago lahko kupovali (in prodajali) čimbliže doma. Odlok namreč poleg osrednje tržnice v Škofji Loki (za knjižnico) na novo določa več tržnih prostorov, kjer naj bi od ponedeljka do sobote izključno na stojnicah (ne v kioskih) ponujali najrazličnejše tržno blago. V Škofji Loki naj bi bili taki prostori nasproti avtobusne postaje (kjer že stojijo kioski s sadjem in zelenjavo) in na Cankarjevem trgu, na Trati naj bi bila dva, od teh eden v Frankovem naselju pri prostorih krajevne skupnosti, v Podlubniku ob cesti, v Žireh na C. XXXI. divizije, v Gorenji vasi nasproti gostilne Pri kosmati glavi, v Poljanah nasproti trgovine Kmetijske zadruge in v Železnikih pri pošti Na Kresu ter pred Alplesovo menzo. Tržni prostori so sicer določeni uglašeno z Zavodom za družbeni razvoj, krajevnimi skupnosti in Upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko, vendar je med člani občinske vlade zbudilo največ dvomov vprašanje, ali bo na omenjenih mestih, ki so zvečine parkirišča, brez urejenih sanitarij, vode, res mogoče zadostiti strogim sanitarno tehničnim predpisom. Preden bo izvršni svet osnutek odloka poslal v parlament, bodo v strokovnih službah številne pripombe na besedilo še enkrat temeljito proučili. • H. Jelovčan Financiranje političnih strank Po razcepu SDS na pol tudi denar Škofja Loka, 6. aprila - Po ločitvi Slovenske demokratske stranke na dve stranki, na t.i. Bavčarjeve in Pirnatove demokrate, se deli tudi denar, ki ga občinski proračun namenja za delo občinskih političnih strank. V Škofji Loki je v letošnjem proračunu namenjenih za (staro) SDS 140 tisočakov. Vsota kot taka je seveda skromna, toliko bolj, če si jo bosta obe krili pošteno razdelili. Bavčarjev demokrat Tone Mrak je pred sprejetjem letošnjega proračuna v občinski skupščini predlagal, naj bi vsaka od razdruženih strank dobila po 140 tisočakov. Zadevo je pojasnil Borut Bajželj, ki je spomnil na zakon o financiranju političnih strank, po katerem imajo pravico do kosa občinskega denarja samo tiste stranke, ki so nastopale na minulih volitvah. Zakon gor ali dol, Mrakov odborniški in strankarski kolega Pavel Florjančič je vztrajal pri zahtevi po izdatnejši finančni podpori. Utemeljil jo je na primeru okrogle mize na temo "zdrava pitna voda na Škofjeloškem", ki so jo pred časom pripravili v demokratski stranki. Ce bi stranka imela denar, ne bi pošiljala vabil na razpravo prek firm, tudi več bi jih razposlala, kot jih je. Ravno tako bi lahko organizirala nove podobne debate o problemih, ki žulijo ljudi. S 140 tisočaki, kolikor jih občinski proračun v volilnem letu namenja dvema strankama, si ne morejo privoščiti tako rekoč niti znamk. Pa še drobna primerjava z dotacijami drugim parlamentarnim strankam; Demos letos dobi 607 proračunskih tisočakov, socialdemokrati 186, ljudska stranka 280, liberalno-demokratska 467, prenovitelji 280, socialisti in stranka za enakopravnost občanov po 93 tisočakov. • H. Jelovčan Oddaja prostorov v vojašnici Razpis naj se zamrzne Škofja Loka, 6. aprila - Odbornik Tone Mrak je na zadnji občinski skupščini predlagal, naj se zamrzne razpis za oddajo poslovnih prostorov v (nekdanji) škofjeloški vojašnici. Namesto tega naj občinski izvršni svet raje razpiše natečaj za najprimernejšo rešitev oziroma ureditev celotnega kompleksa vojašnice. Najem poslovnih prostorov, ki jih ponuja občina največ za dobo petih let, je namreč po Mrakovem mnenju zavajanje najemnikov oziroma spodbujanje neracionalnega investiranja v najete prostore, saj najemnik nima zagotovila, da bo po petih letih prostor lahko zadržal, niti tega ne, da ga bo sploh lahko uporabljaj pet let; če bi ga občina rabila prej, ga bo moral izprazniti. Žal v škofjeloški občini še ne vedo, kaj bi s prostorom mestne vojašnice počeli. Župan Petew Havvlina ga je sicer republiški vladi ponudil za diplomatsko četrt, s čimer bi se tisočletno mesto lahko tudi turistično in poslovno vnovčilo, zanj pa se zanima tudi več lokalnih interesentov, zlasti zasebnih podjetnikov in obrtnikov, omenja se tudi športno rekreacijski center. • H. J. ja Loka - mesto pod delavnicami Avtomehanike (blizu 9 milijonov tolarjev) ter postavitev omenjene postaje, drugo postajo in 1450 metrov plinovoda pa bodo financirali Škofjeločani. Petrol Zemeljski plin bo v letu 1993 dobavljal novim porabnikom najmanj 580 tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina, naslednje leto 820 tisoč, od 1995. leta naprej pa po poldrugi milijon kubičnih metrov plina. Po oceni, ki jo je posredovalo Komunalno podjetje Škofja Loka, bodo individualni porabniki plina za priključitev na mestni plinovod plačali od 1250 do 1500 mark (odvisno od priključne moči, za dobro izolirano hišo zadošča 25 do 30 kilovatov), razen tega pa bodo, podobno kot pri telefoniji, morali opraviti še nekaj gradbenih del na sekundarnem cevovodu (izkopi, zasipi ipd.). Komunalno podjetje bo poskrbelo z» projekte za čim bolj racionalno in strokovno preureditev hišnih kotlovnic. • H. Jelovčan Kritika dela tržiške vlade Nujna je strategija razvoja Tržič, 2. aprila - Na zasedanju zborov tržiške občinske skupščin« pred dnevi so obravnavali tudi poročila o lanskem delu izvrŠneg' sveta in občinskih upravnih organov. Pri prvem so delegati pogreši' li predvsem pregled neuresničenih nalog, ob čemer se je izkazal"' da vlada nima niti načrtnih okvirov za svoje kratkoročno delovanj* Kljub dokaj podrobnemu opisu 23 rednih, 1 korespondefl' čne in 2 izrednih sej izvršnega sveta delegati niso bili najbolj zadovoljni s poročilom svoje vlade. Tudi predsedstvo je pogrešal" pregled nerešenih zadev in terjalo vsaj poročilo o uresničevanj" odloka o javnem redu in miru. Delegate je bolj motilo, da iz opisanega dela niso razvidni konkretni rezultati. Kot je ugotovil udeleženec z županskimi izkušnjami, je delo vlade neorganizirano brez smernic vsaj za krat; koročno obdobje; ker takih planov tržiška vlada nima, tudi 1 mogla oceniti, kaj je ostalo neizpolnjeno. Čeprav je predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic tako delo opravičeval z odsotnostjo planske dejavnosti na republiški ravni in pričakovanjefli spreminjanja sistema na ravni občin, so razpravljala vseeno ugotovili, da si mora lokalna oblast sama začrtati cilje za prihodnj6 obdobje. Razpravo je sklenila informacija, da je izvršni svet Ž« zadolžil komisijo za plan ter oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti za pripravo strategije razvoja občine Tržič. Glavna zamera enega od delagatov je šla na račun presko-pih poročil nekaterih upravnih organov, zlasti v zvezi z gospodarstvom in financami. Ob razpravi o gibanju nezaposlenosti j podatki o tem se dokaj razlikujejo z resničnimi razmerami - SO poudarili potrebo, da bi eno skupščinskih sej posvetili izključno gospodarski in socialni problematiki. # S. Saje STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Solidarna pomoč občanom Jesenice, 3. aprila - Kot sporoča Bogomir Ličof v imenu Socialdemokratske stranke je njegova stranka organizirala brezplačno pomoč občanom pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodnin«-Sekretarka stranke Meta Ferjan je pomagala več kot 320 občanom. Kdor pa ni mogel na sedež stranke, jih je sekretarka obiskala na domu. Socialdemokratska stranka bo še naprej pomag3' la ljudem, zato poziva ljudi, naj se ji pridružijo, ker bodo lahk" le solidarno omilili probleme in težave. • J. K. Narodnodemokratska stranka Predlog volilnega sistema Ljubljana, 7. aprila - Predstavniki Slovenske demokratične zveZe - Narodnodemokratske stranke Rajko Pirnat, Tone Tomažič il Andrej Šter bodo danes popoldne ob 15. uri predstavili svoj predlog Zakona o volitvah v državni zbor. • J. K. Mladi krščanski demokrati V Železnikih krajevni odbor Železniki, 27. marca - V duhu gesla "Ne dovolimo, da bi nam življenje krojila država, temveč bomo življenje države krojili vsi se je na ustanovnem zboru zbralo blizu 20 mladih iz Železniko in okolice. Občnega zbora se je udeležil tudi član občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Jernej Prevc, ki je izrazi zadovoljstvo, da so tudi mladi tega kraja pripravljeni prispevat svoj delež v javnemu življenju. Opozoril je na pesimizem, ki g* ponujajo mediji, in mlade pozval k tvornemu vključevanju v vS* sfere družbenega življenja. Novi predsednik Matej Šubic je napovedal oživitev kulturnega mrtvila, najrazličnejše prireditve i vključevanje mladih v socialo, komunalo in Karitas. Da ne H ostalo le pri besedah, bo 11. aprila v Železnikih premiera kome' dije Nedolžni lahkoživec. • J. Šuštar ^ AVTO ŠOLA Begunjska 10, Krani ° Vi I TEČAJ-VSAK PONEDELJEK —M ® 216-245 J __i (Tr^I^iFl^Inl RSftffi fff&I AC Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjave« ^ajv^tJa^«S\W^Lft^%nT»tnt9 Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zl^!'j Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Andrej Žalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tlak: Podjetje DELO - TČR, T'^, časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl«^, telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračun naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov; (mnenje RMI 23/27-92). _ y Drugi kongres Socialdemokratske stranke Slovenije Socialdemokratski preporod Drugi kongres SDSS pomeni restavracijo v Demosu zatajevanega programa te franke, za njegovo uveljavitev pa je dr. Jože Pučnik dobil polno podporo. Tudi v Mariboru so potekali pogovori za zaprtimi vrati, če pa so bili doseženi kakšni rezultati, bo pokazalo sredino glasovanje v slovenskem parlamentu. Na kongresu so ob zaključku, kot je to običaj, izvolili tudi novo vodstvo stranke. Za predsednika je bi! skoraj soglasno Maribor, 3. in 4. aprila - Kar dan in pol preteklega konca tedna je v mariborskem gledališču potekal drugi kongres SDSS, ki bi ga J^jjedrnateje lahko ocenili kot vrnitev SDSS k izvirnim načelom, j^orom in programu evropske socialdemokracije. SDSS je z vključitvijo v Demos pri uresničevanju svojega programa plačala prav Sotovo najvišjo ceno, vendar je tako odločna vrnitev v levosredinski Položaj kar nekako presenetljiva. Pokazalo se je tudi, da dr. Jože Pučnik in najvidnejši predstavniki stranke uživajo v stranki veliko Podporo. Vsak kongres politične franke spremljajo reklamna Politična gesla in slovenski socialdemokrati so si za svoj dru-jji kongres izbrali novo tolmačenje kratice, s katero označujejo svojo stranko: SDSS po-"teni tudi Svobodo, Delovna me-s*a, Soodločanje in Solidarnost, Vrednote torej, ki si v mladi slovenski državi, v veliki gospodarski in socialni krizi, resnično zaslužijo največjo in °srednjo pozornost. Kljub te-"lu da je konkretno življenje in ravnanje šele prava potrditev Uveljavljenih načel in bi lahko Pfav za SDSS v času med pr-vim in drugim kongresom ugodili, da je v veliki meri odstopila ali vsaj zanemarila svoja Programska izhodišča ter jih Podredila ravnanjem in ciljem koalicije Demos, je bila odločnost, s katero se je dr. Jože Pučnik zavzel za prenovljeni ^rankarski program, potegnil Črto pod dosedanje ravnanje in Poudaril razlike do dosedanjih najtesnejših zaveznikov, za ninoge presenetljiva. Dr. Pučnik z odločnimi, prosto izgovorjenimi besedami uvodnega govora, v prelepo obnovljeni kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, ni mogel skriti svoje stroke, velikega znanja in izkušenj. Poudaril je, da so od petih osrednjih ciljev, določenih na prvem kongresu SDSS, uresničili tri: uveljavitev večstrankarske parlamentarne demokracije, samostojno in suvereno Slovenijo in novo ustavo Republike Slovenije kot suverene države, zato preostala dva cilja: pravna in socialna državna ureditev in zlasti temeljna reforma gospodarskega sistema v smeri uveljavljanja tržnega gospodarstva s socialnimi korektivi, zahtevata vso nadaljnjo pozornost in prizadevanja SDSS. Demosa, ki je nedvomno opravil veliko zgodovinsko vlogo za osamosvojitev Slovenije, po mnenju dr. Pučnika, ni več in vsako njegovo oživljanje v sedanjih realnih odnosih in razmerjih, pomeni zlorabo tega imena. Neuresničene naloge terjajo nove povezave, nove vodilne ekipe, zato si SDSS z vključevanjem v novo medstrankarsko povezovalne pogovore tako Za mnenje o poteku kongresa smo prosili tudi predsednika občinskega odbora SDSS Radovljica Zvoneta Prezlja: »Mene poudarjanje levosredinske vloge SDSS ne preseneča in sem prepričan, da bo kongres ta predlog, v sedanjih razmerah nujne usmeritve, podprl. Verjamem, da bo uspel predlog strank slovenske politične sredine za novega mandatarja, ki naj bi bil Igor Bavčar, saj so evidentne njegove operativne sposobnosti in prednosti. Kriza je tako globoka, da terja takojšnje razreševanje. Sicer pa moramo priznati, da v Sloveniji še vedno nimamo pravih meril za opredeljevanje politične levice in desnice. Odnos do načel socialne države je v Evropi tisti, ki določa položaj na političnem prizorišču, in čas je, da ta merila začnemo uporabljati tudi pri nas. Po novem programu SDSS in, prepričan sem, tudi po našem prihodnjem ravnanju, je mesto naše stranke na levici oz. levi sredini. Gorenjci smo na kongresu in kandidatni listi skromno zastopani, saj sta občinska odbora v Škofji Loki in v Tržiču šele v ustanavljanju in svojem profiliranju, morda pa je bilo tudi premalo medobčinskega povezovanja. Tudi za položaj in popularnost naše stranke na Gorenjskem lahko ugotovimo, da je imela njena dosedanja "utopitev" v Demos svojo ceno. zato sem prepričan, da bo poslej drugače. V Radovljici še vedno delujemo v povezavah nekdanjega Demosa in prepričan sem, da bomo v prihodnje postali odprtejši tudi za sodelovanje s strankami izven tega. Merilo mora postati programska sorodnost in konkretne naloge v občini. K dolgoročnim in srednjeročnim programskim izhodiščem socialdemokratov je dr. Pučnik predlagal tudi naslednje kratkoročne "krepe: 1. Takoj je potrebno razrešiti pravno nedoločenost položaja zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju. 2. Uveljavi naj se javnost osebnih dohodkov vsaj v tistih družbenih podjetjih, ki poslujejo z izgubo. m Nujen je avtomatizem povečevanja minimalnih osebnih dohodkov in socialnih korektivov, ki so vezani nanje, na povečevanje življenjskih stroškov. 4. Vsaj za leto dni naj se opusti sorazmerno (odstotkovno) povečevanje pokojnin in ga nadomesti z za vse enakim draginj-skim dodatkom. p Vedno bolj skromno štipendiranje je potrebno nadomestiti s sistemom brezobrestnih posojil odvisnih od socialnega položaja in stroškov izobraževanja. imenovane sredinske koalicije vključuje. Pravi izhod so seveda volitve, vendar položaj, v katerem nam na socialnem in zaposlovalnem področju, po besedah dr. Pučnika, teče voda v grlo, terja socialdemokratski pristop, zato brez socialdemokratov ne bo mogla delovati nobena vlada. Drugega kongresa SDSS so se udeležili tudi predstavniki številnih slovenskih političnih strank, ki so kongres tudi pozdravili. Največ pozornosti sta seveda vzbudila kandidata za novega mandatarja Igor Bavčar, kot predstavnik Demokratske stranke, ter dr. Janez Drnovšek, kot predstavnik Liberal-nodemokratske stranke. Tudi iz njunih tokratnih nastopov so se pokazale vse aktualne razlike na možne načine razrešitve sedanje vladne krize, saj je Igor Bavčar misel, o nujnosti širokega sporazuma za vlado narodne enotnosti, zavrnil kot izogibanje pravim vprašanjem. izvoljen dr. Jože Pučnik (bil je tudi edini kandidat), medtem ko so se glasovi za člane predsedstva, ob široko odprti listi kandidatov (za 13 mest je kandidiralo 41 kandidatov), zelo razpršili. Predlog, da bi omejili število članov predsedstva iz Ljubljane, ni bil sprejet, zato je prišlo do precej neenakomerne zastopanosti. Že od tako skromnih treh gorenjskih kandidatov je bil izvoljen le Branko Grims, saj Emil Milan Pin-tar, ki je bil v predsedstvo izvoljen, kandidiral kot kandidat iz Ljubljane. Prav slednja izvolitev pa je navzoče gorenjske delegate precej vznejevoljila tako, da napovedujejo resno krizo SDSS na Gorenjskem, zlasti v Kranju in številne (tudi svoje) izstope. Navdušeno sprejeti novi član Janez Janša je bil v predsedstvo skoraj soglasno izvoljen, vendar pričakovane funkcije vodje poslanskega kluba ni želel sprejeti. • Š. Žargi %čni zbor združenja mobiliziranih v nemško vojsko Ostre zahteve do Nemčije predsednik združenja Jože Ahačič je pod vtisom razprave ministra za borce in invalide Franca Godeša, češ da je Nemčija veliko storila za mednarodno priznanje Slovenije, pred-**gal omilitev resolucije, vendar udeleženci zbora s tem niso soglašali. ^r*nj, 3. aprila - Združenje Gorenjcev, ki so bili med drugo svetovno Oi»o prisilno mobilizirani v nemško vojsko, je v petek pripravilo v dvo-r'°j kina Center v Kranju prvi redni občni zbor. Udeležba je bila števil-jj*> vsi niti niso mogli v dvorano, med gosti pa so bili tudi predsednik republiške skupščine dr. France Bučar, minister za borce in invalide uli?nc Godeša, župani kranjske, tržiške in radovljiške občine, predstavni celjskega združenja mobiliziranih in drugi. ■ Predsednik republiškega par-amenta dr. France Bučar se je v j^nu mlade slovenske države "nohi lizi ranim v nemško vojsko Pravičil za krivice, ki so jim jih Prizadejale povojne oblasti in jih . e!°rna občutijo še danes. Spisek .r,v'ic je tako dolg. da je za civili-.'pno družbo nepojmljiv, je de-r*'W poudaril, da vseh krivic ni 1^: . mogoče popraviti. Čeprav r,vice povzročajo pri ljudeh za-*.enjenost, odpor ali celo mrž- v no stališče do zahtev mobiliziranih v nemško vojsko in da se bo njeno zunanje ministrstvo pogajalo z Nemčijo o sklenitvi mirovne pogodbe, v njenem okviru pa tudi o plačilu vojne Škode, o zahtevah mobiliziranih v nemško vojsko in še o nekaterih drugih vprašanjih. Ker je Nemčija veliko storila za mednarodno priznanje Slovenije, bi bilo dobro s temi zahtevami še malo počakati. Ko je delovni predsednik občnega zbora Stane Mežek prebral resolucijo, ki je v nekaterih zahtevah do Nemčije zelo ostra, se je oglasil predsednik združenja Jože AhaČič in očitno pod vtisom Godeševe razprave predlagal, da bi resolucijo skrajšali in jo v zahtevah do Nemčije nekoliko omilili. Delovni predsednik je nespremenjeno resolucijo dal na glasovanje, rezultat pa je bil takšen: velika večina je bila za, osem, med njimi tudi predsednik združenja, jih je glasovalo proti, štirje pa so se vzdržal). Naj še povemo, da je osnutek resolucije pripravil upravni odbor združenja in da se je z njim strinjal tudi predsednik. Resolucijo bodo naslovili nJ°- pa se je zavzel za sožitje in narodno sprave, brez katere a tudi samostojnost in svoboda vredni. Kranjski župan Vi-•Jiir Gros je dejal, da bo pred-n- n'ka skupščine spomnil na Jegove besede, izgovorjene v j ranju, in da bo poskušal doseči. * se bo slovenska država tudi v adno opravičila vsem svojim UoK m" ^os'eJ J' namreč kakega bregu dokumenta o spravi ni S( Pelo sprejeti. Republiški mini-c/j ^a oosce m invalide Franc v I ,e$a Je deJal- da Je slovenska u°u prvič doslej zavzela poziti- Predsednik Jože Ahačič je v uvodnem poročilu 6 delu združenja med drugim povedal, da se je v združenje doslej včlanilo okrog I5(K) mobiliziranih v nemško vojsko (ali njihovih svojcev) z območja Gorenjske. Kamnika, Domžal. Lilije. Zagorja in Ljubljane in da jih je zunaj združenja še okrog dva tisoč. Včlanjevanje bo trajalo še do konca letošnjega aprila, kasneje pa bodo sprejemali le še zamudnike. Povedal je še. da je uresničevanje zahtev iz spomenice, ki so jo sprejeli skupaj s celjskim združenjem, zastalo, da ne pristajajo na podreditev celjskemu združenju in da nekateri ohranjeni dokumenti kažejo na to. kako so prejšnje oblasti ravnale z mobiliziranimi v nemško vojsko. Predsednik invalidske komisije Alojzij Ži-berl je nanizal številne krivice, ki so jih po vojni občutili mobilizirani in jih deloma še občutijo, in jih primerjal z ugodnostmi, ki so jih imeli in jih še imajo borci NOV. predsedniku državnega predsedstva, predsedstvu, predsedniku republiške skupščine, parlamentu, predsedniku vlade in pristojnim ministrstvom, v vednost pa jo bodo poslali tudi nemškemu veleposlaništvu v Ljubljani. Mobilizirani v nemško vojsko v resoluciji ugotavljajo, da kljub prizadevanjem v preteklem letu niso uspeli doseči uzakonitve statusa žrtev vojne in dobiti zakonitega državnega pogajalca ali pooblaščenega organa, ki bi lahko v njihovem imenu izterjal odškodnino za škodo, prizadejano med vojno in po njej. Slovenija še vedno ni podpisala meddržavnega dogovora ali pogodbe z Nemčijo, ki jo je kot glavno dolžnico treba pravno prisiliti k plačilu celotne vojne odškodnine. Da se Nemčija izmika poravnavi dolga, je po mnenju mobiliziranih neugledno ravnanje, ki lahko privede tudi do mednarodne afere. Mobilizirani in njihovi zakoniti nasledniki zahtevajo, naj jim Nemčija za čas, prebit v nemški delovni službi, nemški vojski, ujetništvu, bolnišnicah in taboriščih tujih držav in Jugoslavije, in za čas, ko zaradi udeležbe v nemški vojski niso mogli dobiti službe, izplača v enkratnem znesku primerno odškodnino, Slovenija pa naj jim za ta čas prizna delovno dobo. Zahtevajo tudi to, da se pravice invalidov in njihovih svojcev izenačijo z že zakonitimi in uveljavljenimi pravicami borcev NOV in civilnih žrtev vojne, da naj bodo invalidnine, ki jih nekateri že dobivajo od Nemčije, v enakem znesku kot za nemške državljane, da ministrstvo za borce in invalide ne more zastopati prisilno mobiliziranih pri uveljavljanju njihovih pravic in da naj vlada ustanovi nevtralni republiški organ. • C. Zaplotnik I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Mandatarji in sodelovanje s Hrvaško na jutrišnji seji republiške skupščine Bo Peterle tudi tokrat zdržal napad Uradno je za jutrišnjo sejo skupščine napovedano glasovanje o dveh mandatarski kandidatih: Igorju Bavčarju in dr. Janezu Drnovšku. Prav lahko se pojavi še tretji, ki ga ima pripravljenega Slovenska ljudska stranka, možno pa je tudi glasovanje samo o enem, če bo dogovor med Bavčarjem in dr. Drnovškom. Ljubljana, 7. aprila - Prvotno predlagani dnevni red za jutrišnjo in najverjetneje tudi za četrtkovo sejo republiškega parlamenta bo precej spremenjen. Vodstvo skupščine zaradi aktualnosti predlaga v sprejem po hitrem postopku predlog Zakona o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Čeprav je sprejem sporazuma zaradi številnih zastojev v gospodarskem sodelovanju med sedaj suverenima državama nujen, pa verjetno v parlamentu ob tem ne bo brez razprav. Hrvaški sabor tega sporazuma zadnjič ni ratificiral, pojavljajo se novi zapleti glede ribištva, komunikacij in ugodnosti, ki naj bi jih državi sosedi priznali druga drugi. Vlada predlaga sprejem sporazuma, ki ne zahteva sprememb slovenske zakonodaje, pa tudi ne večjih dodatnih stroškov, razen za mešano komisijo za urejevanje carinskih vprašanj. Ukinjeni nemški in finski vizumi Skupščini sta predlagana v sprejem tudi Zakona o ratifikaciji sporazumov med vlado Republike Slovenije in vlado Zvezne republike Nemčije ter Finske o ukinitvi vizumov. Oba zakona naj bi sprejeli po hitrem postopku, kar naj bi postala običajna praksa pri sprejemanju mednarodnih sporazumov take narave. Družbenopolitični zbor naj bi nadaljeval z razpravo o zunanjepolitični problematiki Slovenije s posebnim poudarkom na sodelovanju s sosednjimi državami. Na tokratni skupščini je predlagana tudi razprava o osnutku zakona o igrah na srečo, o osnutku zakona o gozdovih, o predlogu za izdajo zakona o uporabi grba, zastave in himne Republike Slovenije ter soglasje s statutu Sklada Republike Slovenije za razvoj. Sklad bo deloval kot javno podjetje, ki bo Ji-nanciralo razvojne programe Slovenije. Ker so zbori sprejeli predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o naravni in kulturni dediščini s predlogom zakona v različnem besedilu, predlaga vodstvo skupščine usklajevanje že tokrat, da bi bil zakon sprejet. Osrednja, tudi za javnost privlačna (za mnoge že smešna zadeva), točka dnevnega reda bo glasovanje o konstruktivni nezaupnici vladi Lojzeta Peterleta in izvolitev novega mandatarja za sestavo slovenske vlade. Tu bo politična kuhinja delovala do zadnjega trenutka, saj se vsaj včeraj (v ponedeljek) ni natančno vedelo, ali bodo jutri glasovali tako o Igorju Bavčarju kot o dr. Janezu Drnovšku kot kandidatih za novega premiera, ali samo o Bavčarju, če bo sprejet predlog Liberalnodemokratske stranke, da bi o Drnovšku glasovali kasneje, ali pa o tretjem kandidatu, ki ga napoveduje Slovenska ljudska stranka, nezadovoljna predvsem z obnašanjem Slovenskih krščanskih demokratov, ki so šli v posebne dogovore z Li-beralnodemokratsko stranko in predvsem spornimi prenovitelji. # J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Liberalna stranka Javna prošnja Dolničarju in dr. Ferencu Ljubljana, 29. marca - Liberalna stranka je že novembra lani Televiziji Slovenija predlagala organizacijo okrogle mize z naslovom Resnica ali neresnica ob Deklaraciji o narodni spravi. Liberalna stranka je za to okroglo mizo zainteresirana, ker je Deklaracijo tudi sama podpisala, dokument pa je bil posredovan v obravnavo in sprejem republiški skupščini. Stranka je predlagala udeležence okrogle mize, vendar znanstveniki, ki nasprotujejo deklaraciji, nočejo sodelovati, kar škodi ugotavljanju resnice. Ker je na-jodločnejši nasprotnik borčevska organizacija. Liberalna stranka in Združenje ob lipi sprave, njenega predsednika Ivana Dolničarja ponovno prosita, da sodeluje na okrogli mizi. prav tako pa tudi dr. Tone Ferenec. predstojnik Inštituta za novejšo slovensko zgodovino. Dolničar in dr. Ferenc lahko pošljeta druga sogovornika, če sama nočeta sodelovati. Deklaracijo bo branil njen avtor Stanislav Klep s somišljeniki. Liberalna stranka vztraja pri tem predlogu, saj ima slovenski narod pravico do resnice o svoji polpreteklosti. Socialdemokratska prenova Škofja Loka Neustrezna tečajna politika Škofja Loka, 30. marca - Kot pravi stranka v sporočilu za javnost, je zasedalo predsedstvo občinske organizacije Socialdemokratske prenove Škofja Loka in krajevni organizaciji v Železnikih in Žireh. Ugotovili so. da se gospodarske in življenjske razmere v občini in republiki ne zboljšujejo in da Banka Slovenije ne vodi ustrezne tečajne politike, kar vpliva na likvidnost podjetij. Zahteve sindikatov po spoštovanju kolektivnih pogodb zaenkrat še ne bodo mogle biti uresničene, vendar je treba čimprej doseči socialni pakt med vlado, sindikati in zbornico. Škofjeloški prenovitelji soglašajo s proporcionalnim volilnim sistemom, dopolnjenim z elementi večinskega sistema za volitve v državni zbor in z večinskim sistemom pri volitvah predsednika republike. Glede posameznih pobud za preimenovanje ulic v Škofji Loki, Žireh in Železnikih stranka meni. da se nam polpretekle zgodovine ni treba sramovati. Narod, ki se sramuje svoje zgodovine, ne zasluži, da bi bil Narod, pravi rek. SDP ne podpira evforije in enoumja, v katerega Želijo nekateri ponovno potisniti krajane. Ali vemo, v kakšne stroške se podajamo. Zakaj tega denarja ne bi namenili izboljšanju družbenega standarda, recimo za zdravstveni dom v Žireh. o čemer so se v preteklosti znali bolje dogovarjati. Prenovitelji bodo aprila razpravljali o gospodarskem delu volilnega programa stranke. Na javno tribuno bodo povabili mag. Janeza Kocjančiča in mag. Francija Kri-žaniča. Stranka bo 24. aprila organizirala proslavo v počastitev 27. aprila v hotelu Transturist v Škofji Loki. • J. K. Slovenska nacionalna stranka Vse člane, simpatizerje in druge obveščamo, da ima SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA svoje prostore v bivšem hotelu fcVROPA v 5. nadstropju, soba 510. Dobivamo se ob četrtkih po 18. uri. Začasna tel. številka je 328-025. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Jezersko jutri Dvakrat so se Jezerjani že predstavili s turistično ponudbo; lani na sejmu v Mariboru in na nedavnem sejmu Alpe Adria pred dnevi. Tako prvič v Mariboru, ko sta se za predstavitev Jezerskega odločila krajevna skupnost in Planinsko društvo, in tokrat, ko so prizadevanja krajevne skupnosti podprli Gorenjska turistična zveza. Živila in nekateri posamezniki, ko so vzbudili tudi veliko zanimanje. Koje v petek zvečer predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocijan skupaj s člani skupine, ki so predstavili Jezersko na turistični prireditvi v Ljubljani, želel, da bi se Jezerjani, tisti, ki bi naj predvsem bili zainteresirani za trženje, različne oblike turistične ponudbe in možnosti za oživitev nekdanjega, še pred drugo vojno živahnega turističnega utripa na Jezerskem, da bi se torej Jezerjani "predstavili" in dogovorili morda skupaj, ali pa vsaj pred predstavniki občine, turistične zveze. Živil in še koga, morda ni bil najbolj zadovoljen. Zadovoljni najbrž niso bili povsem tudi člani skupine, ki želijo, da Jezersko zaživi v turizmu. Predstavnikov občine ni bilo, kar pa nenazadnje tudi ni bilo najbolj pomembno. Veliko pomembneje je, da tudi prenekaterega Jezerjana, ki morda ta trenutek še ni, pa bo prav gotovo jutri povsem drugače prepričan o možnostih in danostih zanj in za njegove potomce, ni bilo. Pa vendar bi ob takšni ugotovitvi vseeno lahko ocenili: Nič za to. Včeraj pet, danes deset, petnajst, jutri trideset in več. Voz, ki ga je skupina v krajevni skupnosti začela vleči, se premika. Jutri bo Jezersko spet nastopilo na kranjskem sejmu, morda v Padovi, Radgoni... Takrat pa se bo marsikdo, če ga ne bo zraven, najbrž lahko že resno zamislil, kolikšno škodo si dela, ker Jezersko jutri bo drugačno in v turizmu drugje, kot je bilo še včeraj. • A. Žalar Tudi KS brez davka Kranj - Pobudi za spremembo zakona o prometnem davku oziroma o oprostitvi krajevnih skupnosti le-tega sta bili kmalu po sprejetju oziroma uveljavitvi davka sprejeti v škofjeloški in kranjski občini. Kaže pa, da taka sprememba zakona, ki bi krajevne skupnosti oprostila plačila in jim še naprej omogočala nabavo materialov z naročilnicami, ali kar izrecna oprostitev sploh, ne bosta potrebni. Razlaga, ki je hkrati odgovor na delegatsko vprašanje Jožeta Bogataja iz Gorenje vasi v škofjeloški občini, namreč pravi, da 10-odstotni davek na gradbeni material in 5-odstotni davek na opravljene storitve plača krajevna skupnost le, če za dejavnost, ki jo opravlja (torej gradbeno dejavnost) ni posebej registrirana oziroma nima te dejavnosti opredeljene v svojem statutu. Ker pa ima na Gorenjskem kar velika večina krajevnih skupnosti (izjema so morda ponekod krajevne skupnosti na območju mesta) v statutu zapisano izvajanje komunalne dejavnosti, gospodarjenje s prostorom ter upravljanje s komunalnimi objekti,... pomeni, da to določilo tudi omogoča vsem še naprej nabavo materiala z naročilnicami ob oprostitvi davka. Krajevne skupnosti, ki v svojem statutu te registracije nimajo oziroma doslej vsebinsko niso imele opredeljene tovrstne dejavnosti, pa jo lahko s spremembo oziroma dopolnitvijo statuta dodatno opredelijo. Seveda pa bodo od opravljenih storitev krajevne skupnosti še vedno morale obračunati in plačati 5-odstotni davek na storitve. • A. Ž. Kako ukrotiti hudournik Trskovec? Če bodo lastniki za to Kranj, 6. aprila - Med nedavnim srečanjem s predstavniki izvršnega sveta občine Kranj so krajani Praprotne Police v dvorani v Adergasu opozorili, da je skrajni čas, da se reši poplavljanje hudournika Trskovec. Po nedavnem obisku in pogovorih v KS Poženik si je območje Praprotne Police ogledal tudi vodja vodnogospodarskega področja iz Hidrotehnika Ljubljana Tomaž Globokar in zagotovil, da bodo v kratkem predloženi idejni projekti za pregrade oziroma zadrževalnike nad Velesovim. Seveda bo najprej treba ugotoviti lastnike zemljišč, kjer naj bi bile zgrajene pregrade. Če se bodo le-ti proti odškodnini strinjali z izvedbo, bodo na ta način ob nalivih zmanjšali "udarno moč" hudournika Trskovec in preprečili njegovo poplavljanje. Če pa se lastniki nad Velesovim ne bi strinjali, bi po drugi varianti pred Praprotno Polico zgradili odvodne jarke in hudourniško vodo Trskovca speljali na travnike in njive. Vendar bo tudi za takšno rešitev potrebno soglasje lastnikov; vendar tokrat na območju Praprotne Police. In nenazadnje je možna še ena varianta (če ne bi uspeli dobiti potrebnega soglasja ne pri enih ne pri drugih). V gozdičku pod vasjo, pred Fa-zanarijo bi zgradili vodnjake in vanje speljali vse vode, ki se stekajo v hudournik Trskovec, tam pa naj bi potem poniknile. Ogled tega dela pa je pokazal ekološko zelo slabo sliko (polivinil, krpe, papir in različne druge odpadke), za katero pa ni "kriva narava". • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Krajani podprli rešitve - Poženik - V začetku minulega tedna so bili krajanom krajevne skupnosti Poženik predstavljeni idejni projekti za sanacijo hudournikov na Pšaški ravni in Oplenku. Krajani so se strinjali z zajezitvijo hudourniških voda nad vasjo Pšata, ki bi jih po sedanjem pritoku spustili na travnike le ob nenavadno visokih vodah. Zato bo Podjetje za urejanje hudournikov nad vasjo Pšata letos od julija do septembra najprej naredilo lesene pregrade. Če pa bo denar, bodo na spodnjem delu Aplenika še letos naredili tudi kovinsko pregrado. Iz Hidrotehnika Ljubljana pa so ocenili, da bo treba na nekaterih delih strugo Pšate tudi očistiti. S tem pa bi tudi zelo zmanjšali nevarnost poplav na Pšati. • (až) Pojasnilo - Podnart - Na objavljeno vest, da je bila v Domu Avto moto društva v Podnartu v začetku prejšnjega tedna odprta nova poslovalnica z imenom Avtonega, smo dobili dodatno pojasnilo, da bodo lastniki motornih vozil v poslovalnici lahko kupili in menjali ter centrirali avtoplašče, olja in oljne filtre, kupili razna čistila in v avtomobilski pralnici avtomobile tudi oprali. V Avto moto društvu ocenjujejo, da je poslovalnica velika pridobitev za celotno Lipniško dolino oziroma za lastnike avtomobilov v krajevnih skupnostih Podnart, Kropa, Srednja Dobrava, Kamna Gorica, Lancovo, Ljubno, Brezje in v drugih krajih na območju AMD Podnart. • (až) Viharniki na Šenturški Gori Krajevna skupnost plačala prevoz Ludvik Pavlin, predsednik krajevne skupnosti Šenturška gora: "Žiro račun je prazen, mi pa kar delamo. Šenturška Gora, 6. aprila - Viharniki vztrajajo in kažejo pot v krajevni skupnosti Šenturška Gora. Stavek, ki bi ga lahko izrekel prišlek, ko bi se sprehodil po vaseh te hribovite krajevne skupnosti pod Krvavcem v kranjski občini. Simboliko krajev in ljudi, ki so odločeni, da na trdnih domačijo živijo in delajo naprej in si v tej odločenosti obetajo vedno več od obiskov iz doline, od minulega tedna naprej ponazarjajo štiri krajevne table. Na viharnike, ki so jih lansko poletje prinesli z Velike planine, so napise postavili Janez Gradišek, Franc Špruk in Marjan Jagodic, vsi z Lenarta v krajevni skupnosti Šenturška Gora. Šest domačij, vse bolj trdnih kmetij je na Lenartu in Jagod-cih v krajevni skupnosti. Lani, ko so na Šenturški Gori gradili večnamenski objekt za gasilce, zbiralnico mleka in dvorano ter prostore za krajevno skupnost in društva, so se gospodarji na Lenartu in Jagodcih odločili, da si uredijo cesto. Dva kilometra proti Lenartu in približno kilometer proti Jagodcem, je bilo treba na domala celotni dolžini razširiti, prestavljati na nekaterih mestih telefon, zravnati hribine in kotanje, vrtati, minirati, prestaviti kozolce, zgraditi oporne zidove in jo na večih delih utrditi. "Takrat smo upali, da bo krajevna skupnost lahko pomagala, vendar se je nazadnje izkazalo, da smo imeli le toliko denarja, da smo plačali prevoz bagra v dolino. Vse drugo so prispevali in naredili krajani sami. Sicer pa je v naši krajevni skupnosti že nekaj časa tako. Denarja ni na pretek, vendar delamo pa kar naprej. Tudi ta hip je žiro račun prazen, pa vseeno načrtujemo, da bi dokončali večnamenski objekt na Šenturški Gori in se morda lotili obnove strehe vsaj na eni od cerkev v krajevni skupnosti," je v nedeljo, ko so Lenartčani postavljali še zadnji viharnik in napis, razlagal predsednik sveta KS Ludvik Pavlin. Deset dni so lani Dolihšek, Špruk, Marjan in Alojz Jagodic delali na cesti. 260 traktorskih in več kot dvesto delovnih ur so opravili, odpeljali in navozi-li po 300 kubičnih metrov pe- Štiri viharnike z napisi so postavili minuli teden njej," sta razmišljala med nedeljskim ogledom opravljenega dela Janez Gradišek z Lenarta 3 in Franc Špuik z Lenarta 4. "Tudi streho cerkve na Lenartu bo treba obnoviti; in tudi na Šenturški Gori." Vendar so možje ocenjevali, da najbrž ne bo šlo vse hkrati. Če bi bilo vsaj nekaj pomoči tudi iz občine, zakaj ne. Vendar so najbrž večnamenski objekt in dostop do cerkve in pokopališča na Šenturški gori ta trenutek najbolj nujni. "Na večnamenskem objektu smo lani naredili skoraj 3400 ur, 900 kubičnih metrov izkopa, prispevali zanj 45 kubi čnih metrov lesa. Še kakšnih de* set kubičnih metrov lesa, delo i» nekaj denarja, pa bo dom gotov," sta potem pri večnamenskem objektu, kjer sta pripravljala izračune za nadaljevanj« akcije, povedala Vinko BodUJ in Milan Zamlen s Šenturšk* Gore. "Malokje srečaš tako prizadevne in požrtvovalne ljudi, kol so v naši krajevni skupnosti-Zdaj si vsi skupaj želimo, da bi pri nas zaživel tudi turizem-Upam pa tudi, da delo in prispe* vek za cesto na Lenart in Jagod' ce nista bila zaman...," je razmišljal Ludvik Pavlin. • A. Žalar Franc Špruk ska. Zemlje, ki sojo dali za razširitev, pa sploh ne štejejo. "Takole po tri tisoč nemških mark smo prispevali, da imamo zdaj do Lenarta in Jagodcev kolikor toliko urejeno cesto. Vendar nas skrbi, ker bo trud slej ko prej zaman, če je ne bomo pokrili z asfaltom. Dež in hudourniki imajo pri nas drugačne navade kot v dolini. Zato smo pripravljeni še prispevati in še kaj narediti, da bi le čimprej dobili vsaj kakšen meter asfalta na V soboto na Primskovem Spet srečanje starejših krajanov Primskovo pri Kranju, 6. aprila - Družabno srečanje vseh starejših krajanov in invalidov v krajevni skupnosti Primskovo, ki ga vsako leto pripravi krajevna organizacija Rdečega križa, je postalo za prireditelje že kar nekakšna obveza. Letošnje, že deveto srečanje bo v soboto, 11. aprila, ob 16. uri v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. Krajevni odbor Rdečega križa Primskovo s predsednikom Jožetom Eljonom je letošnjo priljubljeno prireditev začel pripravljati kmalu po novem letu. Pred dnevi, ko smo se pogovarjali z Jožetom, ki ga je "položila" v posteljo huda angina, je povedal, da so si vsi skupaj prizadevali, da bi bila prireditev čimbolj vesela, zanimiva, družabna in predvsem boljša od vseh dosedanjih. "Čeprav smo poslali letos zares veliko vabil, ki jih je natisnila Papirna galanterija Manca Gruden in na ta način poleg pokroviteljev in drugih sponzorjev ter darovalcev dobitkov za sre-čelov podprla letošnje srečanje, se bojim, da je zaradi številnih novih upokojencev naš seznam tokrat precej nepopoln. Zato vabim ob tej priložnosti vse upokojence in invalide, čeprav niso dobili posebnega vabila, da pridejo v soboto popoldne v Zadružni dom. Prepričan sem, da tako kot na vseh dosedanjih, tudi na letošnjem srečanju ne bo nikomur dolgčas." Da bo tudi letošnje srečanje za marsikoga nepozabno, obeta nenazadnje tudi program. V njem bodo sodelovali ansambel Nagelj, Miha Dolžan, Ženski harmonikarski orkester Zupan iz Mengša, Mešani pevski zbor Musica viva Kranj, Folklorna skupina Grče Primskovo, igralka ljubljanske Drame Jerica Mrzel in igralec Matjaž Turk iz Mestnega gledališča ljubljanskega. Prireditev pa bo tudi tokrat povezoval Janez Dolinar, po prireditvi pa bo za dobro voljo še naprej igral ansambel Nagelj. Seveda pa so tudi letos pripravili zares bogat srečelov. In nenazadnje povejmo še to, da so letos to tradicionalno in priljubljeno srečanje, brezplačno za vse starejše krajane in invalide omogočili prireditelju krajevni organizaciji RK Primskovo pokrovitelji Gorenjski glas, KZ Goriška Brda Dobrovo, Mesarija Arvaj Britof in Zavarovalnica Adriatic Koper, finančno pa so jo podprli še Slovenska hranilnica in Posojilnica Kranj, Mizarstvo Ovse-nik, trgovina Rž, kovinska galanterija Zibert, kavarna Bon-ami, Tinex Kranj, Petrol TOE Kranj in Gostilna Stari Mayr v Kranju. • A. Zalar Cesto so sami razširili, najcenejše vzdrževanje pa bo, če bo čimprej dobila asfalt. TM tečaj relaksacije - Na kranjski osnovni šoli France Prešeren (v razredu za zgodovino) se v četrtek, 9. aprila, ob 19. uri začenja tečaj transcendentalne meditacije. Vse, ki jih zanima ta znanstve; no preskušena mentalna tehnika, ki pospešuje človekov duhovni in telesni razvoj, vpliva na umske sposobnosti, zdravje, medčloveške odnose, harmonijo in mir, bo v to relaksacijsko metodo uvedla Rozina Pavše iz ljubljanskega Društva za naravni zakon-Prva ura je informativnega značaja, tečaj pa traja šest dni vsak dan poldrugo uro v večernem času. Poprejšnje podrobnejše informacije tudi po telefonu 064/242-549. PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Izbrali ekipe in posameznike - Radovljica - Sekcija za moško in žensko kegljanje pri Društvu upokojencev v Radovljici je na tekmovanju prejšnji torek izbirala najboljše posameznike in posameznice za regijsko kegljaško tekmovanje upokojencev in upokojenk, ki bo v drugi polovici aprila v Kamniku. Ekipa štirih najboljših tekmovalk je bila izbrana že v prvem krogu tekmovanja, med osmimi najboljšimi moškimi pa bodo organizirali še eno tekmovanje. Na tekmovanju v Kamniku jih bo namreč tekmovalo šest. • (jr) Ali je vzrok res samo denar? - Morda bo kdo celo rekel, da zadev* ne sodi v rubriko "Pritožno knjigo, prosim", saj je vsa stvar že k»r malce smešna. Pa vendar. Zadnji sneg je naredil nekaj škode tud' na drevju v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Zdaj menda ni nikogar, ki bi polomljeno vejevje odstranil. V krajevni skup* nosti pravijo, da nimajo denarja, v KZK pa da so jim povedali, mo spremenili v razstavno galerijo. Podjetja so razumela j Priložnost in tako bodo v izlož-• ?ah zanimivi izdelki naših podjetij, v posameznih izložbah pa se bodo s svojimi oblikovalskimi dosežki predstavili kranjski oblikovalci. Mislim, da bo ta lačin zbudil tudi pri Kranjčanih posebno zanimanje in za- Kranjski organizatorji so mislili na vse: za tretji kongresni dan, med drugim je vanj vključen tudi Kranj, so pripravili tudi poseben grafični znak. vest, da je dober izdelek tesno povezan tudi z dobrim oblikovanjem. Vsi poznamo znameniti Savnikov oblikovalski dosežek Iskrinega telefona: oblikovalci pa bi radi ob tej priložnosti povedali, da je še vrsta dosežkov pri nas, ki ne zaostaja dosti za tem 'hitom' izpred nekaj let. Razen tega pa pričakujemo, da se bodo mestne ulice malo polepšale, saj za boljši videz mesta včasih ni treba veliko, samo nekaj pripravljenosti vseh, ki tam bivajo in delajo." Dogajanje tretjega dne pa ima tudi svoj delovni značaj? "Vsekakor. Obiskovalci bodo sicer videli najlepše predele Kranja, Pungart, grad Kiesel-stein z njegovo dejavnostjo, Prešernovo gledališče in v popoldanskem delu tudi Brdo. Vmes pa bo tudi delovni program z okroglo mizo na temo Oblikovanje kot faza razvoja v restavraciji Iskre na Laborah. Moderatorja pogovora bosta OBČINSKA PEVSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV 1992 Kranj - Zveza kulturnih organizacij Kranj je pripravila letošnjo revijo v obliki dveh koncertov. Prvi bo v dvorani KUD Primskovo v četrtek, 9 . aprila, drugi koncert pa v Gimnaziji Kranj, v petek, 10. aprila, oba z začetkom ob 17. uri. ^a obeh koncertih bo letos nastopilo kar 17 zborov z več kot 600 Mladimi pevci. Pripravili so bogat in pester pevski program, ki mu bo vredno prisluhniti. Letos sodelujejo spet zbori iz vseh kranjskih šol, nekatere se bodo predstavile s kar dvema ali celo ^emi zbori. Jake prireditve nas vedno znova spodbudijo k razmišljanju, kako bo s to dejavnostjo v prihodnje? Zaenkrat bistvenega osipa v kranjski občini, vsaj navzven, še ni čutiti; kot se že kaže po mnogih drugih krajih Gorenjske in Slovenije. Pri tem gre seveda pošaliti prizadevnost šolskih zborovodij, ki kljub težkim pogojem v2trajajo. V zadnjih letih seje za to dejavnost navdušilo kar pre-CeJ mladih zborovodij in pevcev, saj se je struktura naših odra-s'o, da skrb naše ZKO za to dejavnost ni nepomembna in nepo-tfebna, kot v zadnjem času hočejo prikazati nekateri. Skrb za mlade je naložba, ki se tudi kasneje občutno dobro obrestuje. Samo podatek, da je in bo na tovrstnih prireditvah letos v občini Kranj nastopilo več kot 1.000 pevcev in da jih v drugih zborih Pfepeva še nekaj sto več, je dejstvo, ki narekuje skrb tudi v prihodnje. paradi vsesplošnega pomanjkanja sredstev bo organizacijsko le-l°šnja prireditev morda skromnejša, vendar pa po vsebini predstavljenega programa poslušalci ne bodo prikrajšani. Oba kon-S^rta bo povezovala Tina Primožič. vab|jeni vsi ljubitelji zborovske pesmi, posebej pa še starši nasto-Pajočihotrok! Minael PlaJDes _ GLASBENO SREČANJE forovlje - 2e tradicionalno srečanje glasbenih šol Gorenjske in varnejstva je bilo pretekli teden v Borovljah. Poleg učencev iz seh petih gorenjskih Glasbenih šol so se srečanja udeležili tudi "'adi glasbeniki iz Celovca in Žabnice v Kanalski dolini. Kon-jft v polni dvorani boroveljske Mestne hiše je bil vsekakor do- a* vidnega napredka glasbenega šolstva. Okoli štirideset učen-. v< med njimi tudi mnogi nagrajenci z republiškega tekmovanja, .na različnih inštrumentih izvedlo dela od baročnih do sodob-l^lri avtorjev. Ob zaključku obsežnega koncertnega programa sta -j.01 gostji nastopili še izvrstni slovenski koncertantki Nataša in atJana Lipovšek (klavir in violina). • Peter Škrjanec Robert I. Bleich iz ZDA in Darko Pretnar iz Iskre Terminali." V dneh kongresa se bo dogajalo ogromno, cela vrsta razstav, pogovorov, srečanj, oblikovalci z vsega sveta bodo izmenjavali poglede na skupne oblikovalske probleme, razen tega pa lovili vtise o vsaj za nekatere neznani deželi Sloveniji. Boste v Kranju znali izkoristiti priložnost in se primerno predstaviti? "Naloga ni ravno lahka, toda vse, kar že nekaj časa pripravljamo, je prizadevanje, da bi bil ta tretji kongresni dan, ko se bo Kranj in tudi gorenjska regija lahko predstavila, slikovit kamenček v celotnem mozaiku oblikovalsko kongresnega dogajanja. To so razumela tudi kranjska in gorenjska podjetja. Poleg predstavitve v izložbah bo na Brdu tudi revija oblačil in obutve ter predstavitev nekaterih drugih podjetij. Oblikovalce z vsega sveta pa bosta v Kranju pozdravila tako minister za informiranje Jelko Kacin kot tudi kranjski župan Vitormir Gros." Kaj bodo oblikovalci z vsega sveta, pričakuje se, da jih bo v Kranju okoli sto, razen dobrih vtisov odnesli s tretjega kranjskega dne? "Upam, da poleg dobrih vtisov o tem, da živijo tu prijazni ljudje, ki jim je veliko do lepega in urejenega okolja, da smo ustvarjalni na različnih področjih in podobno. Ker pa zdaj ni v navadi, da bi obiskovalce obremenjevali s kupi propagandnega gradiva o zanimivih izdelkih in turističnih lepotah, smo izbrali v svetu že uveljavljen, pri nas pa še redek način predstavitve. V kranjski katalog bomo dodali računalniško disketo s slikovnim in tekstovnim gradivom o mestu in okolici ter o nekaterih podjetjih. Izdanih bo okoli 200 disket, ki jih bomo priložili ostalemu gradivu za obiskovalce. Kjerkoli že bodo po svetu, bodo z računalnikom lahko obnovili informacije o Kranju in Sloveniji. Gradivo pa bo seveda uporabno tudi za podjetja, ki so sodelovala pri tem projektu." • Lea Mencinger Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske SPODBUDA USTVARJANJU Studor, 4. aprila - V soboto so se v Oplenovi hiši v Studorju zbrali gorenjski pesniki in pisatelji, ki so šele na začetku svoje ustvarjalne poti. Kar 25 avtorjev je žiriji poslalo svoje pesmi in prozna dela, štirinajst od njih se je predstavilo na večernem recitalu. Avtorji so svoja besedila pošiljali na republiško ZKO, kjer so zaradi izrednega zanimanja srečanja ustvarjalcev z žirijo razdelili po regijah. Namen teh srečanj je, da se avtorji srečajo z žirijo in izvedo, kaj le - ta meni o njihovih besedil. Na Gorenjskem sta prispevke ocenjevala profesor Niko Rupel, predsednik ZKO Radovljica, in Marjetka Vrhunc-Mu-lej, sicer ravnateljica Ljudske univerze v Radovljici. Menita, da kvaliteta prispevkov zelo niha, in da sta kljub spoštovanju do vsega ustvarjenega, kot je dejala gospa Mulejeva, nad pesmimi razočarana. Proza je še slabše zastopana, saj je bilo poslanih proznih del malo in še ta ne najboljše kvalitete. Osnovni problem je po njunem mnenju neznanje jezika, velikokrat tudi pomanjkanje idej. Ustvarjalce, predvsem mladi so bili, sta opozorila na pomen ritma v pesmi in jim priporočila branje sodobne slovenske poezije in prevodov kot tudi raznih literarnih in jezikovnih priročnikov. V začetku septembra se bodo pesniki in pisatelji začetniki zopet srečali, da se pogovorijo o svojem delu - takrat bodo v Štatenberg prišli iz vse Slovenije. • M. A. Zbornik slovenskih alpinističnih uspehov v svetu NA VRHOVIH SVETA Ljubljana - Založba Mladinska knjiga je izdala knjigo Na vrhovih sveta, v kateri lahko bralec najde zabeležene vse slovenske vzpone na najvišje gore na svetu. Dopolnjujejo jih osebna pričevanja tistih, ki so te vzpone sami intimno doživeli. To so slovenski alpinisti, ki sodijo v sam svetovni vrh in v mnogih letih njihovega osvajanja se je nabralo kar precej materiala - tako slikovnega kot tudi zapisov v obliki številnih knjig in člankov, ki so tokrat izšli kot zbornik zgodb in dosežkov slovenskega alpinizma. Knjigo sta uredila Marjan Krušič in Franci Savenc, ki je tudi avtor faktografskega besedila. Avtorjev ostalih besedil je kar 33, še več avtorjev fotografij, ki jih je izbral Stane Klemene. Knjiga je nekakšen obračun petintridesetletnega dela, ki ga bralcu v uvodu predstavi eden naših najzaslužnejših, najizkušenejših pa tudi najbolj znanih alpinistov Tone Škarja, ki želi prikazati slovenski alpinizem ne le kot športno disciplino, temveč tudi kot splošno kulturno gibanje, z vsemi razsežnostmi odnosa do okolja. Poudaril je tradicijo alpinizma pri nas in opredelil knjigo kot veličasten pogled na osupljivo zgodovino slovenskega alpinizma in kot obračun dobe, katere tri desetletja so že za nami in ki še vedno traja, kajti, kot je dejal na predstavitvi knjige: "Nihče ne bi stal tako visoko, če ne bi stal na ramenih drugih." Zamisel in prvi zapisi za knjigo so nastali že leta 1982 in od takrat pa vse do danes so dodajali nove in nove podatke, zapise o vzponih, pa tudi tragedijah, ki so se v tem času dogajale. Urednik Krušič meni, da lahko s to knjigo sebi in svetu dokažemo, da naša majhnost le ni kako majhna, kakor se v začetku zdi. Zato je zbornik Na vrhovih sveta lepa počastitev bližajočega se praznika ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva. Knjiga je izšla v 3.000 izvodih. • M. Ahačič KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled fotodoku-mentarna razstava Dokumenti Osijeka 91. V galeriji Prešernove hiše razstavlja modne fotografije Dean Dubokovič. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava tekstilnega oblikovanja oblikovalke Maričke Rakovec. V galeriji Lipa razstavlja akad. slikar Tone Marolt. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled pregledna razstava slikarja Poldeta Miheliča, v mali galeriji Mestne hiše pa razstavlja akd. slikar Darko Slavec. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, sta na ogled dve razstavi: Hrvaški vojni plakat in razstava Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri. V recepciji Iskre Telekom razstavlja slikar Izidor Jalovec. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavljata slike, nakit in obleke Severina Trošt Šprogar in Bernarda Šmid. V pizzeri-ji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja grafike Damjan Jensterle. V avli OŠ Koroška Bela razstavlja fotografije Janez Juvan. V razstavnem salonu DOLI K je na ogled razstava umetnostnih livarskih skulptur Bojana Stine. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah pd 10. do 17. ure, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 9.30 do 13. ob nedeljah od 12. do 16. ure, ob sobotah zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del Viljema Jakopina. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Obsavski sprehodi avtorja Ivana Pipana. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled pregledna razstava slikarskih del akad. slikarja Jake Torkarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja. V galeriji ZKO -Knjižnica so na ogled risbe in plastike Petra Jovanoviča na temo matere. V faleriji Fara razstavlja Matevž Jensterle. V galeriji Loškega gradu razstavlja Andrej Pibernik, Zbirke Loškega muzeja so na ogled samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V knjižnici I. Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo v večeru ob diapozitivih ing. Peter Pokorn predstavil zanimivosti Škofje Loke. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja plastike na temo Popotovanja akad. kipar Cene Ribnikar. KAMNIK - V kavarni Veronika razstavlja akad. kipar Jože Vrš-čaj. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: OB LETU OSOREJ - V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 19.30 uprizorili komedijo Bernarda Slada OB LETU OSOREJ za abonma petek I in izven. Gostuje Cankarjev dom iz Ljubljane. Jutri, v sredo, ob isti uri dodo OB LETU OSOREJ ponovili za abonma sobota II in izven. V četrtek, 9. aprila, pa bodo komedijo ponovili za red četrtek in izven. KRANJ: LITERARNI VEČER - V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 19. uri literarni večer s pesnikom Martinom Kadivcem. BLED: KONCERT S HARFO - Danes, v torek, ob 19.30 bo v velikem salonu Grand hotela Toplice nastopila odlična slovenska harfistka Mojca Zlobko. RADOVLJICA: GLEDALIŠKO GOSTOVANJE - V četrtek, 9. aprila, ob 19. uri bosta v dvoranici radovljiške knjižnice s komedijo Mož moje žene nastopila člana Gledališča ob Dravi Valter Juvan in Miha Kap (Severjev nagrajenec). Danes, v torek, ob 19.30 pa bo v dvoranici knjižnice potopisno predavanje z diapozitivi Po Keniji, Tanzaniji in Ugandi. Predavata Danilo Korošec in Janez Pretnar. ŠKOFJA LOKA: FOLKLORNA PRIREDITEV - Na osnovni šoli I. Grohar bo v petek, 10. aprila, ob 18. uri ZKO Škofje Loke prireja občinsko srečanje folklornih skupin. Uspeh Urške Benedičič NADARJENA PIANISTKA Tržič - Dvanajstletna Urška Benedičič, učenka 6. letnika Glasbene šole v Tržiču, klavir se uči pri prof. Martini Puhar, se je letos prvič udeležila slovenskega tekmovanja mladih glasbenikov v Celju. V konkurenci 53 tekmovalcev v prvi kategoriji je dosegla eno od devetih prvih nagrad. Uspeh mlade in nadarjene pianistke je še toliko večji, ker tako Urška kot vsi drugi učenci tržiške glasbene šole delajo v slabih pogojih: podstrešni slabo osvetljeni prostori, brez koncertnega klavirja, le pianino in stari salonski klavir, skratka - slabše pogoje bi težko še kje našli. Kakšen glasbeni program si pripravila za republiško glasbeno tekmovanje? "V okviru predpisanega programa sva z mentorico izbrali Dvoglasno invencijo v e-duru J.S. Bacha, Sonato v g-molu,op.49 št.L, l.st. L. van Beethovna in romunske ljudske plese Bele Bartoka." Za uspeh tako zahtevnega programa je treba veliko vaditi; koliko časa preživiš ob klavirju? "Vsak dan vadim štiri do šest ur. To je kar dosti, toda igranje mi je v veselje, le pred tekmovanji je bolj naporno. Tudi v šoli mi gre dobro." Kakšni pa so tvoji načrti? "Pripravljam se za sprejemni izpit na srednjo glasbeno šolo. Upam, da bom v naslednjem šolskem letu lahko uskladila vožnjo v Ljubljano na srednjo glasbeno šolo in obiskovanje zadnjega razreda osemletke v Križah. Za naprej pa - rada bi se vpisala na glasbeno ali pa na bežigrajsko gimnazijo. Ob zaključku tega šolskega leta pa pripravljam koncert v tržiški glasbeni šoli." • Smiljana Knez SM3 NISSAN rPETROLl TRGOVINA Ljubljana «g " *f TOE KRANJ Cenjene potrošnike obveščamo, da PODALJŠUJEMO čas ugodnejšega nakupa kurilnega olja Za gospodinjstva do 15. aprila 1992 Na voljo sta vam dve možnosti: O plačilo v 2 obrokih (1 obrok ob dostavi in 1 obrok v roku 30 dni ali • 50 % popust pri ceni prevoza ob takojšnjem plačilu Naročila sprejemajo: skladišče Medvode, 061/611-340,611-341, BS Radovljica 1,75-242 Se priporočamo! AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA - Telefon 064/75-256 DOBAVA TAKOJ! PRODAJA NOVIH VOZIL REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS APRIL-MESEC UGODNEGA NAKUPA 64228 Železniki, tel : 064/66-155. fax 66-154,66-380 Odprlo vsak dan od 8. do I y. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure DO 45 % POPUSTA lpD center ZBORNICA OBRTI IN PODJETNIŠTVA 64290 TRZlČ Predilniška 8 razpisuje na podlagi sklepa seje skupščine z dne 27. 3. 1992 prosto delovno mesto TAJNIKA Na razpisana dela in naloge se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da ima končano srednjo ali višjo ekonomsko šolo, — da ima najmanj 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — da obvlada znanje enega svetovnega jezika (nemščina, angleščina) — da obvlada zakone s področja obrti in podjetništva, zakon o računovodstvu — daje samostojen pri delu — da obvlada delo na računalniku Zaposlitev je za nedoločena čas za 8 ur, možnost nastopa dela je takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zbornica obrti in podjetništva, Predilniška 8, Tržič. O izidu bomo kandidata obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. NAJ VIZA-APRILA Pesmi za mesec april 1. Družinski praznik - ansambel Jevšek 49 glasov 2. Po Sloveniji - ansambel Nika Zajca in Boris Kopitar 33 glasov 3. Planinski krst - ansambel Nagelj 21 glasov 4. Vsi na ples - ansambel Franca Miheliča 17 glasov 5. Rada te imam - Stanka Kovačič 15 glasov POKROVITELJA NAJ V1ŽE APRIL NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KVP0N št. 2-APRIL SALON POHIŠTVA ARK - MAJA Skladba _ Ime in priimek Naslov _ Predlog za maj RADIO TRIGLAV JESENICE GORENJSKI GLAS ZOIS D O O RADOVLJICA KMETIJSKA TRGOVINA Titova 68, Jesenice TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, Lancovo 7/c Spet nekaj zanimivega - radijski kviz, tokrat na Radiu Triglav Jesenice. Prijavnica bo v petek v Gorenjskem glasu, prva oddaja bo na sporedu 2. maja. Na prezrite podrobnosti o tej skupni akciji Gorenjskega glasa in Radia Triglav Jesenice v petek, 10. aprila! ZOIS D OO RADOVLJICA Z MODRO GLAVO MEGAMILK Zanimivo in pestro branie; nasveti m poslovni namigi, poslovne priložnosti v komercialnih ter malih oglasih; Odprte strani, Snovanja, Panorama, Glasova Stotinka; Glasove preje; Novinarski večeri - vse to in še več je Gorenjski glas, vsak torek in petek v Va-šemj)oštnem nabiralniku oziroma pri Vašem prodajalcu časopisov. Nas predlog za dobro naložbo: naročite Gorenjski glas ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA: 20 % IN 25 % CENEJE (20 % popusta pri plačilu četrtletne naročnine; 25 % cenejši mali oglas do 10 besed; 25 % popusta pri določenih oglasnih storitvah). Vaš denar je z Gorenjskim glasom vreden veliko več. Pošljite nam izpolnjeno naročilnico - skupaj z n|o nam lahko pošljete besedilo malega oglasa m prva obiava bo brezplačna. Možnost brezplačnega malega oglasa za nove naročnike izkoristite tudi kasneie s kuponom, ki Vam ga pošliemo. Če se boste na Gorenjski glas naročili v aprilu, boste skupai z drugimi naročniki ugotovili, da je MAJ NAJLEPŠI MESEC. NAROČILNICA m. Gorenjski glas mi pošljite na naslov (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št , pošta) Izrežite in pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Na podlagi sklepa zbora delavcev Planum p.o., Radovljica, Gorenjska 26 z dne 27. 2. 1992 razpisujemo LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva - kombi vozila Podatki o vozilu: kombi vozilo IMV Traffic T 1200 D, letnik 1982 Veljavnost registracije: do 17. 4. 1992 Registrska št.: KR 179-805 Izklicna cena: 250.000 SLT Licitacija bo v torek, 14. 4. 1992, ob 11. uri v prostorih Planuma SC Kobla, Bohinjska Bistrica, Ravne. Ogled vozila je možen eno uro pred začetkom licitacije na parkirnem prostoru pred prostorom za licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in civilne osebe. Civilne osebe morajo pred začetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % izklicne cene, pravne osebe pa morajo predložiti bianco bariran ček ali bianco akceptni nalog. Varščina oz. ček ali akceptni nalog se osebam, ki niso uspele na licitaciji, vrne takoj po končani licitaciji. Oseba, ki je uspela na licitaciji, je dolžna kupnino plačati najkasneje v roku 3 dni, sicer ji zapade varščina. Vozilo se izroči takoj po plačilu kupnine. Kupoprodajna pogodba bo sestavljena in podpisana takoj po končani licitaciji. Kupec nosi stroške registracije in se zaveže plačati prometni davek v višini 5 % po tar. št. 3 odst. tarife prometnega davka (Ur. I. RS 4/92). 10. in 11.4. BO VELIKA RAZPRODAJA MANJ AKTUALNIH NOVIH IN RABLJENIH AVTO DELOV RABUENI: -VW hrošč, I. 72, vozen 25.000 SLT - gume. glave, polosi, starterji, strehe itd. NOVI: - varnostni pas navadni 100 SLT/kos - oljnični ležaji Z 101 std 400 SLT/kpl - žaromet Lucas (kot Z 101) 800 SLT/kos - zad. blažilec R 4 oljni 1.500 SLT/kos - razni deli za R 6, 16, 5 st. tip, sunbeam, austin itd A D d.o.o. PEČJAK M Tel.: (064) 70-409 avto pju ČEŠNJICA 24, PODNART Odprlo od 10. do 17. ure; ob sobotah od 10. do 13. ure, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Informacije po tel.: (064) 70-409 Osnovna šola JOSIP BROZ - TITO PREDOSUE razpisuje prosta dela in naloge 1. VARUHINJE V ODDELKIH PV - polni delovni čas 2. POMOČNIKA RAČUNOVODJE - polovični delovni čas Pogoji: 1. Končana šola za varuhinje 2. Končana srednja šola ekonomsko administrativne smeri Prošnje sprejemamo 8 dni po objavi. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Poslovni rezultati slovenskih podjetij v lanskem letu Vse značilnosti globoke recesije Lanska izguba je znašala 31 milijard tolarjev, bila je skoraj dvainpolkrat večja od akumulacije. Kranj, 3. marca - SDK Slovenije je te dni pripravila informacijo o Poslovnem izidu podjetij s področja gospodarstva v lanskem letu, ■Dela je veliko več dela kot pred letom, saj je računovodske izkaze Predložilo 13.309 podjetij, kar je 5.374 več kot lani. Za gospodarjeve v lanskem letu so značilni vsi znaki globoke recesije, zanimivo Pa je, da je bila izguba skoraj dvainpolkrat večja od akumulacije, medtem je bila leto poprej petkrat večja. Sklepamo torej lahko, da So podjetja izkoristila možnosti obračunskega sistema in prikazala boljše rezultate od dejanskih, pri tem imamo v mislih seveda pred-vsem revalorizacijo. Število podjetij se je torej lani zelo povečalo, tako tistih, ki že poslujejo in so sestavila računovodske izkaze, kakor tudi tistih, ki so bila ustanovljena, s Poslovanjem pa še niso začela. % koncu lanskega leta je bilo namreč v Sloveniji 19.226 podjetij, od tega je bilo 5.917 "spetih". Med novimi prevladujejo Majhna podjetja v zasebni lasti, njihov delež pa tako pri finančnih rezultatih kot pri premoženju še ni velik. V majhnih Podjetjih je bilo 11,4 odstotka zaposlenih, v prihodkih so imela 14,1 odstotni delež, v poslovnih sredstvih pa 10,6-odstotne-ga. Rezultat Se vedno odvisen od družbenih podjetij_ Čeprav je nastalo veliko zasebnih podjetij, so rezultati gospodarjenja še vedno v pretežni meri odvisni od velikih, družbenih podjetij. Glede na levilo imajo zasebna podjetja kar 74,9-odstotni delež, družbena 18,9- odstotnega, mešana 5,6-odstotnega in zadružna 0,6-odstotnega. Povsem drugačna pa je slika že pri zaposlenih, saj imajo družbena podjetja 87,6- odstotni delež zaposlenih, mešana 9,4-odstotneRa, za- sebna le 2,7- odstotnega in zadružna 0,3 odstotnega. Prihodki družbenih podjetij imajo 77,6-odstotni delež, mešanih 14,3-odstotnega, zasebnih 7,3-odstotnega in zadružnih 0,8-odstotneRa. Slika je pri poslovnih sredstvih podobna kot pri zaposlenih, družbena podjetja so imela 87-odstotni delež poslovnih sredstev, mešana 9,8- odstotnega, zasebna 2,8-odstotnega in zadružna 0,4-odstotnega. Rezultate je bilo še vedno moč prikrojiti Slovenija še vedno nima obračunskega sistema, ki bi bil vsaj v pomembnejših elementih prilagojen obračunskim sistemom v razvitem svetu. Zato podjetja še vedno lahko prikrojijo svoj rezultat, drugače povedano, izbirajo ali bodo iz poslovnega izida izvzeli vse učinke inflacije ali ne, oziroma ohranjajo stvarno vrednost trajnega kapitala ali ne. Zakon o računovodstvu iz leta 1989 namreč še naprej omogoča izkazovanje pozitivnega poslovnega rezultata ob zmanjšanju stvarne vrednosti obstoječega (družbenega) kapitala. Koledar prireditev v Sloveniji Ljubljana, marca - Te dni je pri Centru za Turistično in ekonomsko Propagando Gospodarske zbornice Slovenije izšel letošnji koledar Prireditev v Sloveniji. Čeprav je del leta že za nami, pa bo knjižica, v kateri so zbrane tako turistične kot športne in kulturne prireditve Po vsej Slovenji, dragocen pripomoček in napotek vsem, ki bodo skrbeli, da bo Slovenija zanimiva dežela tako domačinom kot tujim Kristom. Aprila bo veliko prireditev na Gorenjskem, zlasti v Tržiču, ?d memorialnega teka Boruta Berganta, do prireditve Tržič pleše 'n razstave ex-librisov. Konec aprila bo na Bledu mednarodna veslaška regata, na Visokem pri Kranju pa bo drugi tek trmastih. Maja bo v Tržiču XX. mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita ter srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske. Nekatere tradicionalne prireditve na Bledu bodo oživele junija, ko se bodo zabeli nedeljski promenadni koncerti, ter folklorni nastopi ob sredah v Festivalni dvorani. V Kranju se začetek junija obeta Ročk •naster 92, vrsta športnih in folklornih prireditev pa bo tudi v Tržiču. Na Bledu bo konec junija 30-letnica prve Slovenske popevke, na Jesenicah pa Petrov sejem. V Preddvoru tudi letos pripra-vUajo poroko po kranjsko, v Kropi pa bo v začetku julija žebljar-ski dan. Sredi julija bo tradicionalni festival Idriart na Bledu, na •Jezerskem pa bo planšarka noč. Tudi v Kranju bo konec julija Kranjska noč, na Jesenicah pa pripravljajo prve dni avgusta Dneve turizma. Vrsta športnih prireditev bo julija in avgusta po Vsej Gorenjski, od turističnih prireditev avgusta pa je treba omeniti blejsko kmečko ohcet in ovčarski bal. Med septembrskimi Prireditvami je najbolj znana tržiška Šuštarska nedelja in bohinjski Kravji bal, ki ju pripravljata domači turistični društvi. Jesen °o po vsej Sloveniji v znamenju mnogih sejmov, manjkalo pa ne bo tudi športnih prireditev in kulturnih srečanj. Leto bodo zaključile miklavževe in božične prireditve, novoletni sejmi in koncerti ter silvestrovanja. Kljub temu da je koledar prireditev v Sloveniji za letošnje 'eto bogat, pa bodo mnogi v njem pogrešili vrsto tradicionalnih Prireditev. Vzrok temu je, da nekatera društva in organizacije še n'so uspela pripraviti programov, drugi še pogostejši pa je ta, da j§ za prireditve potrebno imeti denar, ki pa ga povsod primanjkuje in zato zlasti turistična društva opuščajo nekatere prireditve. • V. S. Predstavitev Ribnega in okolice J*ibno pri Bledu, marca - Turistično društvo Ribno je pred krat-k'rn pripravilo in izdalo lično zgibanko svoje turistične ponudbe. ^vaseh Ribno, Koritno, Bodešče in Selo, ki ležijo v senci blejskega mondenega blišča, je namreč najti mnoge zanimivosti, ki Jln iščejo sodobni turisti. Poleg hotela Kompas so v Ribnem in °kolici številni domači penzioni in gostišča, neokrnjena narava ^a ponuja veliko možnosti za šport in rekreacijo. Vse to je predstavljeno v prikupnem prospektu, zgibanki, ki •!e napisana v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem Je*iku. Na zgibanki je tudi karta, ki jo je pripravil Inštitut za geo-aezijo in fotogrametrijo FAGG Ljubljana, zasnova in oblikova-nJe zgibanke pa je delo Andreja Perca Creatim Kranj. Fotografi-p 2a zgibanko so prispevali Joco Znidaršič, Miloš Snuta in Tone °'enc. Zgibanki je priložena tudi prijavnica s cenami. • (vs) Podatke o lanskem rezultatu slovenskega gospodarstva moramo torej jemati z rezervo, sklepamo lahko, da je bil slabši, kot je prikazan v računovodskih izkazih. Gospodarske razmere so bile namreč skrajno zaostrene, v mnogočem jim je botrovalo politično vzdušje v bivši Jugoslaviji, izguba tretjine trga, zaplembe premoženja, raznotere težave, povezan z osamosvajanjem Slovenije itd. Padec proizvodnje in izvoza, rast brezposlenosti Količinski obseg industrijske proizvodnje je bil lani za 12,4 odstotka manjši kot leto poprej, padla je na raven leta 1977. Manjši je bil tudi obseg storitev v prometu, trgovini, gostinstvu in turizmu. Ocenjujejo, daje bil manjši tudi obseg poljedelske proizvodnje, nekaj večja kot leto poprej je bila le živinorejska. Izvoz (brez oplemenitenja) je bil lani za 6,3 odstotka nižji, uvoz za 12,5 odstotka, vendar zunanjetrgovinska menjava sodi med uspešnejša področja, saj je bil padec manjši kot pri obsegu proizvodnje. Pereča je bila nelikvidnost podjetij, nad pet dni je imelo v povprečju žiro račun blokiran 793 podjetij (leto poprej 342 podjetij), povprečni znesek blokade je znašal približno 6 milijard tolarjev (leto poprej 2,3 milijarde). V prvem polletju je SDK za uvedbo stečajnega postopka prijavila 192 podjetij z 29.767 zaposlenimi, po uvedbi moratorija pa je pogoje za stečaj izpolnilo še 379 podjetij s 65.095 zaposlenimi. Ob koncu lanskega leta je zaposlitev iskalo 91.161 ljudi, leto poprej 55.441 ljudi. Zasebno podjetništvo bistveno ne prispeva k omilitvi brezposelnosti, saj je v zasebnem podjetju v povprečju zaposlen le 1,6 delavec. Cene proizvajalcev so bile lani za 124,1 odstotka višje kot leto poprej, cene na drobno so porasle za 117,7 odstotka. Po izločitvi iz jugoslovanskega denarnega sistema so močno poskočile realne obrestne mere. Skratka, za gospodarjenje v lanskem letu so bili značilni vsi znaki globoke recesije. 667 podjetij imelo kar 02,3 odstotka izgube 2.659 podjetij je imelo lani 31.379 milijonov tolarjev izgube, skupna pa je večja še za 73 milijonov tolarjev. Jedro pomeni izguba 667 družbenih podjetij, ki so imela kar 90,2 odstotka celotne izgube slovenskega gospodarstva. 145 velikih podjetij je ugotovilo kar 67,6 odstotka celotne izgube v gospodarstvu. Med izgubarji je tudi 1.853 zasebnih podjetij (vsako peto), vendar je njihova izguba znašala 989 milijonov tolarjev, kar pomeni 3,2 odstotka celotne izgube vseh podjetij. Industrija z rudarstvom je imela 59,7 odstotka izgube. Posebej je treba omeniti elektrogospodarstvo in premogovništvo, ki sta imela dobro petino celotne izgube industrije. V elektrogospodarstvu je 17 od skupno 22 podjetij imelo 2.912 milijonov tolarjev izgube, v premogovništvu vsa tri podjetja 1.009 milijonov tolarjev. V premogovništvu je bila izguba 10 odstotkov večja kot leto poprej, v elektrogospodarstvu za 42,4 odstotka. Črna metalurgija je imela 15,9 odstotka izgube v industriji, kar za 318,3 odstotka več kot leto poprej; 4 od 7 podjetij v tej panogi so lani imela 2.979 milijonov tolarjev izgube. Večje zneske izgub so imeli tudi pomembni izvozniki: proizvodnja električnih strojev in aparatov, strojna industrija, proizvodnja in predelava papirja, predelava kovin, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, barvastih kovin, končnih tekstilnih izdelkov, preje in tkanin ter proizvodnja prometnih sredstev. Njihova izguba je znašala 9.878 milijonov tolarjev, 52,7 odstotk vse v industriji. Pri vseh izgubarjih v industriji je bil delež prihodkov na tujih trgih v poslovnih prihodkih 19,7-odstoten, medtem kot je bil pri naštetih izgubarjih 33,4-odstoten. • M. V. Lani je bilo v Sloveniji toliko tujih turistov kot leta 1962 Neodplačana lanska posojila Ljubljana, aprila - Kot je bilo po ocenah pričakovati, je bila lanska turistična sezona najslabša v zadnjih dvajsetih letih. Tako je naše turistično gospodarstvo zabeležilo izpad 44 odstotkov vseh gostov, pri čemer je zlasti visok izpad tujskega prometa, ki znaša kar 74 odstotkov. Prenočitvene kapacitete v Sloveniji so bile lani izkoriščene le 20- odstotno. Največji izpad nočitev v lanskem letu beležijo obmorski kraji, sledijo glavna mesta in gorski kraji, še najmanj izpada prenočitev pa v primerjavi z letom 1990 beležijo v zdraviliščih. V informaciji Gospodarske zbornice Slovenije pravijo, da je vzrokov za takšen padec turističnega prometa več, najpomembnejše pa so gospodarske in politične razmere v bivši Jugoslaviji, nato zalivska vojna in kasneje še agresija na Slovenijo in vojna na Hrvaškem. V tako imenovanih sezonskih mesecih od julija do septembra je znašal izpad vseh prenočitev 53 odstotkov, tujih gostov pa skoraj ni bilo, saj je znašal izpad tujih prenočitev 92 odstotkov. Tudi v zadnjem trimesečju lanskega leta ni bilo bistveno bolje, saj je bila Slovenija razglašena za krizno območje. Po podatkih Banke Slovenije smo lani v Sloveniji s turizmom zaslužili nekaj več kot 374 milijonov dolarjev, kar je 57 odstotkov manj kot leto prej. Po prvih ocenah v gostinstvu in turizmu lanske izgube znašajo 1.094 milijonov tolarjev, kar pomeni 4 odstotke izgube gospodarstva. V primerjavi z letom 1990 se je tako izguba v tej dejavnosti povečala kar za osemkrat. Pri pripravah na letošnjo sezono je potrebno upoštevati lansko katastrofo, ki se odraža zlasti ob neodplačanih kreditih iz lanskega leta in zagotavljanju kreditov za pripravo na novo sezono. Samo glavnica lanskih kreditov znaša več kot 21,5 milijona nemških mark, temu pa je treba prišteti še skoraj 5 milijonov obresti. Kljub težavam in pomanjkanju denarja naj bi bil mesec april namenjen urejanju okolja. Poleg rednega čiščenja v gostinskih in turističnih obratih in okolici je Turistična zveza Slovenije pripravila akcijo pomladanskega urejanja okolja. Naslednje dni naj bi počistili obrežja voda, otroška igrišča, okolice stanovanj, in poskrbeli, da bomo tako sami kot turisti živeli in delali v urejenem in prijaznem okolju. • V. S. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Ozdravitev ali stečaj Veliko tiskarskega črnila je bilo že prelitega o jeseniški železarni, zlasti pred gradnjo nove jeklarne, zdaj vse kaže. da bo znova. V sanaciji treh slovenskih železarn ima namreč jeseniška največji delež, podobno tudi pri tekoči izgubi. Železarji ocenjujejo, da sanacija "tehta " 350 milijonov mark, od tega na jeseniško odpade 200 milijonov mark. Železarska izguba je lani znašala približno 4 milijarde tolarjev, izguba jeseniške železarne približno 2 milijardi tolarjev. Približno polovico problema torej predstavlja jeseniška železarna, nedvomno tudi zaradi jeklarne, saj zanjo še ni odplačanih 53 milijonov mark posojil. Program sanacije železarn je po njihovem podržavljenju namreč pripravljen, vendar slovenska vlada nikakor ne prižge zelene luči, čeprav rumena že nekaj časa gori. Podpirajo jo tudi banke, ki so pripravljene delno odložiti, delno kapitalizirati 200 milijonov mark železarskega dolga. Stvar je toliko bolj zanimiva, ker železarske upravne odbore vodijo možje iz slovenske vlade. Kje se zatika, je minili teden naposled naravnost povedal Andrej Aplenc, direktor krovnega podjetja slovenskih železarn, ki krmilo prevzel po zamenjavi oblasti. Prišel je iz ZDA, torej mu starih železarskih grehov ne more očitati nihče, temveč je človek, ki lahko neobremenjeno presodi, kaj se splača napravi z našimi železarnami. Pravi, da bi sanacija železarn narodnemu gospodarstvu veliko bolj koristila kot njihov bankrot, ki se že nakazuje, saj bi Slovenija tako prihranila l milijardo mark, s to oceno pa je slovenska vlada seznanjena. Vendar odločitev ne pade, ker vsi ministri nimajo enakih pogledov na usodo slovenske črne metalurgije. Sanacijo po njegovih besedah podpirajo minister za industrijo Rejc, ministrica za delo Puharje-va, podpredsednik Ocvirk in sam premier Peterle. Za likvidacijo slovenskih železarn pa se po njegovih trditvah odkrito zavzemajo energetski minister Tomšič in politični vrh Zelenih, ki je energetskega ministra tudi postavil, ter podpredsednik Šešerko. Gospoda Tomšič in Šešerko sta po Aplenčevih besedah neposredno odgovorna za sedanji katastrofalni položaj vseh treh železarn, saj sta jim z električnimi redukcijami januarja in februarja povzročila za 8 milijonov mark škode oziroma za 10 odstotkov zmanjšala njihovo proizvodnjo. V zakulisju vladne odločitve o sanaciji slovenskih železarn ministri pri svojem nesoglasju torej ne poznajo milosti. Zelenim pa je očitno zelo težko sedeti na dveh stolih, kakor smo njihovo ravnanje komentirali že ob nedavni "okvari" v jedrski elektrarni. Kakor nimajo pravega odgovora, kdo bi plačal zelo drago predčasno ustavitev jedrske elektrarne, tako previdno molčijo ob ocenah, koliko bi Slovenijo veljal stečaj železarn. Aplenc namreč pravi, da bi povzročil 1,2 milijarde mark stroškov, saj bi velik del posla izgubila železnica, narasli bi fiksni stroški slovenskega plinovoda, elektrogospodarstvu bi ostalo 400 milijonov kilovatnih ur elektrike, predvsem nočne, kije ne bi imeli kam prodati, brez dela bi ostalo 10 tisoč železarjev ter veliko delavcev iz drugih panog, ki uporabljajo slovensko jeklo. Hkrati pa trdi, da bi se železarne z bančno in državno podporo lahko v nekaj letih otresle izgube. Problematika železarn je torej več kot odličen primer, kako Slovenija potrebuje vlado, ki je ne bodo krojili zgolj strankarski interesi, temveč se bo obrnila k razvoju. Sicer pa pregovor pravi, narod ima takšno vlado, kakršno zasluži. Ali torej res zaslužimo neznosne prepire, ki se ne ozirajo gospodarsko usodo dežele. Če je temu res tako, potem ni čudno, da ima pristaše tudi Jelinčičevo prepričanje, naj železarne kar propadejo, da ga na Jesenicah ne bo motila južnaška govorica. IZ GOSPODARSKEGA SVETA | Dolga pot do naročnika Telekomunikacijska oprema, ki jo je Iskra Tel iz Kranja poslala makedonski PTT, je po treh mesecih zadrževanja v Grčiji v petek, 3. aprila, prispela v italijansko pristanišče Bari, od koder bo krenila v Makedonijo. Grško ministrstvo za narodno gospodarstvo ni dovolilo prečkanja telekomunikacijske opreme v vrednosti 5,5 milijona mark čez njeno ozemlje, na zahtevo Iskre Tel, da se oprema vrne v Slovenijo, je omogočila prevoz v italijansko luko. ODGOVOR Prosimo, da v zvezi s petkovim člankom v Gorenjskem glasu Zagate v Združeni lesni industriji Tržič "Rešitev le s svežim kapitalom" objavite dne 7. aprila 1992 naslednji odgovor: Po prihodu direktorja g. Franca Dobide v podjetje Zlit Tržič v letu 1990 je podjetje pripravilo razvojno-sanacijski program poslovanja z ukrepi za izvajanje. Podjetje je izkazalo tudi potrebe po dodatnem zadolževanju, direktor g. Dobida se je v zvezi s tem povezal z našo banko in za dodatno zavarovanje novih plasmajev ter kot garancijo za uspešno izvajanje sanacijskega programa ponudil tudi zastavo dela svojega premoženja in to v bistvenem večjem obsegu kot je bila kasneje sklenjena pogodba o zastavi. Dodatni plasmaji, zavarovani z delom premoženja direktorja, so bili postopno res v veliki meri odplačani, vendar z najemanjem novih kratkoročnih kreditov pri banki in z odkupom delnic Zlita. Prav tako se razvojno sanacijski program ne uresničuje, zadolženost podjetja je visoka, že nekaj mesecev ne plačuje obresti, skupne obveznosti do banke pa znašajo več kot 40 milijonov tolarjev (790 tisoč DEM). Trditev, da Zlit dolguje banki samo 10.000 DEM je z navedenim dokazana kot neresnična. Tudi v banki se zavedamo, da podjetje potrebuje sveži denar, nakazali smo nekatere možnosti za razdolževanje z dezinvesti-ranjem, direktorja smo seznanili, na osnovi česa smo se pripravljeni dogovarjati o sovlaganju in o reprogramu dela kreditov. Podjetje mora pripraviti program, iz katerega bo razvidno, da bo poslovalo uspešno, poleg tega mora banki poravnati zapadle neporavnane obveznosti. Vodja PE Tržič Janez Ivnik POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Od česa je odvisna višina dohodnine in višina njenega doplačila OD kot ostanek dohodnine PORAČUN DOHODNINE (DOPLACILO-IZPLACILO) Lani smo v 15. in 17. številki Gorenjskega glasa objavili dva prispevka z naslovom "OD kot Ostanki Davkov", v katerih smo želeli opozoriti naše bralce na to, kaj prinaša nov sistem obdavčevanja dohodkov oziroma plač in zlasti, kako pomembno je znati izkoristiti možne olajšave, ki jih veljavni davčni sistem omogoča. Seveda je inflacija, ki smo jo v preteklem letu pridelali, storila svoje (tega ob začetku leta ni mogoče napovedati), vendar sedaj lahko ugotovimo, da so se naše napovedi v celoti uresničile. S številnimi izračuni, ki jih omogoča le računalnik, smo se tokrat lotili analize učinkov obračuna dohodnine, da bi dobili odgovore na v nadnaslovu zastavljeni vprašanji. konkretnih številkah temeljem izračun. Rezultati izračunov mnogokrat presenetijo in so tudi pri podobnih dohodkih in olajšavah neprimerljivi, zlasti pri odgovoru na vprašanje, ki nas najbolj zanima: ali in koliko bom moral davka doplačati? Da bi si med v bistvu neštetimi možnostmi izbrali le nekaj najbolj značilnih, ki bi dale vpogled v "zakonitosti" davčnega sistema, smo morali izbrati nekaj grobih variant. Pri dohodkih smo upoštevali: minimalni OD (ki je v povprečju znašal 40 odstotkov povprečnega), povprečni OD ter njegov dvakratnik, štirikratnik in šest-kratnik (kot primer izjemno visokega OD). Pri olajšavah pa samo skrajnosti: brez vsakih olajšav in v polni meri izkoriščene olajšave v okviru možnih 10 odstotkov ter olajšave za dva otroka. Davek odvisen od posameznika Bistvena razlika med novim davčnim sistemom in sistemov prispevkov ter davkov, ki je veljal do konca leta 1990, je, poleg veliko večje enostavnosti in preglednosti, da je postala višina davkov zelo odvisna od posameznika. Če je bilo še leta 1990 možno skoraj natančno napovedati delež (odstotek) "cesarjevega", pa to z novim davčnim sistemom (ko težko predvidimo naše dohodke glede na državno povprečje na eni strani, ter naše izdatke, ki se štejejo za olajšave, na drugi strani) ob začetku leta skorajda ni mogoče. Razmerje: dohodki - povprečja - izdatki (olajšave) pa je odločilno za višino dohodnine, ki je zato postala povsem odvisna od posameznika in zato je tudi za vsakega posameznika potreben poseben, na Odločilna višina dohodkov Preden ugotovimo, kako je višina dohodnine odvisna od višine dohodkov, naj ponovimo večini sicer že znano dejstvo: med letom pri obračunu plač plačujemo davek na OD, ki je v bistvu akontacija (vnaprejšnje plačilo) dohodnine, ob koncu leta pa se na podlagi skupnega dohodka višina dohodnine ponovno ugotavlja in morebitna razlika doplača ali vrne. Mnogim je verjetno tudi znano, da lestvica davkov ni sorazmerna, pač pa se odstotek z višino dohodka povečuje. Ker sta v zakonu za davek na OD in letno dohodnino dve (različni!) lestvici, je končni rezultat odvisen od razmerja izračunov po omenjenih lestvicah. Izračune, ki smo jih opravili, in ki jih v tem prispevku komentiramo, smo strnili v tabelo. Značilnost obeh lestvic je, da predpisujeta davek v pogojno imenovanih davčnih razredih, v katerih je predpisana določena osnovna obdavčitev, k temu pa se prišteje še določen odstotek zneska, ki presega vnaprej določeno mejo. Iz lestvic bi po teh odstotkih lahko sklepali, da se obremenitev z višino dohodka hitro povečuje - zaradi tega so nekateri celo govorili o Primerjalni pregled davčnih obremenitev v letu 1991 BREZ OLAJŠAV Z OLAJŠAVAMI Višina dohodka \ letu 1991 povprečna skupna povprečna sktipna stopnja po obračunu dohodnine v% plačilo -izplačilo dohodnine obremenitev stopnja po obračunu dohodnine v% plačilo -izplačilo dohodnine obremenitev stopnja davka med letom v% dohodka z dohodnino in prispevki V°/0 stopnja davka med letom v% dohodka z dohodnino in prispevki v% komentar znesek (zaokroženo) minimalni B0D v RS 81.200 12 15 2.106 38 10 5 (4.521) 28 povprečni B0D v RS 203.000 15 17 2.978 40 12 10 (4.324) 33 dvakratni B0D v RS 406.000 20 21 4.023 44 16 15 (3.853) 38 štirikratni B0D v RS 812.000 25 25 1.607 48 20 20 (1.336) 43 šestkratni B0D v RS 1,218.000 26 27 7.329 50 22 23 (7.400) 46 neenakomerna medletna razporeditev dohodka: slab začetek - dober konec 203.000 16 17 1.953 40 13 10 (5.713) 33 dober začetek • slab konec 203.000 15 17 2.782 40 12 10 (4.728) 33 skrajni destimulativnosti tega davčnega sistema, drugi pa ga hvalili, da ima vgrajeno socialno lestvico (davek OD: 12, 22, 25, 30 odstotkov; dohodnina: 19, 28, 35, 40 in 45 odstotkov). Izračun pokaže, da je dejanski delež davka med 12 in 26 odstotki, pri dohodnini pa med 15 in 27 odstotki. Če posameznik ne uveljavlja olajšav, izračuni kažejo, da bo v vsakem primeru doplačal dohodnino, pri čemer je višina doplačila praviloma odvisna od višine dohodkov. Kako zapletena pa so ta razmerja pokaže podatek, da tisti, ki je imel približno štirikratni povprečni slovenski dohodek, doplača najmanj - celo manj, kot tisti, ki je prejemal minimalnega! Doplačila (izplačila) bodo krojile olajšave Utemeljenost našega lanskega opozorila, da bo prav izkoriščanje možnih olajšav bistveno vplivalo na končni obračun, kaže desna polovica tabele. Naj ponovno opozorimo, da smo upoštevali skoraj največje možne olajšave, ki pa so jih "spretni" uveljavili. Izračun pokaže, da bi ob takem pristopu vsi, razen tistega s šestkratnim povprečnim dohodkom, dobili del vplačanega davka pri obračunu dohodnine nazaj, višina vračila pa je obratnoso-razmerna višini dohodka. Pravi "ocvirek" pa tiči v dejstvu, da srečnežu, ki ima šestkratni slovenski dohodek, olajšave doplačilo dohodnine (sicer malo) celo povečajo! Ker skušamo pojasniti vse možne vplive na končni obračun, smo izračunali v zadnjih dveh vrsticah tudi, kako vpliva različna medletna višina dohodka. Verjetna je lahko tudi naslednja primerjava: dva delavca iz različnih tovarn sta zaslužila enako (v našem izračunu smo upoštevali kar slovensko povprečje), vendar je imela tovarna prvega težave ob začetku leta, tovarna drugega pa ob DAVČNE OBREMENITVE dohodnina in mooialn* prtapanvfc* 4. I 4^ 77, 2^ C77H VISINA DOHODNINI VISINA DOHODKA SKUPNA OBRFMNrrrv koncu leta. Če bi bili dohodki odvisni od tega, vidimo, da bi delavca plačala različne davke in zato ob obračunu dohodnine plačala oz. dobila različno razliko dohodnine. Skupna obremenitev Vse doslej je tekla beseda le o davku na dohodek oz. dohodnini ob koncu leta. Ne smemo pa spregledati, da smo v preteklem letu plačevali tudi tako imenovane socialne prispevke, ki jih je v teh davčnih izračunih potrebno upoštevati kot odbitno postavko. Ko pa naše dajatve v "državne jasli" ugotavljamo v skupni višini, moramo te prispevke seveda prišteti in ker smo jih plačevali v enakem odstotku plač, se seveda relativni razpon med de- leži še nekoliko zmanjša. Tako naj bi plačal tisti, ki dobi minimalni OD, 38 odstotkov državi, tisti s šestkratnim slovenskim dohodkom pa 50. Z uveljavitvijo olajšav se ti deleži zmanjšajo na 28 oz. 46 odstotkov. Pri povprečnem dohodku v Sloveniji je (bo) država vzela 40 odstokov (brez olajšav) oz. 33 odstotkov (z olajšavami). Ni bil naš tokratni namen razlagati novih davkov. To smo storili že v vrsti prispevkov in zlasti v posebni izčrpni prilogi. Upamo, da ste si znali izračunati dohodnino in pravilno izpolniti davčno napoved. Z nekaj zelo poenostavljenimi primeri smo želeli opozoriti na vzroke zelo različnih končnih učinkov in vzroke neprimerlji-vosti. Na olajšave pa bi kazalo misliti pravočasno.... • Š. Žargi ^\\avtoline ^^"^ trgovina in servis d.o.o. avtoline Kranj: Bleivveisova št. 10, tel.: 064/216-563, 211-553 trgovina in servis d.o.o. ' Jesenice: Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989 ^| [avtolirte V^^*^" trgovina in servis d.o.o. Test: Iveco Rival 40.8H Evropski transport Iveco ima s kragujevsko Zastavo pravzaprav malo skupnega. Lahka dostavna vozila so rezultat dolgoročne ko-operacijske pogodbe, sicer pa jih koncem Iveco izdeluje tudi v Italiji. Program Rival je nekakšna mešanica kombija in tovornjaka, sicer pa je v pretežni meri namenjen mestnemu in obmestnemu transportu. Rival 40.8H je dobrih šest metrov dolg dostavni avto, z masivno kabino, šasijo in različnimi možnostmi nadgradnje. Program Rival obsega furgone, potniške kombije, specialna vozila in tovornjake s kesonom, kar je bil Rival tudi v našem primeru. Tovorni prostor je ograjen z aluminijastimi stranicami, nanj pa je mogoče postaviti tudi ogrodje in ponjavo. Notranja dolžina tovornega prostora znaša dobre štiri metre, kar je za tovrstno vozilo kar precejšnja dimenzija. Testno vozilo je imelo nosilnost 2300 kilogramov, kar sicer pomeni, da je bilo vozno z izpitom C kategorije, vendar pri Ivecu ponujajo tudi dovolj široko paleto modelov z manjšo nosilnostjo in seveda za vozni- ke, ki imajo za eno stopnjo nižjo licenco. Rivalova kabina ima položen nos z dokaj velikim motornim pokrovom, veliko masko hladilnika, masivnim odbijačem in po tovornjaško odsekanim zadnjim delom z dvema stekloma. Steklene površine so pri tem tovornjaku resnično dovolj velike, posebej to velja za vetrobransko steklo. Ob dobrih vzvratnih ogledalih tudi nekoliko manj vajen voznik ne bo imel večjih težav s preglednostjo. Velika bočna vrata zapirajo potniški prostor s tremi sedeži. Voznikov sedež je dokaj dobro nastavljiv, ker je tudi za njim dovolj prostora. Precej slabše se vsaj na daljših vožnjah godi sopotnikom, ki jim je namenjena precej površno ob- delana klop, ki jo ni moč premakniti prav nikamor. Voznikov delovni prostor je precej visok, kar je v pomoč dobremu pregledu na cesto in hkrati tudi nad kontrolnimi instrumenti, ki pa jih ni toliko, da bi bil voznik nad armaturno ploščo preveč navdušen. Pri vožnji mora voznik imeti močno desnico, kajti menjalnik je trd, po drugi strani pa zelo natančen, tako da ima 2499 kubični dieselski agregat dovolj možnosti, da Tehnični podatki: Motor: 2499 ccm. diesel. 55 KW. vodno hlajen. Medosna razdalja: 3600 mm, dolžina: 6268 mm, širina: 2150 mm. Dovoljena skupna teža: 4200 kg, nosilnost 2300 kg, največja hitrost: 105 km/h, poraba goriva na testu 12,1 l goriva D2/ 100 km. pokaže svojo prožnost. Kljub precej kultiviranemu delovanju »o« -m H je motor pri višjih vrtljajih povsem tovornjaško hrupen, pd-sebej če mora biti transport nekoliko hitrejši. Vozilo smo pre- ^ \\avtoline V^™^ trgovina m servis d.o.o Krtnj: Bleiweisov« JI. 10, tel.: 064/216-563, 211-553 Jeienlce: Cesta M. Tita 28, tal.: 064/81-989 V zalogi • motorne žage ALPINA • MOŠKA IN ŽENSKA KOLESA ROG • PESTRA IZBIRA REZERVNIH DELOV ZA VOZILA LADA IN ZASTAVA izkušali prazno in brez ponjave in pod temi pogoji tovornjak doseže hitrost največ 105 kilometrov na uro. Sicer pa motorju in tudi podvozju bolj ustrezajo počasnejše vožnje, pa tudi na zavore, ki so spredaj kolut-ne, zadaj bobnaste z dvojno cirkulacijo, se ne gre zanašati v nedogled. Zato pa je vozilo, ki ima rajdni krog samo 5,2 metra izredno primerno za dostavo v mestnih in drugih težje dostopnih predelih. Rival 40.8H je seveda bolj tovornjaček kot pravi tovornjak, vendar za manj zahteven transport povsem zanesljiv in hvaležen partner. • M. Gregorič, foto Matjaž Korošak PO KONČURENČNIH CENAH ZNOVA V ZALOGI vuco 45/55, LADA SAMARA, LADA KARAVAN,gospodarska vozila IVECO NOVO: KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN REZERVNIH DELOV POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK sanjski obrtniki proti šušmarjem Potrošnik gre j ranj, 6. aprila - Obrtna zbornica Kranj - sekcija avtoservisne dednosti je prejšnji teden sklicala sestanek, na katerega so povabili U člana inšpekcijskih služb za Gorenjsko ter predsednike drugih .*c'j; obravnavali so namreč perečo problematiko nelegalnega ob«ništva. Največkrat kršijo zakon s tem, da ne prijavijo svoje dejavni in torej ne plačujejo davkov, zaradi česar so njihove stori-P tudi precej cenejše, v avtoservisni remontni dejavnosti, frizer-tVu. gostinstvu in v zidarski stroki. Obrtniki menijo, da bi bilo r.eoa najprej spremeniti zakonodajo s tega področja, saj bi po Jihovem mnenju samo to vodilo do strožjih sankcij in s tem ^anjšega števila ljudi, ki delajo na črno. Želijo vplivati na potence v republiški in občinski skupščini, jih seznaniti z omenje-0 Problematiko, vendar pravijo, da na njihove prošnje ni prave-jj? odziva. Inšpektorji v praksi predajo sodišču zelo malo tistih, se nelegalno ukvarjajo z določeno dejavnostjo, ker je takšno elo težko dokazati, pa tudi dejanske kazni so po mnenju obrtni-l°v odločno prenizke (2.000 - 10.000, čeprav zakon dovoljuje ce-1 kazen v višini 500.000 SLT). Prav tako, menijo, bi se moral odpornosti zavedati potrošnik, ki je tudi lahko kaznovan, če za Pravljeno storitev ne more pokazati potrebnega računa. I "Sušmarstva je toliko, da so na prejšnji seji obrtniki zagrozila bodo vrnili obrtna dovoljenja oziroma stavkali pred skup-rj'rio, če se stanje ne bo hitro in korenito izboljšalo," je povedal .tonislav Hafner, predsednik sekcije avtoservisno remontne dednosti. Zato bodo na naslednjo sejo povabili vse tiste, ki so z cenjeno problematiko povezani: od inšpektorjev do davčnih ^Užb, želijo se pogovoriti s poslanci in kranjskim županom. cenili so tudi možnost občinskega odloka, ki bi bolj radikalno reŠeval omenjeno problematiko. # M. Ahačič Nubljana - Ob nedavnem vladnem odloku, da bodo premije obvez-*P avtomobilskega zavarovanja nekaj časa zamrznjene, je gene-''na direktorica Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana Nada Kle-*nčič sredi minulega tedna na tiskovni konferenci pojasnjevala *nje na tem področju in ovrgla očitek, da je Triglav med večjimi krotitelji inflacije. Zamrznitev je bila utemeljena s podatki, da so neupravičeni visoke cene obveznega avtomobilskega zavarovanja tudi eden L večjih povzročiteljev inflacije. Monopolne zaslužke zavaro-vl !ce Pa da so prelivali v plače. V Triglavu ugotavljajo, da v adi žal niso upoštevali podražitev motornih vozil. Tako imenoma "opazovana vozila" zastava, golf in TAM so se v omenje-ern obdobju podražila za 447,6 odstotka, če pa bi pri izračunu iPoštevali še Renault, Citroen in BMVV, bi znašal lanski podra-Rveni faktor osebnih avtomobilov povprečno 5,4. Zdaj premija j? avtomobilsko odgovornost zaostaja za približno 30 odstotkov. ra toliko so se namreč februarja podražili avtomobili. Podražile tP* so se tudi servisne storitve in rezervni deli. Pri slednjih je tudi ravi nared. Razen tega pa zavarovalnica izgub na področju av-^obilskega zavarovanja ne sme naprtiti drugim zavarovancem. Sotavljajo pa, da se je odnos med premijami in škodo lani |v^r|. Pri Triglavu so za obvezno zavarovanje lani avtomobilisti jačali 1,926.993.647 tolarjev premije, škode pa so znašale *93.020.727 tolarjev. Pri Območni enoti Kranj je ta razlika 50,7 "'Jona tolarjev. j V družbenem proizvodu je zavarovalnica zastopana komaj z p. erna odstotkoma, zato ni eden večjih povzročiteljev inflacije. ace Da predstavljajo 15 odstotkov premije, v primerjavi z Evro-r° Pa je to komaj polovico, je bilo povedano na tiskovni konfeti. • A. Ž. - • GORENJSKI GLAS - RADIO ŽIRI ZADETEK V PETEK Odlično smo začeli - v petek je bil pravi kviz zadetek. Klara Mrak iz Zminca je vedela pravilni odgovor pod A, Pod B in še pod C; bila je dovolj pogumna in je odgovarjala 'udi za "vse ali nič". Bilo je VSE in Klara bo danes prejela vrednostne bone v skupnem znesku 6.000 SLT. To je najpomembnejše iz prve oddaje "Zadetek v petek", ki je bila na Radiu Žiri v petek. Naslednja bo na sporedu 17. aprila in če se želite prijaviti za sodelovanje, objavljajo prijavnico. Pravila (bržčas) že poznate: s pravilnimi odgovori na vprašanja z različnih področij si lahko priborite (tako kot Klara v petek!) kar 6.000 SLT nagrade. prijavnica za oddajo ^javljam se za sodelovanje v oddaji "Zadetek v petek* na Radiu Žjh: ^Priimek in ime: .sodelovati želim neposredno v studiu - moj naslov: sodelovati želim preko telefona št. Oddaja "Zadetek v petek" je na sporedu Radia Žiri vsak drugi petek 2d 3 aprila 1992 dalje med 16. in 19. uro Prijavnico pošljite na RADIO £W, 64226 ŽIRI. proizvodno, trgovsko |n gostinsko podjetje škofja loka TOn/PORT 4±- poliks L7LJ ž I r I Nov program na kranjski ekonomski šoli Poslovna šola Kranj, 3. marca - Na petih slovenskih srednjih šolah uvajajo nov izobraževalni program "podjetniško poslovanje", ki je izrazito poklicno, namenjeno je malim in srednjim podjetjem. Jeseni bodo z njim začeli tudi na kranjski srednji ekonomski in upravno administrativni šoli, vpisali bodo dva oddelka. V Sloveniji je nastalo veliko malih in srednjih podjetij, nastajajo različne, zlasti zasebne poslovne šole, z novim šolskim letom pa bodo mladi lahko podjetniška znanja pridobivali v rednem izobraževanju. Na petih slovenskih srednjih šolah (Kranj, Koper, Nova Gorica, Celje, Slovenj Gradec) bodo namreč uvedli nov program "podjetniško poslovanje", ki bi mu lahko rekli kar poslovna šola. Na Gorenjskem so ga uvedli na Srednji ekonomski in upravno administrativni šoli v Kranju, ravnateljica Marija Simčič nas je nanj posebej opozorila, saj novost ni bila vključena v redni razpis, zato morda nekateri ne vedo zanjo. Vpisali bodo dva oddelka, za enega se jih je vpisalo že dovolj. Vsekakor pa to ni program, v katerega bi se učenci vpisovali, če drugod ne bi bili sprejeti. Zastavljen je namreč izrazito poklicno, vendar na višji ravni izobraževanja, prekriva se s klasično trgovsko akademijo. Šolanje traja pet let, vendar pa ga je za razliko s trgovsko akademijo moč po treh letih prekiniti in nato nadaljevati še dve leti. Po prvi stopnji bodo učenci pridobili naziv poslovni tajnik, po petih letih pa naziv poslovni tehnik, nakar je seveda šolanje moč nadaljevati. Program je povzet po zahodnem modelu. Že četrto leto teče v Šolskem centru Ivan Cankar v Gorici, kjer se vpisujejo tudi učenci iz Slovenije, kar je seveda najboljši napotek, da z njim začnejo tudi pri nas. Ravnateljica Simčičeva je povedala, da imajo dobro usposobljen kader, ki se bo poleti dodatno usposobil v Gorici, imajo tudi računalniško učilnico, kjer bo pouk potekal. Poudarek bo namreč na praktičnem delu, vendar pa je vsebinsko to zahteven program, saj vsebuje, denimo, dva tuja jezika. Šole bodo program prilagodile potrebam okolja, tako bo kranjska dala poudarek špediciji in carini. • M. V. S telefaksa STA 21 tisoč podjetij V Sloveniji je bilo po statističnih podatkih lani registriranih 21.462 podjetij, od tega 19.393 družb z omejeno odgovornostjo, 262 delniških družb, 6 komanditnih družb in ena družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članov. Med njimi je veliko "spečih" podjetij. Phare za Slovenijo Program Evropske skupnosti Phare so Sloveniji namenil 7 milijonov ekujev (približno 14 milijonov mark) nepovratnega posojila za projekte gospodarske obnove, od tega I milijon ekujev za majhna podjetja. Slovensko ministrstvo za malo gospodarstvo je sicer predlagalo načrt v višini 201 milijon ekujev. Zagrebški sejem obnove V Zagrebu bo od 21. do 25. aprila potekalo 12 mednarodnih sejmov obnove: gradbeniški, rudarski in energetski, poljedelski in prehrambeni, širokopotrošni, obrtni, pakirni, knjižni, učni, izumiteljski, avtomobilski, zdravstveni in športni. Hrvati kupili nova letala Hrvaška vlada je za hrvaški dinar namesto dosedanje CRD določila kratico HRD. Hrvaški letalski družbi Croatia Airlines pa je dala jamstvo za nakup treh letal nemške letalske družbe Lufthanse. POČITNICE ZA VSAK ZEP Pula z okolico je že tradicionalno zelo priljubljeno letoviško območje, s številnimi možnostmi za različne športe, čistim morjem in dobrimi hotelskimi objekti. Z nakupom paketa si zagotovite poceni letovanje v enem izmed objektov podjetja Arenatunst. Bivali boste v spodaj navedenih objektih: Paviljoni Zlatne stijene, Splendid, Verudela, depandanse Medulin in FKK Kažela - na posebno željo • Apartmaji Punta Verudela, Horizont, apartmaji hotela Belvedere in apartmaji hotela Medulin • Hoteli Belvedere, Mutila, Medulin, Park in Splendid z depan-dansami, Histria, Palma in Brioni • V katerem izmed hotelov boste letovali, vam bomo sporočili najkasneje 3 dni pred odhodom. CENIK V DEM 1/2 TWC 1/2 TWC POLP. P0LP. 6. 6. -18. 7. 15. 8. - 26. 9. 139,00 198,00 18. 7. -15. 8. 147,00 210,00 7 dni 10 dni CENA VKLJUČUJE: 7 oz. 10 polpenzionov, turistično pristojbino, stroške organizacije letovania. Cene so izražene v DEM, plačljive v SLT po prodajnem menialniškem tečaju L. B. d.d. na dan vplačila. POPUSTI ZA OTROKE: (2-12 let) • dve odrasli osebi in en otrok - otrok ima 50 % popusta • ena odrasla oseba in en otrok - otrok ima 30 % popusta • ena odrasla oseba in dva otroka - vsak otrok ima 30 % popusta • dve odrasli osebi in dva otroka (dve sobi) - vsak otrok ima 20 % popusta • odrasla oseba na dodatnem ležišču ima 20 % popusta Prijave sprejemajo turistične agencije EMONA GLOBTOUR, KOMPAS HOLIDAYS, SLOVENIJATURIST ter pooblaščene agencije. =~š----xg KUPON POČITNICE ZA VSAK ZEP KUPON za 3 % popust (za 1 osebo) ARENATURIST • KOMPAS H0LIDAYS • SLOVENIJATURIST t GLOBTOUR Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 7. aprila naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 718.5037 720.6657 722.8277 Nemčija 100 DEM 5056.3242 5071.5388 5086.7534 Italija 100 LIT 6.6971 6.7173 6.7375 Švica 100 CHF 5513.9216 5530.5131 5547.1046 ZDA 1 USD 82.1147 82.3618 82.6089 Jugoslavija 100 YUD 60,0000 R. Hrvaška 100 CRD 70,0000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 7. aprila naprej: na kupni prodajni Avstrija 100 ATS 730.3940 738.9200 Nemčija 100 DEM 5140.0000 5200.0000 Italija 100 LIT 6.8079 6.8874 Švica 100 CHF 5605.1700 5670.6000 ZDA 1 USD 83.4736 84.4480 V menjalnicah so bili v ponedeljek, 6. aprila, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka 52,45 54,90 7,38 7,90 Abanka 52,20 53,60 7,30 7,60 SKB 52,20 53,80 7,41 7,64 Hida, lj. tržnica 53,40 54,60 7,40 7,70 Aval Bled, Ljubljanska 8 52,50 54,00 7,40 7,70 Otok Bled, Ljubljanska 15 52,20 53,80 7,41 7,67 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj 52,50 53,70 7,40 7,60 Partner 52,20 53,80 7,41 7,64 KZ Sloga Jezerska 41, Kranj 52,50 53,70 7,40 7,60 100 milijonov malemu gospodarstvu Ljubljana, 3. aprila - Za pospešitev razvoja slovenskega malega gospodarstva je bilo razdeljenih 100,7 milijona tolarjev, od tega 88 milijonov za vračljiva posojila s 6-odstotno obrestno mero, 12 milijonov za jamstva in 700 tisoč tolarjev za subvencioniranje obrestne mere. Na razpis sklada je prispelo 405 programov, vendar so lahko upoštevali le tiste, ki zajemalo razširitev proizvodnje, turizma in storitev. Stanovanjska posojila Ljubljana, 3. aprila - V kratkem bo objavljen prvi razpis posojil iz stanovanjskega sklada Republike Slovenije, zanje bodo lahko zaprosili tudi kupci stanovanj, ki so v preteklih letih najeli stanovanjska posojila pod neugodnimi bančnimi pogoji in jih zdaj ne morejo več odplačevati. Za poplačilo teh posojil sta predvidena 2 milijona tolarjev, merilo bo stanovanjski normativ glede na število družinskih članov, višina posojil bo odvisna od števila prošenj. V Sloveniji je bilo doslej sklenjenih 56 tisoč pogodb o odkupu družbenih stanovanj, ni pa še natančnih podatkov, koliko jih je bilo odplačnih takoj. Sredstva v sklad pritekajo neredno, saj lastniki odprodanih stanovanj očitno ne spoštujejo zakona. V stanovanjskem skladu je trenutno 1,6 milijarde tolarjev, predvidoma jeseni bodo objavili razpis za posojila za adaptacijo in nakup stanovni ter za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. FREIZEIT '92 c ii .o vi; c koroškim salonom avtomobilov poCiimcc m poiovnnjn gradili in delni i u/ivnli /dnivi v prostem ensu Šport in igru hinn-pmk s plesnim venčkoiu sejem ..nnredi si snm svoj dom" 9. do 12. aprila .. \ s/i tpnice s poPl/Nlo/l! (/<>/>//(.• pn (iorcnisU-m sejmu v Krtfiiju" B:2:.11./C KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Glavni krivec je država Izjave, kakršna je, na primer, tudi ta, da na prgišču slovenske zemlje pridelujemo trikrat predrago hrano, so kot nalašč za vzbujanje nejevolje pri potrošnikih in za zabijanje "klina" med delavstvo in kmetstvo. Potrošnik se ob tem ne poglablja v to. zakaj je hrana draga, ampak ob slabem poznavanju razmer največkrat zaključi, da mora plačevati slabosti in zablode slovenskega kmetijstva, slabo in nestrokovno delo na kmetih, premajhno storilnost - in še veliko drugega, kar jim v normalnih družbah in gospodarstvih ne bi bilo treba. Da je hrana pri nas glede na kupno moč prebivalstva predraga in da so tudi v kmetijstvu (podobno kot tudi v predelovalni industriji in trgovini) še precejšnje rezerve, je jasno kot beli dan in o tem tudi nima smisla izgubljati besed. Problem je v tem, da izjave o tem, kako bi se dalo na prgišču slovenske zemlje pridelovati trikrat cenejšo hrano, hote ali nehote kritično ost v celoti uperijo proti kmetom in zvalijo krivdo le na njihova ramena. Kmetje sicer delček krivde priznavajo že s tem, ko ugotavljajo, da bi se na istih površinah dalo z manj stroški pridelati več hrane, vendar je glavni problem v posestni sestavi kmetijstva, na katero pa slovenski kmet v preteklosti ni imel nobenega vpliva. Če nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da je glavni krivec za predrago hrano (socialistična) država, kije iz predvojne, za evropske razmere normalne slovenske posestne sestave naredila nenormalno. Ker se je država bala, da kmet ne bi bil bogat in vpliven, sije izmislila tisoč in en način, kako bi ga razlastila in ga gospodarsko oslabila. To ji je tudi uspelo: iz kmetij je s povojnimi revolucionarnimi ukrepi ter kasnejšimi procesi drobljenja kmetij in zemljišč ustvarila "vrtičke", ki s povprečno nekaj več kot tremi hektarji obdelovalne zemlje oz. s skupno petimi hektarji zemljišč ne morejo konkurirati večjim zahodnoevropskim kmetijam, na katerih lahko ob višjih hektarskih pridelkih, večji produktivnosti, boljši izrabi traktorjev in drugih strojev pridelujejo tudi cenejšo hrano. In ker slovenskih kmetij po posestni sestavi ni mogoče primerjati z zahodnoevropskimi niti ne z našimi družbenimi posestvi, so tudi vse primerjave bolj ali manj relativne oz. na majavih nogah.% C. Zaplotnik Iz radovljiškega parlamenta Kozorog dobil "mlade" Radovljica, 3. aprila - Zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnjem zasedanju pooblastili izvršni svet, da pri republiški vladi začne postopek za pridobitev tistega dela lovišča v občini (na območju krajevne skupnosti Begunje), s katerim zdaj upravlja Podjetje za gojitev divjadi Kozorog Kamnik. Pobudo za odvzem lovišča je dala kranjska občina, z njo soglašajo tudi v radovljiški, razlog za odvzem pa naj bi bil v tem, da se je nekdanji zavod preoblikoval v delniško družbo, ki kot podjetje nima več širšega pomena za ohranitev in gojitev divjadi. Ko so radovljiški odborniki razpravljali o tem, da bi začeli postopek za odvzem dela lovišča kamniškemu Kozorogu, je Kozorog hitro dobil "mlade". Odbornik krajevne skupnosti Gorje je najprej predlagal, da bi štiri tisoč hektarjev lovišča odvzeli tudi Triglavskemu narodnemu parku in ga dali Gorjancem; Jože Cvetek iz Bohinja, sicer tudi občinski minister za turizem, pa je dal pobudo, da bi bilo treba Bohinjcem vrniti vodo in jim omogočiti, da ustanovijo svojo ribiško družino. Ker je bilo na zasedanju "nevarno", da Kozorog dobi še nekaj mladih, so nazadnje sklenili, da bo izvršni svet proučil tovrstno problematiko, še posebej omenjena predloga, in da bo o tem poročal skupščini na naslednji seji. • C. Z. MEŠETAR Na slovenskih tržnicah je za kilogram solate treba odšteti 130 do 160 tolarjev. Cena je "zanimiva" že zato, da bomo lahko primerjali cene zgodnje in pozne solate in ugotavljali, koliko bo cena padla do poletja. Jabolka so - tako, kot je za spomladi že v navadi - dokaj draga, na slovenskih tržnicah jih prodajajo od 70 do 80 tolarjev za kilogram, kar pomeni, da bodo tisti, ki jim jih je uspelo dobro uskladiščiti in ohraniti sveže do danes, dobro zaslužili. Orehova jedrca so na tržnicah po 600 do 700 tolarjev za kilogram (v nekaterih trgovinah je treba odšteti tudi 1000 tolarjev), jajca so od 10 do 14 tolarjev, česen od 250 do 400 tolarjev, fižol po 100 tolarjev, zelje od 50 do 70 tolarjev... • • • Kot kaže "cenovni barometer" s slovenskih prašičjih sejmišč, je mogoče pujska plačati le z dvakratno težo odraslega prašiča: cene pujskov, težkih 30 do 40 kilogramov, so 300 do 350 tolarjev za kilogram, cene (odraslih) prašičev za zakol pa so od 130 do 170 tolarjev za kilogram. Ce kdo torej še ni nabavil pujskov za novo klavno sezono, se mu bo verjetno bolj kot pujske splačalo kupiti prašiče, težje od 50 kilogramov. • • • Čeprav je zime uradno in tudi sicer že konec, pa bo v muhastem (in verjetno kar precej deževnem) aprilu tudi na kmetih še nekaj časa za branje in izobraževanje. Da znanja ni nikoli dovolj, dobro vedo tudi pri Kmečkem glasu, kjer imajo obsežno zbirko poljudno strokovnih knjig. Poglejmo, kakšne so njihove cene! naslov knjige cena (v SLT) Vrtno zelenjadarstvo Zdravljenje s sadjem in zelenjavo Naš sadni izbor Od obiranja sadja do prodaje Sadje in sadjarstvo na Slovenskem V sadnem vrtu Vrtnarjenje pod folijo in steklom Sadje v naši prehrani Vzgoja lončnic Vsakdanje in praznične jedi 777 1.281 1.118 777 798 1.293 1.239 525 777 1.071 Kmetijsko gozdarski sejem v Kranju Velika ponudba strojev, razstava živine in predstavitev sol V soboto bo velika živinorejska razstava govedi črno bele pasme. Kranj, 3. aprila - V petek, 10. aprila, se bo v Kranju začel 31. spomladanski sejem kmetijstva in gozdarstva, na katerem bo 673 domačih in 35 tujih razstavljalcev sodelovalo s ponudbo kmetijske in gozdarske mehanizacije, nadomestnih delov, orodja za delo na vrtu in v sadovnjaku, blaga za široko porabo in z obrtniškimi izdelki. Sejem bo trajal do 17. aprila. Sejem bo v petek ob 10. uri odprl član republiškega predsedstva in predsednik Slovenske ljudske stranke Ivan Oman, ki bo tudi vodil pogovor o kmetijstvu, gozdarstvu in novi zakonodaji. V soboto bo na sejmu dan lovcev, ta dan pa bo na zunanjem razstaviščnem prostoru tudi prva državna razstava goved črno bele pasme, ki jo pripravljata društvo rejcev črno bele pasme in slovenska govedorejska služba. Po ocenjevanju bodo lastniki najboljših živali prejeli diplome. V okviru dneva gozdarjev, ki bo v ponedeljek, bo več predavanj o gozdnem zadružništvu (predstavili bodo avstrijske izkušnje), o prodaji lesa v tržnih razmerah, o gospodarnosti gozdnih del na kmetiji, o možnosti nakupa gozdarske opreme in o izobraževanju gozdnih posestnikov za delo Nov učni program v gozdu. V ponedeljek bo tudi dan Merkurja s predstavitvijo kosilnice z nitko Adlus, motorne žage Tomos, vrtnega orodja in visokotlačnega vodnega čistilca. Gorenjska kmetijska svetovalna služba bo v ponedeljek prevzela od kmetov in vrtičkarjev določeno število vzorcev zemlje, jih brezplačno analizirala in izdala gnojilne nasvete. Na razstavnem prostoru Kmetijskega zavoda Ljubljana bo mogoče zvedeti in videti marsikaj koristnega o pridelovanju krme na travnatem svetu. Kaj se bo na sejmu dogajalo v torek? Kmetijska svetovalna služba bo pripravila predavanje o gospodarni in okolju primerni rabi gnojil. Lovska zveza Slovenije pa bo novinarjem (in javnosti) predstavila Veliko kuharsko knjigo o divjačini. V sredo bo posvetovanje pridelovalcev, kmetij- < o~T\r A VTO SO L A Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK _JJ *S? 216-245 skih svetovalcev in strokovnjakov o pridelovanju semenskega krompirja v Sloveniji (sodelovala bosta priznana strokovnjaka dr. Miloš Kus in Tadej Sluga), ta dan pa bo govora tudi o pridelovanju poljščin. V četrtek bo posvetovanje o glavnih opravilih pri obnovi in negi gozda, na razstavnem prostoru Kmetijskega zavoda Ljubljana pa bo glavna tema prireja mleka in mesa. V petek, zadnji sejemski dan, bodo na sejmu predstavili še rejska društva in selekcijsko delo na Gorenjskem. Med sejmom se bodo na sejmu predstavile štiri kmetijske šo- Na isti šoli izobraževanje za kmeta in gozdarja Stroške bivanja v internatu gozdarskega šolskega centra v Postojni bo plačala država. Kranj, 3. aprila - Doslej sta bila kmetijstvo in gozdarstvo na srednjih šolah ločena: kmetijstvo so poučevali samo na kmetijskih šolah, gozdarstvo pa le na edini gozdarski šoli v Postojni. Z novim šolskim letom šola v Postojni uvaja nov učni program - triletno izobraževanje za poklic kmeta in gozdarja. Ker se številne kmetije v Sloveniji ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom, nekatere pa tudi s kmečkim turizmom, obrtjo in drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, potrebujejo gospodarje, ki bodo znali strokovno skrbeti za gozd, živino in za gospodarjenje na kmetiji. V evropskih državah, kot so Avstrija, Nemčija, Švica, Nizozemska in druge, že vrsto let poznajo srednje šole, ki izobražujejo bodoče gospodarje za opravljanje na tistem območju glavnih kmetijskih dejavnosti. Med take šole sodijo tudi kmetijsko gozdarske šole. Ker se Slovenija zgleduje po (zahodni) Evropi, bodo mladi pri nas že v prihodnjem šolskem letu dobili možnost, da se na isti šoli izobražujejo za kmetijsko in gozdarsko delo. Gozdarski šolski center Postojna bo na pobudo republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvedel nov šolski program oz. izobraževanje za poklic kmet - gozdar. Šolanje bo triletno in enakovredno drugim tovrstnim srednjim šolam. Učenci, ki se bodo odločili za ta poklic, bodo pridobili osnovna znanja o gojenju in varstvu gozdov ter o pridobivanju gozdnih sortimentov. o reji živine, travništvu, obdelavi tal in mlekarstvu ter o kmetijskih in gozdarski mehanizaciji. Veliko bo praktičnih znanj: delo z motorno žago, nega, obnova in varstvo gozdov, obdelava tal in pridela krme, reja govedi, konj in drobnice, varna uporaba traktorja v gozu. Med izbirnimi predmeti je treba omeniti tuji jezik, osnove ekonomike in lesarstvo, med šolanjem pa bo mogoče opraviti tudi vozniški izpit za traktor. Šola je za pouk gozdarstva primerno opremljena (s traktorji, motornimi žagami in drugim orodjem), ima pa tudi delavnico in učni poligon, za pouk travništva in živinoreje so v bližini Postojne sodobne kmetije in farme, pri pouku mlekarstva pa bo pomagala Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj. Ker se v ministrstvu dobro zavedajo, da Slovenija potrebuje dobre kmečke gospodarje in trdne kmetije in da šolanje ter bivanje v internatu ob šoli ni poceni, bo stroške bivanja pokrila država. • C. i Zaplotnik Upravni odbor tržiške kmečke zveze Predlog: petsto mark za zadružni delež V proračunu je premalo denarja za kmetijstvo. Tržič, 3. aprila - Upravni odbor tržiške podružnice Slovenske ljudske stranke je na zadnji seji obravnaval program sofinanciranja kmetijstva v občini. Ocenil je*, da je v proračunu premalo denarja za kmetijstvo. Lani ga je bilo 610 tisoč tolarjev, letos pa so mu ga namenili 810 tisoč. Čeprav je upravni odbor sklenil, da morata predstavnika kmečke zveze v tržiškem parlamentu glasovati proti sprejetju proračuna, pa sta, potem ko sta na seji slišala, da so v občini še bolj pomembne naloge in potrebne naložbe, glasovala "za". Ko so člani upravnega odbora razpravljali o že sprejetem zakonu o zadrugah in o tem, kako prilagoditi novemu zakonu organiziranje sedanje zadruge, so zavzeli stališče, da se bo v novo zadrugo lahko včlanil vsak. ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, ima stalno prebivališče v tržiški občini ali ima v občini samo kmetijska zemljišča. Na seji so imenovali tudi odbor za reorganiziranje zadruge (Anton Pušavec. Janko Škrjanc. Miro Bajd in Jože Meglic -Klemenškov) in ga zadolžili, da se sestane s sedanjim direktorjem tržiške zadruge Francem Sajov icem. Odbor se je z direktorjem že sestal, na sestanku pa so pregledali novi pravilnik, po katerem naj bi se organizirala zadruga, in sestavili seznam sedanjih članov zadruge, ki naj bi jih povabili na zbor zadružnikov. Zbor bo predvidoma v soboto. 18. aprila, popoldne. Odbor predlaga, da bi bil zadružni delež 500 mark oz. ustrezna protitolarska vrednost in da naj bi ga člani plačali v dveh obrokih - polov ico ob vpisu v zadrugo, druei del pa v enem letu.« C. Z. le: strokovna kmetijska gosp^ dinjska šola iz Št. Ruperta pri »f likovcu, kmetijsko živilska šol' iz Šentjurja pri Celju, kranjsk* mlekarska in kmetijska šola j srednja agroživilska šola Ljublj"' na. Zvrstilo se bo tudi več rfl stav: lovska razstava o gospoda'' jenju z jelenjadjo, slikarska ra? stava Jurija Mikuletiča o vtisih2 lovišča, razstava o splošnih funk' cijah gozda, živinorejska razst*' va, razstava semenskega kroi*1' pirja, razstave o hrani v Šenčuf' ju, o pragozdovih kot naši dedj ščini in o sirarstvu v Bohinju* C. Zaplotnik Zadružna turistična agencija Vas je pripravila nov počitniški katalog Novost so izletniške kmetije Ljubljana, 2. aprila - "Po lanski zelo nenormalni turistični sezoni, raftr namo letos na kolikor toliko normalno sezono. S programom aktivni' počitnic bi bili radi zanimivi zlasti za družine z otroki, predvsem za mf stne družine, pa tudi za upokojence in vse, ki bi si radi oddahnili od petega vsakdanjika," je ob predstavitvi najnovejšega kataloga Počitnic' na kmetiji poudarila direktorica Zadružne turistične agencije Vas VM ca Krašovec. V katalogu je predstavljenih tudi sedemindvajset turističnih kmeti) z Gorenjskega, od Zgornjesavske doline, do škojjeloškega hribovja Bleda, Tržiča in Jezerskega. Devet gorenjskih kmetij pa je tudi t katalogu izletniških kmetij. Letošnji katalog počitnice na kmetiji je izšel kar v šestih jef kih, novost je katalog v nizozemskem jeziku. V njem je predstavi.)? nih sedemdeset slovenskih turističnih kmetij od skupno sto triindvaj* setih. "Vzrok, da se del kmetij ni odločilo za sodelovanje v katalog"1 je, da imajo nekatere svoja vrata za goste odprta le dva meseca na I? to, da ponekod gospodinje niso ravno pri zdravju in letos ne računaj" na množico obiskovalcev, pa tudi, da je bilo treba za predstavitev j katalogu odšteti sedem tisoč tolarjev, oz. 3-odstotna provizija (odvl;J; sno od števila postelj na kmetiji). Novost v letošnjem katalogu je tu^ predstavitev izletniških kmetij, ki jih je v Sloveniji devetinosemd^ j set, v katalogu pa je predstavljenih šestinsedemdeset. Za takšno Pref stavitev so kmetje morali plačati tisoč petsto tolarjev, kar mislim. je Je bilo v Škofji Loki ob Nznovanju tisočletnice pred de-SJnajstimi leti, od takrat pa so !'u pri nas le manjša tekmova-Zato smo se odločili, da ob <0-let niči naše strelske družine e'fonovno pripravimo tekmova-jopje. ki so se ga udeležili strelci in > S|relke iz vse Slovenije. Tekmo-i.'J;>niu dečkov in deklic se je ude-dye>Uo okrog sto mladih tekmo-\e vulcev in tekmovalk, okrog de-d'i "Meset strelcev pa sodeluje na današnjem tekmovanju za "Zlato puščico". Udeležba je kar lepa, čeprav niso prišli vsi povabljeni. Na škofjeloški Športni zvezi za naš šport ni pravega razumevanja, v hali Poden, kjer smo imeli vsa leta strelišče, so nam ga lani novembra vzeli. Tako treniramo največ v zaklonišču Osnovne šole Peter Kavčič in se pač znajde- mo kot danes, ko je tekmovanje v traški osnovni šoli. Naš šport je med najbolj množičnimi, saj v Sloveniji okrog 40 tisoč strelcev, vendar pa ni tako popularen prav zaradi dejstva, da pri strelstvu ni veliko gledalcev. Zato je tudi težko dobiti sponzorje in pokrovitelje tekmovanj." razmišlja Samuel Cerovski predsednik SD "Brata Kavčič" in vodja tekmovanja. Rezultati tekmovanja s serijsko zračno puško dečkov in deklic iz slovenskih osnovnih šol: - deklice ekipno - l. OŠ "Marija Vera" Duplica (514 krogov od 600 mogočih). 2. OŠ "Cvetko Golar" Trata "■»uel Cerovski Na tekmovanju za "Zlato puščico* strelka Alenka Kavar. se je izkazala mlada radovljiška (507 krogov), 3. OŠ KDK Ljubljana (496 krogov)... 7. OŠ A.T. Linhart iz Radovljice (480 krogov) -deklice posamezno - 1. Irena Kužnik OS "Danile Kumar" (186 krogov od 200 mogoči h),...5. Sladjana Sorak OŠ A.T. Linhart, Radovljica (179 krogov), 8. Neva Nahtigal OS Stane Žagar, Kranj (175 krogov), 12. Mateja Cuder (173 krogov), 13. Nataša Petkovič (171 krogov), obe OŠ Cvetko Golar Trata....- dečki ekipno - 1. OŠ "Dane Šumenjak" (544 krogov od 600 možnih) nov slovenski rekord! - dečki posamezno - I. Se-bastjan Vajda OŠ "Dane Šumenjak" (182 krogov od 200 možnih), ... 9. Igor Mohorič OŠ "Prešernove brigade", Železniki (176 krogov), 26. Uroš Leban OŠ "Peter Kavčič", Škofja Loka (168 krogov). • Na slovenskem prvenstvu za "Zlato puščico" je zmagal Jure Frelih, član SD Kranj, s 572 krogi od 600 mogočih. Drugi je bil z enakim številom krogov, vendar slabšo zadnjo serijo, Robi Mar-konja, SD Pomurka, tretji pa je bil s 571 krogi Matjaž Suligoj, SD Postojna. Lep uspeh je dosegel tudi Andrej Kne, SD Kranj / osmim mestom in 566 krogi, odlično pa se je izkazala tudi mlada radovljiška strelka Alenka Kavar, ki je bila v absolutni konkurenci s 551 krogi šestintrideseta • V. Stanovnik Mednarodni planinski posvet Radovljica, 4. aprila - Tukaj poteka danes redno zasedanje Mladinske komisije Mednarodne zveze alpinističnih združenj (UIAA), ki ga je tokrat organizirala Planinska zveza Slovenije. Včeraj zvečer so za goste iz šestih evropskih držav pripravili sprejem v radovljiškem penzionu Manca, kjer je udeležencem zaželel dobrodošlico radovljiški župan Vladimir Cerne. Pozdravil jih je tudi predsednik PZS Andrej Brvar, ki se je zahvalil predvsem za podporo pri včlanitvi naše planinske organizacije na generalni skupščini UIAA oktobra lani. Podpredsednik Mladinske komisije UIAA dr. Tomaž Vrhovec je posebej za Gorenjski glas povedal, da tokratno zasedanje namenjajo predvsem sestavi programa skupnih akcij v letu 1993, obenem pa bodo pripravili smernice za ekološko vzgojo planinskega članstva in razpravljali o pravem odnosu udeležencev odprav do obiskovani h dežel. Mladinska komisija UIAA je mednarodno strokovno telo Zveze alpinističnih združenj. V njej sodelujejo predstavniki Švicarskega alpskega kluba. Nemške planinske zveze. Italijanskega alpskega kluba, Francoske federacije za gorništvo, Južnotirolske planinske zveze. Avstrijskega združenja planinskih zvez. Avstrijske planinske zveze. Grške smučarsko-planinske zveze. Španske planinske zveze. Indijske gorniške federacije in Planinske zveze Slovenije. Komisija se ukvarja v glavnem z vprašanji izobraževanja članstva. V ta namen pripravlja smernice za enotne vsebine teoretičnega izpopolnjevanja in več skupnih akcij za različne starostne kategorije. Zanimivo je, da so po našem vzoru povzeli oblike planinskega izobraževanja za cicibane celo Francozi, naš letošnji prispevek pa bo organizacija mednarodnega tabora zb starejše osnovnošolce v Bavšici med poletnimi počitnicami.* S. Saje aJUspešnejše leto radovljiških plavalcev so vrh slovenskega plavanja Dekleta pdovljiški plavalci so lani na državnih prvenstvih samo v 50 - metrskih bazenih osvojili 55 kolajn, Alenka Hpžar in Polona Rob sta postavili tri absolutne slovenske rekorde, klub pa ima 5 kategoriziranih plavalk, '^valci so s klubskim denarjem obnovili bazen v hotelu Grajski dvor in si tako zboljšali skoraj nemogoče po-80Je za trening. i.. Radovljica, 3. aprila - Plavalci, j"«|ovi starši in klubski funkcio-jL J' so na petkovem občnem tu°ru Plavalnega kluba Radovlji-&nj?P°lnili veliko predavalnico ce "'kalnega izobraževalnega bil tr;i v Radovljici. Z veseljem je val° Pogledati toliko mladih pla-•tVft V' za katere je klubsko vod-jn ?. Po zboru priredilo srečelov Jln pogostilo. ,' To ' etn je bila mednarodna tekma eorskih reševalcev v turnosmu- ifoicjjiepa GRS ''Trž'ča. ki sojo sestavljali Robert Kralj, Janko Mehi jn Slavko Rožič, je v skupini do 35 let osvojila 3 mesto za domačije . ,2crskim, poleg 30-kilometrske proge z okrog 650 metri viših« w"itn0 ke Pa Je rj''° za dobro uvrstitev potrebno pokazati tudi zvr-u k j . mero strokovnega znanja in prve pomoči v gorah in uporabe eoln- Janez Kikel C etrti memorial vladimirja omejca Go klub Kranj organizira od 10. do 12. aprila 1992 četrti memo-T'adimirja Omejca. Hkrati s tem tekmovanjem bo tudi dvoboj reprezentancami Slovenije in Avstrije. eje 'ekmovanje. ki se začne 10. aprila ob 16. uri v hotelu Kazina na ev rskem. bo končano v nedeljo. 12. aprila, ob 15. uri. ko bo podeli-na«rad. j. Marinček ria| Križe - V osnovni šoli v Križar so pripravili prvenstvo trži-ških osnovnih šol v namiznem tenisu, kjer pa so vsa prva mesta osvojili domači igralci in igralke. Nastopilo je 59 posameznikov in posameznic iz vseh treh tržiških šol. Med učenci do 4. razreda je zmagal Luka Peternel, med učenkami Mateja Muzik, v starejši skupini sta naslova prvakov osvojila Matej Poljanšek in Andreja Mežek, v dvojicah so zmagali Matej Poljanšek - Matjaž Mali in Andreja Mežek - Urša Zepič, ekipno pa obe prvi domači ekipi. J. Kikel Primož šoln in maja šorli Od petka, 3. aprila, do nedelje, 5. aprila, je bilo na Pohorju v Šport hotelu na Arehu prvo državno prvenstvo starejših dečkov in deklic v šahu. Turnirje štel tudi za kvalifikacije za I. absolutno državno prvenstvo za starejše dečke in deklice, ki bo od 10. do 15. aprila v hotelu CREINA v Kranju. Igralni čas je bil 60 minut na igralca, igrali pa so 9 kol po švicarskem sistemu. Pri starejših dečkih je nastopilo 42 igralcev. Zmagal je Primož Šoln in obranil lanski naslov (7.5, Log - Dragomer), drugi je bil Boštjan Markun (7, France Prešeren Kranj) in tretji Matjaž Plajnšek (6, Ptuj). Od Gorenjcev sta se med 10 uvrstila še Peter Kovačič (5. mesto. 6. Stane Žagar Kranj) in Klemen Klavčič (9. mesto. 5.5, Gostinska šola Bled). Med starejšimi deklicami je nastopilo 26 igralk, zmagala pa je Maja Šorli (8.5, Matija Čop Kranj), druga je bila Marija Šterbenc (7, Stari trg ob Kolpi) in tretja Ingrid Mihelič (7. Stari trg ob Kolpi). Aleš Drinovec karate tri kolajne na državnem prvenstvu Trbovlje. 4. aprila - V OŠ Trbovlje je bilo državno prvenstvo v bojih po kategorijah za ženske in absolutno za moške ter v katah posamično in ekipno v obeh članskih konkurencah. Kranjski karateisti so nastopili uspešno. V ženskih bojih po kategorijah je bila Scverjeva (Carnium) v lahki kategoriji druga. Ivnikova (Kranj) pa v srednji tretja. V bojih absolutno je bil Lavtar (Kranj) četrti. Ekipa KK Kranj je nastopila tudi v katah ekipno v ženski konkurenci in v postavi Ivnik, Markuta, Horžen osvojila tretje mesto. a. Gasser Smučarski klub Jesenice Veliko mladih, nadarjenih smučarjev Jesenice, marca - Smučarski klub Jesenice ima danes vrsto mladih in perspektivnih alpskih smučarjev, ki dosegajo na tekmovanjih lepe uspehe in sledijo svojima vzornikoma iz kluba: Robertu Žanu in Sašu Robiču. Klub pa je tako kot večina naših smučarskih klubov v precejšnjih finančnih težavah, saj je smučanje šport, ki ni poceni. Anton Skube Predsednik Smučarskega kluba Jesenice je Ivo Borštnik. Z njim in članom izvršnega odbora Antonom Sku betom smo se pogovarjali o tekmovalcih in o delu kluba. »V našem klubu je precej mladih in talentiranih smučarjev, ki so se na tekmovanjih že dokazali,« pravita. »Mlada smučarka Sil-vija Černe je pred dvema letoma zmagala na pokalu Topolino, v mladinski reprezentanci je Primož Smolej. Že dolga leta je ena najboljših tekmovalk Alenka Dovžan, državna prvakinja v več disciplinah, pa Vladoša Ra-zinger in Petra Pire. Na zadnjih tekmah so se odločilno izkazali tudi Grega Sredanovič med starejšimi dečki in Katja Erjavšek pri mlajših deklicah, pa Gašper Tarman in Črt Slivnik. Zdaj bodo še državne tekme in upamo, da bodo naši tekmovalci tudi na teh pokazali vse, kar znajo. Težave so s financiranjem, saj moramo večino denarja zaslužiti sami, sredstva dobimo le za selekcionirane tekmovalce. Denar od TTKS ne zadostuje za drago opremo, prevoze in treninge tekmovalcev, zato so se morali vključiti starši, ki opravljajo delovne akcije: od čiščenja stanovanj po Hrušici, dela v Mostah, do prirejanja smučarskih sejmov. Z delom si prislužimo tudi popuste pri smučarskih kartah, kajti v sezoni treniramo na naših ledenikih, izven sezone pa so stroški treninga na tujih ledinikih kar visoki. Dobro sodelujemo z Avstrijci, ki nam na Dobraču nudijo popuste in omogočajo, da postavljamo proge. Treniramo pa tudi pod Prisojnikom. Letos je Smučarski klub organiziral FIS tekmo za pokal mesta Jesenic in imeli smo štiri pionirske tekme. S smučarji delata dva kondicijska trenerja v. telovadnici in trije na snegu. Nekaj sredstev so nam omogočili tudi sponzorji: Merkur, Ti-nex, Železarna, Norika Radovljica, Kres, Prom, Fanšport, Peter Primožič, Kovinar, Transglob, Interevropa, Gradbinec, Dominvest. V prihodnje si bomo kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev prizadevali, da bi še bolj povečali vrste mladih, ki prihajajo v klub po vsakoletni pregledni tekmi, ki jo pripravimo med osnovnošolci. Zelo dobro sodelujemo z jeseniškimi osnovnimi šolami in moramo tudi reči, da smučarji, kljub temu da so veliko na treningih in na tekmah, v šoli dosegajo dobre uspehe.« • D. Sedej Prvič pri nas pokalno tekmovanje z Daihatsuji Adam daihatsu cup Pokalna tekmovanja so v svetu avtomobilskega športa zelo priljubljena, tako med tekmovalci kot med gledalci. Za voznike so zanimiva predvsem zaradi tega, ker je priprava avtomobila dokaj cenena, pa tudi avtomobili, s katerimi tekmujejo, so že v nepredelani varianti cenejši, saj spadajo povečini v spodnji ali srednji razred tako imenovanih GT modelov. Za gledalce pa so takšna tekmovanja zanimiva zaradi izenačenosti moči in sposobnosti vozil, saj strogi pravilniki že v začetku izenačijo vse avtomobile. Tako pride do izraza predvsem sposobnost in, kar gledalci še bolj cenijo, drznost, s katero ti vozniki nadomestijo marsikatero konjsko moč. Povečni so tekmovalci mladi, saj je takšen način tekmovanja najprimernejši za začetek tekmovalne poti. Že v začetku maja bo prvič štar-talo takšno pokalno prvenstvo tudi pri nas. Mariborski avto-moto klub Adam Racing Team je namreč novinarjem že predstavil podrobnosti tega pokalnega tekmovanja Adam Daihatsju cupa, ki bo v Sloveniji potekalo z vozili Daihatsu Charade. Avtomobil je le malenkostno predelan, kot se to pač za takšno vrsto tekmovanja spodobi. Nekoliko so mu povečali moč z nižanjem glave in predelavo izpušne cevi, tako da ima sedaj približno 65 KS. namesto prejšnjih 52. Večjo pozornost so posvetili predelavi podvozja, ki je sedaj zares športno trdo. Končna hitrost in pospeški so tako v okvirih pričakovanega, pač "pa je lega tega "novega" Charada mnogo boljša. V ovinkih je izredno dolgo nevtralen, šele na koncu ovinka je potrebno nekoliko dodati volan, kar je pač posledica prednjega pogona. Nagibanje karoserije so tako mojstri pri firmi Motorsport iz Ljubljane povsem preprečili. Sicer pa se bo možno s takšnim Charadom po dirki mirno odpeljati domov, saj bo avtomobil prirejen tudi za cestno uporabo. Voznik bo tako lahko, če bo želel seveda, odstranil odvečne prečke zaščitne kletke, tekmovalni sedež nadomestil s serijskim in privil še serijsko izpušno cev - in avto se ne bo razlikoval od svojih bratov. Še vedno pa vam ostane fantastična lega na cesti, ki vam jo bodo zavidali lastniki boljših avtomobilov. Cena novega avtomobila s predelavo in kitom za vgradnjo (ki obsega kar lep spisek opreme) bo okrog 15 tisoč nemških mark, tako da bo ta vrsta avtomobilskega športa zares dosegljiva mnogo širšemu krogu ljubiteljev. Nagrade! Zmagovalcu pokala, ki bo obsegal štiri dirke, bo Jeklotehna zunanja trgovina, ki je tudi sponzor tekmovanja, podelila ključe novega Daihatsu Čharada, seveda pripravljenega za tekmovanje, viceprvak bo dobil motorno kolo Katvasaki, tretji pa tekmovalni kit za Daihatsu-ja. Matjaž Korošak ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Davkoplačevalcem, občinskim delegatom in novinarki Darinki Sedej v razmislek! Gorenjski glas, 31. marca 1. Davkoplačevalci so ustanovili stranke in to kar lep kupček. Nekaj med njimi sije parlamentarnih volitvah izborilo svoja mesta v parlamentu - če ponovim: za DPZ Kranj 21 Demos. 10 LDS, 10 SDP, 3 SSS in 1 ZOE. S tem so si pridobile tudi z zakonom utemeljeno pravico do sofinanciranja svoje dejavnosti. Ostale pač ne. Danes je le-teh okoli 70! Ti ne dobijo nič. Tako za začetek, da ne bi davkoplačevalci mislili, da gre zgolj za voljo ustanoviti stranko. Vsaj še en pogoj morajo namreč izpolniti -da pridejo v parlament. Sicer pa še nenkrat - tudi člani parlamentarnih strank so davkoplačevalci, kar je novinarka spregledala. 2. Ni res, da se valorizirajo sredstva za stranke v občinskem proračunu ter tako kot upravnim organom, ker so le-te celo lansko leto dobivale le prvoten, s proračunom dogovorjen znesek. Torej, nič od revalorizacije, kar pomeni, da so se realno znižala sredstva kar za vso inflacijo. Tudi za v prihodnje nimajo stranke obljubljenega nič več kot to. 3. Bivši sistem tudi ni financiral partije kot zmotno ugotavlja Darinka Sedej, ampak se je kar sama in to iz članarine svojih članov. Še tisto, kar je bilo v partiji dobrega, se ji zdaj želi naprtiti kot očitek. Pa ni prav korektno. In ne samo to! Njeno pravno naslednico so po novem kar ra-zlastninili. Saj se je tudi bivša partija poslovno obnašala in je iz svojih sredstev oblikovala stanovanjski sklad, kupila stanovanja, PA SO JIH VZELI! V času, ko se dogaja denacionalizacija (kar pomeni, vrniti tisto, kar je bilo krivično odvzeto), so hkrati SDP nacionalizirali stanovanja, ki so bila v lasti delovnih skupnosti in jih s tem odvzeli tudi vsa tista sredstva, za katera lahko dokaže, da so jih sfinancirali njeni člani s 40 in večletnim članstvom in rednim plačevanjem članarine. 4. Tudi jaz sem za to, da so stranke odvisne od svojih volil-cev, da jih le-ti sfinancirajo in vse bo na svojem mestu. Pa moram povedati, da ne bo prav lahko: a) ker so ljudje vedno bolj brez denarja, b) ker imajo nekateri (beri obrtniki in cerkev) nedvomno prednost. Še večja pa bo, ko bo cerkvi vrnjenih 33.000 ha zemlje in kar precejšnje število objektov, c) ker do kakšne podjetniške dejavnosti lahko prideš le z denarjem, ki ga, roko na srce, večina strank nima, d) ker se, ko kakšno podjetje sponzorira stranko, vsi razburjajo, če to ni njihova stranka. 5. Ergo, to pomeni: kmalu bomo spet v enostrankarskem sistemu, saj bo na politični sceni lahko le tisti, ki ima denar, to pa se ve kdo (beri: Rotar - Naši razgledi). Če si torej davkoplačevalci, občinski delegati in Darinka Sedej želijo večstrankarski sistem, bodo vsaj začasno morali podpreti tudi tako postavko, kot je sofinanciranje političnih strank. Če si ga ne želijo, imajo pa seveda prav. Alenka Kovšca Ein Gros(er) Schwarzbartl Gorenjski glas, 27. marca 1992 V petkovem Gorenjskem glasu so mi pozornost zbudili trije prispevki, eden nepomemben, dva po mojem mnenju vsaj toliko pomembna, da terjata opredeljevanje. Naj začnem z nepomembnim, to je pismo g. Jožeta Ahači-ča. Pismo, ki ga je napisal, kaže na to, da je tale Jože Ahačič, dipl. ing. itd., res kavelj. Pribil me je na zid, razkrinkal, onemogočil za vse žive dni. Skratka mladi bi rekli "ful špon". A kaj morem, "sposobni in resnica" naj zmagujejo. Takole do tal za-tolčen, ko se nimam več kam umakniti, na Ahačičev literarni prispevek lahko odgovorim le z vicem, ki ga on sicer ne bo razumel, vendar so tu bralci: "Gospod stopi v avtobusu gospe na nogo. Le-ta ga pogleda zviška in mu reče: "Gospod vi ste pa pijani!" Le-ta ji ponižno odgovori: "Da, da gospa, res sem pijan, vi pa neumni. Vendar je razlika med nama ta, da bom jaz tudi trezen." Toliko gospodu Ahači-ču. No, sedaj pa k resnim stvarem. V avtoriziranem pogovoru "na delu so bili lahko tudi revanši-sti" je v banananjamskem stilu g. Gros, dipl. ing. zatrdil, da so spomenik poškodovali tisti, ki so pred dvema letoma izgubili oblast in nato vse smiselno pove- zal bodisi s SDP bodisi s simpa-tizerji le-te. Skratka v njemu lastnem stilu, nekoga brez kakršnih koli dokazov najprej obtoži, nato pa še pričakuje, da se bo le-ta branil in dokazoval, da tega ni storil. Pri tem mu kot kronski dokaz služi izjava SDP, iz katere izhaja, da je to dejanje rezultat stalnih napadov na NOB in njene udeležence. Skratka napad je posledica vsem znane politike revanšizma posameznih strank, med katerimi je tudi "Liberalna" stranka. Zato je Grosova pravljica o narodni spravi, za katero naj bi se zavzemala "Liberalna" stranka zgolj pravljica za otroke, kot je pravljica tudi to. da je bil zaprt iz političnih vzrokov ne pa zaradi navadnega kriminala. Te pravljice Gros že ponavlja toliko časa, da verjetno že sam verjame vanje. Zato me ne preseneča tudi pravljica, ki jo je, namesto da bi jo povedal svojih otrokom, povedal bralcem v omenjenem pogovoru. Če bi hotel zaključiti v njegovem stilu, bi rekel, da je priloženo pismo napisal sam, zato da bi v ljudstvu ustvaril dvome, sovraštvo in podobna čustva. Tretja stvar pa je predlog univerzitetnega prof. dr. Vrišerja glede tega, da naj bi bila Gorenjska razdeljena na dva okraja. Ker ne gre samo za akademsko razpravo, pač pa za politično stališče enega izmed sodelavcev pri nastajanju zakonov, s katerimi se bodo določale občine in določevala načela in merila za prenos pristojnosti na širše samoupravne lokalne skupnosti, je potrebno odločno zavrniti tovrstno razmišljanje. Popolnoma jasno je namreč, da takšno stališče o razbitju Gorenjske na dva dela, službi centralistični politiki, ki jo več ali manj zastopa republiški politični vrh. Jasno je namreč, da je lažje vladati in manipulirati z manjšimi enotami kot večjimi. In ravno to je politično ozadje tovrstnih razmišljanj. Menim, da bi se morali Gorenjci enotno ne glede na strankarsko pripadnost takšnim razmišljanjem upreti, če naj ima kasnejše povezovanje v regijo sploh kakšen smisel. Kje bo sedež te regije, pa je popolnoma vseeno. Važno je, da se zavedamo, da je Gorenjska enoten prostor in da se moramo tudi enotno upreti in upirati centralistični politiki, katere cilj ni boljše življenje v regiji, pač pa le lažje vladanje z njo. Naj na koncu še obrazložim naslov svojega prispevka. Prijatelj, ki živi in dela v Nemčiji, mi je povedal, da so tam poznavajoč nastope dveh predsednikov občin (g. Gros in g. Schvvartz-bartl) in tudi poslancev, poimenovali neumnosti, ki se dogajajo v parlamentu in okoli njega z Ein Gros(er) Schvvarzbartl. Stane Boštjančič Brisanje preteklosti Gorenjski glas, 27. marca 1992 K prispevku Braca Mušiča v Sobotni prilogi Dela, ki se upravičeno s strokovno kritiko loteva nekulturnega brisanja preteklosti, zaničevanja NOB in vse, kar je z njim v zvezi ter spominja nanj, me je spodbudil, da še sam javno zapišem dva, izmed mnogih podobnih, primerov: ogrožanje Dolinarjevih spomenikov v Kranju in preimenovanje Kidričeve ulice v Ljubljani. Napadi na spomenike NOB in preimenovanje imen trgov in ulic, ki nanj spominjajo, so včasih odkrito sovražni, včasih pa se skrivajo za paravanom strokovnosti in spravaštva, a kljub temu ne morejo prikriti svojega na-zadnjaštva in maščevalnosti. Leta 1961 so v Kranju postavili skupino spomenikov delavskemu gibanju in NOB. To je eden največjih spomenikov takega namena v Sloveniji. Skulpture je spomeniku prispeval akademik Lojze Dolinar, ki sodi med prve kiparje svoje sodobnosti. Le iz drugotnih nagibov je tem spomenikom lahko očitati nizko umetniško raven. Lojze Dolinar je v svojem nizu spomenikov NOB širom Jugoslavije pokazal, da gleda na NOB kot patriot in humanist, ne pa kot privrženec realnega socializma. In vendar so njegovi spomeniki v Kranju od leta 1987 naprej bruno v očeh in trn v peti sovražnikov zgodovine, humanizma in kulture. Če ne morejo drugega, mu očitajo realsocializem. Razvnele so se razprave, kajpak bolj proti spomenikom kot zanje. Najbolj strnjeno in nazorno so nasprotja pokazala gesla in naslovi razprav v Mladini, kranjskem Gorenjskem glasu in Ljubljanskem Dnevniku: Nekulturno brskanje po preteklosti (Mladina 20.. 25. maja 1987). Svoboda naj služi ustvarjanju (Gorenjski glas, 20. maja 1987), Kdo ruši Dolinarjeve spomenike? (Mladina, 22. maja 1987), Balkan (Dnevnik, 11. avgusta 1987), Poskusni balonček na Trgu revolucije (Dnevnik, 11. avgusta 1987), Simboli, ki čuvajo status quo (Gorenjski glas, 20. marca 1989). Razprave so spremljale neslane šale in slabe karikature. Ni manjkalo nakan, da bi spomenike porušili ali vsaj odstranili in spravili drugam. Ko je uredništvo Gorenjskega glasa začelo dobivati resne ocene Dolinarje-vega dela, je razpravo prekinilo rekoč, "da lahko povzroči le prizadetost do vrednot, kijih ti spomeniki simbolizirajo". (Pismo, 24. junija 1987) Ljudska modrost pravi, kar ne gre zgrda, naj se poskusi zlepa, zato je nova občinska oblast — vlada jeseni leta 1990 to tudi poskusila z razpisom javnega /O ljubljanska banka NAREDILI SMO DRUGI KORAK DO VAŠEGA ZAUPANJA S 6. aprilom bo sproščen drugi del deviznih sredstev. ZOPET V VISINI 500 DEM Postopek prenosa bo povsem enak kot je bil februarja. Tako boste vsi, ki imate na "stari" devizni vlogi več kot 500 DEM, o prenosu na "nov" devizni račun obveščeni s prvim izpiskom. S sproščenimi deviznimi sredstvi lahko od 6.4. dalje prosto razpolagate: jih dvignete v tuji valuti ali v tolarjih, ki jih bomo obračunali po nakupnem menjalnem tečaju, jih prenesete na devizno varčevalno knjižico, kjer bodo obrestovana po obrestni meri, ki je za 1 odstotno točko višja, kot običajno, jih skupaj z drugimi deviznimi prihranki (najmanjša možna vezava je protivrednost 2000 DEM), vezete za 1, 3, 6 ali 12 mesecev - za kar vam nudimo še ugodnejše obrestne mere. Gorenjska banka d. d., Kranj To, Ve natečaja za "pridobitev variantnih strokovnih rešitev za ureditev ožjega mestnega središča Kranja" — čeprav je tak natečaj bil že leta 1987 — a tokrat z naročenim namenom, da bi tako ali tako premajhen "Trg revolucije" spremenil v mestni park. Ker spadajo arhitektura in skulpture trga v kulturno dediščino, je prozorno očitno, da je bil glavni namen natečaja skriti Dolinarjeve spomenike v zelenje ali jih celo prestaviti kdove kam. Novi razpis natečaja spet izrecno pravi, da bodo o prestavitvah spomenikov odločali drugi. Res, če občinska vlada sama priznava take svoje namene, naj jih uresničuje in zanje odgovarja sama, ne pa, da jih podtika arhitektom in urbanistom. Udeležencem natečaja je dovolila le urbanizem, kakor da skulpture niso sestavni, v oblikovnem podledu •■• mzemming iUj bud betonski BOBROVEC t*: 06* 77271 pa, njegov bistveni del. K sreči ocenjevalno razsodi' če in najboljši projekt nista p0" vsem sledila takim nakana^' Občinski možje sami so lahy spremenili le ime trga in bod? zasadili nekaj dreves. Kaj več so storili prej in ne bodo zM Zapravili pa bodo edini trg, * ga poleg starega mestnega tri* Kranj ima. Natečaj za rekonstrukcijo I ga revolucije v Kranju, zdaj Sv venskega trga, je pritegnil moj0, pozornost tudi zato, ker odt^ izvira moj rod. Marjan Tepin' Charles Webb 14 DIPLOMIRfiNEC dock. be. Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "No, zdaj pa predstava, preden se stemni!" je rekel g. Brad- <. "Kaj?" "Takoj bom nazaj," je rekel oče. Obrnil se je in odhitel iz so- "Kaj je rekel?" "Mislim, da hoče, da nam zunaj v bazenu uprizoriš predstavo," je rekla ga. Braddock. "Oh, ne!" je rekel Benjamin in se zravnal na kavču. G. Braddock se je vrnil z dolgo kovinsko sulico in jo podal Benjaminu. "Poslušaj," je rekel Benjamin. "Pojdi gor in spravi svojo opremo nase," je rekel oče. "Jaz , pa bom zunaj ob bazenu postavil nekaj stolov." "Poglej," je rekel Benjamin in zmajal z glavo. "To je čudovito darilo, ampak če nimaš nič proti..." "Pojdiva," je rekel g. Braddock. Začel je pobirati opremo s tal in jo podajati Benjaminu. "Očka, prav tako darilo sem si želel in vse to, ampak ne morem..." "Hočemo se prepričati, da je varna," je rekla mati. "Varna? Seveda je! Poglejte!" Segel je na dno škatle in potegnil ven bel kos papirja. "Tukaj je garancija, prav tukaj." "Pojdiva," je rekel oče, ga prijel pod ramo in ga povlekel s kavča. "To je smešno, očka!" "Daj no," je rekel g. Arnold in se mu prisiljeno nasmehnil. "Da vidimo nekaj podvodnih vragolij." "O moj Bog!" "No spravi se vanjo," je rekel g. Braddock. Nagrmadil je opremo v Benjaminovo naročje in ga začel porivati proti hodniku. "Daj no, očka!" Oče ga je pustil stati v veži in seje vrnil v dnevno sobo. Benjamin je trenutek počakal, potem pa je šel nazaj k vhodu v sobo. "Očka?" "Kaj pa še počneš tukaj doli?" "Ali bi lahko za trenutek govoril s tabo, prosim?" "Oh, ne. Raje se pripravi." "Ali bi lahko za trenutek govoril s tabo v veži, prosim!" G. Braddock je šel nazaj v vežo. "Nočem delati iz sebe prekletega asa pred Arnoldovimi." "Gremo!" je rekel in ga porival po stopnicah. "Vse najboU' še! Vse najboljše!" "Očka, jaz..." "Dam ti tri minute, da spraviš to nase," je rekel g. Braddod1: Obrnil se je in se vrnil v dnevno sobo. Benjamin je trenutek st' na stopnicah z rokami, ovitimi okoli opreme, potem jo je odnes' navzgor v kopalnico. "Jezus Kristus," je rekel in jo vrgel na ti* Zmajal je z glavo in zbrcal čevlje z nog. Potem je slekel še osta' obleko in sedel na straniščno školjko. Navlekel si je gumija*1 hlačnice in potisnil roke v gumijaste rokave in potegnil zadnj na prsih. Namestil si je črno gumijasto kapuco na glavo in se J hotel vrniti navzdol, ko je po naključju bežno pogledal skozi k" palnično okno na dvorišče. "O, moj Bog!" je rekel. j Arnoldovi in njegova mati so sedeli na kovinskih stolih 0 robu bazena. Otroka sta tekala sem ter tja po travi. Na drugi str* ni bazena sta stala soseda Levvisova z najstniško hčerko in poW njih na trati sta s pijačo v rokah stala moški in ženska, ki ju njamin še nikoli prej ni videl. Na zadnjem delu dvorišča po'cj ograje sta bila še tretja soseda s svojim sinom. Benjamin je odpf okno. "Hej, očka?" je rekel. G. Braddock je vlekel zadnji stol k bazenu. "Hej, očka! Ali lahko za trenutek govorim s teboj?" G. Braddock je pogledal proti oknu in se zarezal. "TamleJ* ljudje!" je rekel in pokazal nanj. "Tamle gori pri oknu! Takoj » prišel dol!" Dvignil je roke predse in začel ploskati. Ostali gosti zbrani okoli bazena, so se smejali in ploskali. Levvisova hčerka * je obrnila in je nekaj pošepetala materi in mati se je zasmejala 1 je nekaj pošepetala gostom. "Očka, za božjo voljo!" "Pohiti! Pohiti! Ljudje," je rekel g. Braddock, "malo je ^ mežljiv. To je njegov prvi javni nastop, zato mu morate..." ^edno več policijskih intervencij KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Nasilje po domovih |*senice, 6. aprila - Vedno več je manjših gostinskih lokalov, kjer j^ijo predpise in nimajo niti ustreznih parkirnih prostorov. Priza-**M občani se obračajo predvsem na policijsko postajo. Mamila po kovnih šolah. Igralni avtomati po lokalih. »V jeseniški občini sicer na Področju javnega reda in miru režimo za 13 odstotkov manj Jfsitev kot lani,« pravi koman-?lr jeseniške policijske postaje ^dvik Zupančič. »Vendar pa "toram obenem povedati, da je j^d kršitvami porasel odstotek »fsitev zaradi nabave orožja -to vojni v Sloveniji - in da ima-?J° več kršitev, ki se obravnava-<° po občinskih odlokih, saj so ''finski predpisi postali bolj Sol njeni. Policisti ugotavljamo, da je ?°stota kršitev največja med 18. 24. uro tako v cestnem prome-,u kot na področju kaljenja no-™ega reda in miru. Več je kaznih dejanj, ki jim v večini primerov botruje alkohol. Dosti je "imerov točenja alkohola vinje- nim in mladoletnim osebam -opažamo, da bolj, ko se zaostrujejo socialne razmere in večji je padec življenjskega standarda, več je alkohola in zato več policijskih intervencij na domu. Na Jesenicah je morda vzrok tudi v precejšnji heterogenosti prebivalstva, dejstvo pa je, da je veliko več kršitev v zasebnih stanovanjih kot minula leta. Takih kršitev, ki zaradi agresivnosti večkrat prerastejo v kazniva dejanja povzročanja hujših telesnih poškodb, nasilniškega obnašanja... V zadnjem času se odpira vedno več manjših zasebnih gostinskih lokalov in bifejev. Da se odpirajo na neprimernih mestih in z neprimernimi parkirnimi prostori, postane jasno šele te- daj, ko na našo postajo dobimo številne pritožbe občanov o kršitvi predpisov, o kaljenju nočnega miru, o prekoračitvi obratovalnega časa. Mislim, da bi morale pristojne inšpekcijske službe in upravni organi posvetiti ustreznosti lokacije več pozornosti - na koncu se prizadeti občani s pritožbami vedno obračajo le na policijo. Na Jesenicah imamo probleme tudi z ureditvijo prometa v nekaterih delih mesta, kot je denimo Center 2. Naslednje področje, kjer bo treba napraviti več redaj, so igralni avtomati v zasebnih lokalih.. Delo policistov zajema tudi druge operativne naloge: od humanitarne pomoči, iskanju pogrešanih otrok, posredovanje pri družinskih sporih, reševanje v gorah, zapore cest, prisilnih privedb, pomoči šolam pri vzgoji o prometni varnosti do raznih informacij in nasve- Ludvik Zupančič tov. V zadnjem času se tudi pri nas opaža precejšen porast pojavov uživanja in preprodaje mamil, celo v osnovnih šolah jeseniške občine. Mamila se preprodajajo v nekaterih lokalih ne le na Jesenicah, temveč tudi v drugih krajih jeseniške občine. Odkrivanje preprodaje in uživanja mamil je izredno težko, zatiranje pa zajema širok krog tistih, ki bodo morali ukrepati. Zato se povezujemo s šolami, s Centrom za socialno delo, več bomo dosegli s primerno vzgojo v šolah, sodelovati pa bodo morali tudi starši...« # D. Sedej škofjeloški sodnik za prekrške vprašuje: Kako izterjati kazni? Uni petnajst kršiteljev v zapor namesto plačila kazni koTja Loka, 6. aprila - Občinski sodnik za prekrške Boris Podob-^ je lani prejel 3070 kaznovalnih predlogov, od teh večino, kar 91 .dstotkov, od policijske postaje, 644 predlogov pa se je potegnilo iz eta 1990. Konec leta je ostalo nerešenih kaznovalnih 941 predlo-' tov. Pri obravnavanju prekrškov Je sodnik Boris Podobnik dajal P^dnost reševanju družbeno Pomembnejših kršitev. Prioritetno je obravnaval prekrške s Področja gospodarstva, zlasti kršitve finančno-materialnih Podpisov (prometni davki) in Nše kršitve cestno prometne varnosti. Poleg zadev, ki jih je oziroma jih bo sodnik reševal letos, je bilo lani tudi okroglo 200 rešenih predlogov, vendar kršiteljem sklepov o kaznih ni bilo mogoče vročiti, ker prebivajo na območjih bivše Jugoslavije. V preteklem letu se je opazno poslabšalo plačevanje denarnih kazni in stroškov postopka pri sodniku za prekrške. Le približno 40 odstotkov pravnomočno kaznovanih je plačalo denarno kazen, v vseh drugih primerih je bilo treba kazen in stroške postopka prisilno izterjati, če je bilo seveda mogoče. Kako učinkoviteje izterjati kazni, je eno osnovnih vprašanj, s katerimi se ubada (tudi) škofjeloški sodnik za prekrške. Predlog, da bi se denarna ka- zen v primeru neplačila avtomatično spremenila v zaporno, so v republiki odklonili, češ da bi bilo sodišče za prekrške potem strožje od temeljnega sodišča. To pa tudi pomeni, ugotavlja Boris Podobnik, da ljudje (kršitelji) že nimajo denarja, da bi kazni plačali. Lani se jih je dalo petnajst zapreti. En dan zapora v Radovljici odtehta 300 tolarjev. Kot rečeno, so svojstven problem tudi kršitelji z območij nekdanje Jugoslavije, ki so po osamosvojitvi v Sloveniji tujci. Te kršitelje sodnik za prekrške obravnava po t.i. skrajšanem postopku. Pritožb na rešene predloge je bilo manj kot deset odstotkov, republiški senat jih je dobro polovico potrdil. • H. Jelovčan pravočasni prihod gorskih reševalcev Štirje smučarji izginili v plazu pod Zelenico ^ sreči je šlo le za vajo GRS v počastitev 80-letnice ustanovitve. I plenica, 5. aprila - Člani postaje GRS Tržič, ki deluje že pol sto-'tja, so se izkazali med včerajšnjo vajo "Zelenica 92". V njej so ^'Č reševali ponesrečene iz plazov tudi člani Gorske reševalne n°te pri Republiškem štabu za civilno zaščito Slovenije. Gorske reševalne enote pri RŠ CZ. To je bila le zamisel skupne vaje pod imenom "Zelenica 92", ki je v resnici potekala pri srednji postaji žičnice na Zelenico. Že med vožjo s sedežnico smo se lahko na lastne oči prepričali, kakšna gmota snega se s plazom privali vse do smučarske proge. Tržiški reševalci, ki so imeli vso deževno soboto veliko dela s pripravo "grobov" za zasute in označitvijo plaziš-ča, pa so pred očmi številnih obiskovalcev - med njimi so bili tudi predstavniki reševalne službe iz avstrijske Koroške in Julijske krajine - prvi prikazali potek reševanja. smučarja". Helikopterje pripeljal na kraj nesreče zdravniško ekipo, ki jo je vodil dr. Joža Ažman, načelnik zdravniške podkomisije pri GRS Slovenije. Ob pomoči tržiškega zdravnika Iztoka Tomazina je prikazal postopek pri pregledu in oživljanju "ponesrečenca" v improvizirani ambulanti pod šotorom. Kot je ugotovil, zasutim v plazu najpogosteje grozi nevarnost zadušitve. Če jih pravočasno rešijo iz plazu, imajo zdravniki pogosto veliko opraviti s hudimi poškodbami, ki so jim kos le v bolnišnici. Člani republiške gorske reševalne enote so šele na Ljubelju zvedeli, da gre za vajo. Med njimi se je posebej izkazal Dušan VVeber, ki ga je spremljal pes Aro; okrog 17. ure sta se odpeljala z Iga pri Ljubljani in bila v slabi uri na kraju domnevne nesreče. Tudi člani republiške gorske reševalne enote - do 19. ure in 10 minut se jih je zbralo 41 od skupno 47 - so "rešili" dva zasuta iz plazu in prikazali iskanje zasutih s sondiranjem terena. Kot je ob koncu vaje ocenil načelnik GRS Slovenije Danilo Škerbinek, so si fantje iz obeh enot za svojo strokovnost in požrtvovalnost zaslužili odlično oceno. Možnosti za uspešno reševanje iz plazov povečuje tudi 27 dobro šolanih lavinskih psov. • Sto-jan Saje srž'ški vodnik Vili Vogelnik ^Poroča, da je njegov pes Kan »ašel zasutega smučarja. ^ Kljub opozorilu službe za S|Pa.2°vanje in varstvo pred SD?2nirni plazovi na veliko in žov°Sn° nevarnost snežnih pla-g paradi obilnega sneženja v srn P.retekle dni so se štirje 0(jU<^arJi to soboto popoldne 1 Pravili z Zelenice proti Ljude?11' ^J'nov spust je opazoval Sl .yrni žičničar na spodnji po-boh' k'. Je zaradi nenadnega tra nenJa m močnih sunkov ve-pia°Cenil, da je smučarje zajel 002 v. sP°dnjem delu proge. |jcpesti'o o nesreči je prek po-q Je hitro doseglo postajo 2ar7re reševalne službe Tržič. trek obsežnosti plazu in po-tVž> P° mtrem reševanju so ICani zaprosili za pomoč Pes pomaga človeku Po prvem pregledu površine plazu in zavarovanju reševanja se je prva ekipa iz 25-članskega moštva GRS Tržič takoj podala na označeno območje. V njej je bil tudi vodnik Vili Vogelnik z lavinskim psom Kanom. Če povemo, da ima pes kar 11.500-krat močnejši voh od človeka, se ne gre čuditi hitri najdbi prvega "ponesrečenca". Enake sposobnosti je dokazal pes Kim, ki ga je vodil Stanko Sova. Oba vodnika sta pohvalila svoji zvesti živali, nakar so reševalci odkopali "zasuta KRIMINAL Ovadba proti loškemu vulkanizerju Osumljen utaje davkov Kranj, 6. aprila - Vodja oddelka za gospodarski kriminal v gorenjskem uradu kriminalistične službe Pavo Ivankovič je povedal, da so javnemu tožilstvu ovadili zasebnega podjetnika in obrtnika (vulkanizerja) iz škofjeloške občine. Utemeljeno je osumljen kaznivega dejanja zatajitve davščin in drugih družbenih dajatev. Kriminalisti so zbrali dokaze, da je škofjeloški zasebnik v letih 1990 in 1991 prikrajšal davkarijo za 774.000 tolarjev, kar za tiste čase sploh ni bilo malo (na okroglo blizu 100.000 mark). Da bi se ognil plačilu prometnega davka, je vulkanizer zmanjševal osnovo za davek, in sicer tako, da je dohodek od prodaje pnevmatik in drugih delov za avtomobile prikazoval kot storitve, ne pa kot prodajo teh izdelkov. Osumljen je tudi, da je prek registrske blagajne kasiral od strank denar tako, da je vpisoval storno zneske. • H. J. Grožnja jeseniškim Muslimanom Anonimni klic prekinil Bajramsko veće Kranj, 6. aprila - Dežurni na jeseniški policijski postaji je v soboto sprejel anonimno obvestilo. Moški glas mu je po telefonu v srbohrvaščini dejal: "Dobro me poslušajte, danes bodo med Muslimani trupla, pripravite reševalna vozila..." Neznanec, ki seje predstavil kot pripadnik Srbske demokratske akcije, je dvignil na noge policiste in kriminaliste. V soboto ob šestih zvečer je bilo namreč v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah Bajramsko veće, prireditev je pripravilo kulturno društvo Muslimanov Biser na Jesenicah, privabila pa je okrog 500 udeležencev. Zdene Guzzi iz UNZ Kranj je povedal, da je odšlo v gledališče več policijskih patrulj, alarmirali so tudi strokovnjake za proti-diverzantsko zaščito. Vodja prireditve je odločil, da prireditev prekinejo, dvorano so izpraznili, jo temeljito pregledali, prav tako okolico gledališče in nato tudi same Jesenice. Izkazalo se je - na srečo - da je bila anonimna telefonska grožnja lažna. • H. J. Policija ne more preprečevati, če... Marihuana v kuhinjski omarici Kranj, 6. aprila - Policija ni vsemogočna v boju proti mamilom, je dejal vodja urada "krim" službe za Gorenjsko Jaka Demšar in razkril primer, ko je učenka sedmega razreda osnovne šole doma skrivaj jemala marihuano in jo delila sošolkam. Kriminalisti so ugotovili, da je marihuano uživala mati. Shranjeno je imela kar v kuhinjski omarici. Hči jo je odkrila, jo postopno jemala iz "skrivališča" in razdajala vrstnicam. Ko so možje postave mater vprašali, kaj neki je mislila, je zatrdila, da ni vedela, da hči jemlje mamilo. Dobili so vsega samo še deset gramov "trave". Starši so prvi poklicani, da mladino odvračajo od uživanja mamil, za njimi šola, socialne ustanove, policija je zadnja v verigi, usmerjena predvsem na lov za preprodajalci in proizvajalci.• H. J. Domača orožarna Kranj - Gorenjski kriminalisti so zaradi suma, da 23-letni Kranjčan Stanko C. doma brez dovoljenja hrani orožje, pri njem opravili hišno preiskavo. Dobili so dve potezni puški maverick in dvajset nabojev. Orožje so mladeniču zasegli in ga prijavili. Se vedno aktualno je tudi tihotapljenje orožja prek državne meje. Policisti so na ljubeljskem mejnem prehodu pri Jusufu Č. našli 50 nabojev, pri Draganu M. pa 350. Modra tekočina povzročila smrt? Tržič - Kriminalisti so si 4. aprila ogledali stanovanje Jožefe P., stare 60 let, v Tržiču. Ženska naj bi popila neugotovljeno količino modre sladke tekočine, zaradi česar je kasneje v bolnišnici umrla. Tekočino strokovnjaki še analizirajo. Akumulatorja dobila noge Škofja Loka - Mladeniča, prvi star 18, drugi 19 let, sta se s fičkom peljala po Grajski poti mimo mizarske delavnice. Pred njo sta opazila dva akumulatorja, ju naložila in odpeljala domov. Policisti so ju vrnili lastniku. Obračun s pešci Kranj - Brata Jože in Zdravko S., stara nekaj let čez dvajset, iz Kranja sta se z avtom peljala proti Kokrici. V križišču na Kidričevi cesta sta morala ustaviti pred prehodom za pešce. To ju je tako raz-kačilo, da sta se "nesramnih" pešcev lotila s pestmi. Policijska patrulja je po naključju peljala mimo, videla obračun in preprečila, da bi nasilneža pešce do kraja potolkla. Otrok obiskal klet Jesenice - 11-letni otrok, doma z Jesenic, je prišel do restavracije Turist. Pri kletnem oknu je skrivil kovinsko mrežo in vstopil. Nabral je hrano in pijačo in odšel. Hvaležna avtoštoparja Tržič - Mladoletnika sta pozno v noč popivala v Rosi na Kokrici. Ker do doma nista imela prevoza, sla stopala. Ustavil jima je avstrijski državljan in ju popeljal do Tržiča. Kasneje je opazil, da sta se mu zahvalila s krajo. Iz avtomobila je izginila bunda. varnost p. o. podjetje za varovanje premoženja Zdravnika Joža Ažman in Iztok Tomazin prikazujeta oživljanje ponesrečenca. Foto: S. Saje Kranj VGRAJUJEMO IN VZDRŽUJEMO alarmne naprave, žične in brezžične protivlomne naprave, trezorje... PO VSEJ GORENJSKI IN DO LJUBLJANE NAŠ TELEFON: (064)212-726, NAŠ TELEFAKS: (064)214-558 VARNOST = TRDNOST - VARNOST - torel AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno fn trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 Telefon: 064/75-256 TRGOVINA Z AVTO DELI ZA OSEBNA VOZILA IN KOMBIJE ZAVORNE PLOŠČICE IN OBLOGE AMORTIZERJI "MONROE" (plinski in oljni) KLINASTA JERMENA MOTORNA TESNILA VŽIGALNE SVEClCE "CHAMPION" in "NGK' MOTORNA IN HIDRAVLIČNA OLJA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D GORFA'JE SERVIS 20% popust la vgrajene rezervne dele 6 mesečna imnc\\a - motnost obročnega odplačevanja servisna enota v: KRANJU trt Prešernov« brigade 10 ° 064/214 946,213 480 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Iskra o M ZASEBNI TELEFONSKI SISTEM Na sistem SELECOM je možno priključiti več internih telefonskih apartov in tudi ostale aparate iz prodajnega programa - Iskra Terminali. m baby alarm domofon avtomatski odzivnik brezžični telefonski aparat SELECOM Vabimo vas na sejem ALPE - ADRIA - Svoboda bivanja - od 7. -11. 4. 1992 v Hali A, kjer bodo potekale demonstracije naših izdelkov. Sejemski popust 15 %. Vsak dan nagradno žrebanje! ISKRA TERMINALI TEL : 064-326-733 ISKRA COMMERCE, Tel.: 064/222-640 TERMINALS European Quality and Design from Iskra PRIMEX Vipavska c. 13 65000 Nova Gorica tel.: (065) 22-412, 26-411 telex: 34324 PREX YU - TELEFAX: (065) 26-265 PRIMEX odkriva za vas BCS - ZA PRIMERNO CENO PRIMERNA KAKOVOST Glede programa BCS skoraj nI kaj reči - to je proizvajalec, ki je pojem kakovosti. Zlasti so znane kosilnice, ki jih Izdelujemo že ?5 let, le malo spremenjene - vsakemu kupcu mora že to dejstvo kar precej povedati. V Primexu so nam povedali, da so od celotne prodaje v lanskem letu imeli le tri reklamacije, tako da servisa skoraj ne bi potrebovali, razen za zamenjavo delov, ki se obrabijo. Kajpak pa je Primexov serviser kupcem vedno na voljo, tudi za popravilo na domu - če se že kaj zgodi. Kar pa je zelo redko. Največ prodajo tipa BCS 622. Ta je namenjen za bolj strme, planinske predele. To je samohodna kosilnica z dizel ali bencinskim pogonom, našim kmetom dovolj dobro znana, cenjena pa tudi zaradi svoje večstranske uporabnosti. Nanjo je namreč moč priključiti tudi vezalnik snopov, kar je pomembno za območja, kamor žitni kombajn ne more. Pri tem je treba le sneti kosilni greben. Ima štiri prestave za vožnjo naprej in eno vzvratno, povprečna delovna zmogljivost pri košnji pa je 7500 m2 na uro. Tip BCS 701 je zelo zanimiva rotacijska kosilnica, ki je ne moti višina trave. Pri Primexu so to preskusili s košnjo na visoko zapleve-Ijeni parceli - koscu do pasu. Travo popolnoma zmulči, če pa ji pride na pot steklenica ali trdo poleno, ju zmelje "kot kavo". Sedež voznika je zelo oddaljen od kose, tako da lahko kosi v sadovnjaku tesno okoli dreves, ne da bi ga ovirale veje, pri tem pa je kosa zavarovana, da ne poškoduje drevja. Sadovnjak tako temeljito očistimo, zmulčena trava pa je gnojilo. Pri košnji parkovnih površin ji priključimo še koš za travo. Delovna širina kosilnice je 1,27 m, višino reza s štirimi rotacijskimi noži pa lahko uravnavamo od nič pa do 20 cm. Hkrati s košnjo tudi poravnava košno površino, ravna krtine in manjše vdolbine. Vodimo jo z nogami. Je zelo lahka, primerna tudi za šibkejšo žensko delovno silo. .o.o, elT 3.d< »IDI/ h. i lin« >ira rakt Jela -lra nove in rabljene kmetijske in gozdarske mehanizacije, Jaktorjev ZETOR, URSUS, UNIVERSAL in SAME, rezervnih jalov, traktorskih gum, akumulatorjev VESNA, krmil, reproduk-5|jskega materiala in vseh vrst zaščitnih sredstev. Obiščite nas 1,9 Gorenjskem sejmu ali pokličite ® 622-575! *°NUJATE ZAPOSLITEV - IŠČETE DELO? Gorenjski glas širi J°rzo dela v malih oglasih: vsem, ki ponujate kakršnokoli delo, torno z objavo malega oglasa med "zaposlitvami" ob torkih ravnali le po 100 SLT. Osnovna cena 100 SLT za ponudnike in skalce zaposlitve velja tudi za mali oglas nad 10 besed (dodat-1,9 beseda: 20 SLT). Ko ponujate delo - če iščete zaposlitev, Ni oglas v Gorenjskem glasu, je pravi naslov. Ob torkih dva-""at ceneje!! _ ^a podlagi 2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Rakijica (Ur. I. RS, št. 1/92) in sklepa 58. seje Izvršnega sveta z ?ne 23. 3. 1992, objavljamo revalorizirano vrednost točke, ki J od 1. 4. 1992 2,85 SLT. Vrednost je določena na podlagi trimesečne rasti cen na drob-ty^ki jo je objavil Zavod RS za statistiko._ "ALI OGLAS POD ŠIFRO je posebna storitev malooglasne s'užbe Gorenjskega glasa, ki oglaševalcu jamči anonimnost. *ato za male oglase "pod šifro" sprejemamo izključno pisne Ponudbe na naš naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Na ^verti označite, na katero šifro se nanaša Vaša ponudba. Mali oglasi glasbila <§>217-960 Prodam 48 basno klavirsko HARMONIKO. « 41-087 4352 Aparati stroji rrodam gradbeno konzolno DVIGALO, nosilnost 600 kg. Cena po 2°govoru. Mravlje, Mestni trg 3, ^Loka. « 622-226 4073 , rodam električne škarje oziroma ,fožno žago za krojenje. « J25-396._4268 '""odam OVERLOCK PFAFF nov z {Francijo, g 215-650._4277 £rodam šivalni STROJ Bagat, za HjOOSLT. « 311-546 4301 Vodarn čelni NAKLADAČ, za trak-tor IMT 533 - 539 in motorno KOSILNICO Moti z original prikolico. Uno 29._4325 ^odam tračno ŽAGO, za razrez ^dovine, « 065/85-288 4350 Vodarn barvni TV HITACHI, ste-r*o, ekran 52 cm. « 631-784 h*"--- ,r°dam barvni TV Iskra, star 5 lgim invalidski VOZIČEK. Kavčič, ^trg5, šk. Loka. « 621 -708 *uPim 10 dni starega BIKCA si-^ntalca.« 631-229 4358 IZBERITE IZBIRO Obiščite poslovalnici .Mercator-lzbire Kranj v Hrastju !n v Stražišču, kjer imamo veliko '*biro klasičnega in lamelnega Parketa po ugodnih cenah. Mercator— izbira Kranj £r9ovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg7, p.p. 36 Lesene ZABOJČKE za rože, prodam« 311-043 3958 Prodam JAHALNO SEDLO. « 44-510._4305 Prodam PRIKOLICO, za 15.000 vozila SLT. « 70-308_4332 _ Prodam vrtno ZEMLJO. « 58-094 Prodam DRVA, bukova in mešana. « 421-345_4349 pridelki Prodam SENO in OTAVO. Jelene, Dolenja vas 12, « 64-079 4170 Prodam semenski KROMPIR jerla, rezi, 1 množitev. « 44-647. 4275 Prodam SENO in DRVA. Zalog 11, Cerklje_4303 Prodam semenski KROMPIR desi-re. Kalan, Gostiči 9. 4341 stanovanja Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki menjam za isto ali večje stanovanje v Kranju« 621-154. 4269 Opremljeno GARSONJERO na Planini oddam v najem. « 327-920, od 17 do 19 ure. 4272 Prodam lastniško enosobno STANOVANJE 36 kvad. metrov z vrtom. Stara cesta 14lnformacije « 069-87-308._4278 V centru Kr. Gore prodamo kompleks APARTMAJEV.« 88-288 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE in GARSONJERO za večje 3-sobno ali 4-sobno, najraje v Šor-lijevem naselju, e 214-805 Oddam GARSONJERO! 1 letno predplačilo.« 326-162 4337 posesti Zazidljivo vikend PARCELO 490 kvad. m. v bližini Kranja, prodam. « 213-826_4200 Prodam OBDELOVALNO ZEMLJO na Zgornji Lipnici pri Kamni Gorici. « 79-707._4286 V Poljanski dolini prodam kmečko HIŠO z 8.5 ha obdelovalne zemlje. « 633-129 4309 Prodam GARAŽO v Sk. Loki. « 621-024 4322 Prodam R 4, celega ali po delih. « 46-100_4267 Prodam Z 101, letnik 1977, registri-ran do 2/1993. Zevnik, Mavčiče 7 Prodam CITROEN CX 2400 PA-LASS, letnik 1980, kleparsko in li-čarsko obnovljen, registriran do 12. 3. 1992. « 57-746 ali 52-255. Prodam osebni AVTO BUICK KU-PE, letnik 1984. Pot za krajem 9, Kranj._4279 Prodam R4 letnik 1979, registracija do avgusta 1992. « 802-546. 4280 Prodam FIAT 126, letnik 1987, cena po dogovoru. « 422-278. 4281 Prodam LADO 12000, letnik 1972. Zver, Gosposvetska 17, Kranj. Prodam SUBARU Justy Y 10 GL 4 WD, letnik 10/1986, prevoženih 58.000 km, cena 8.500 DEM. « 57-630, po 15. uri_4296 Prodam R 4, celega ali po delih. « 46-100_ 4300 VW HROŠČ, letnik 1975, registri-ran , prodam za 1.300 DEM. « 064/217-056_4321^ Prodam JUGO 55 E, letnik 1987. « 323-405 4328 •M- MZFJMIMG djj. BLED betonski BOBROVEC M: 0M/77 27« Z GTL 101, letnik 1984, registrirana do 10.4.1993, garažiran, dodatno opremljen, prodam. Resman, Kro-pa 3/b. « 79-661 int. 72 dopoldan. Prodam TAM 80 T35, vozen z B ka-tegorijo, star 7 mesecev. « 061/772-563_4334 Prodam JUGO, letnik 1988. Hre-stak Robert, Oldhamska 1. « 217-604_4335 Prodam Z 750, letnik 1985, registrirano do oktobra 1992. Murko, Krnica 75, Zg. Gorje. 4336 Prodam Z 46-030 101, letnik 1986. « 4340 Prodam VW KOMBI diesel, letnik 1984.« 064/48-580_4353 Prodam KOMBI RENAULT, letnik 1982.« 622-479_4359 Prodam karambolirano LADO 1500, v celoti ali po delih. Hladnik, Kosarska 2, Tržič, « 50-227 zaposlitve Ste marljivi in ambiciozni in imate lastni prevoz? Pridružite se evropski uspešnici in evropskemu zaslužku. Pokličite na « 064/79 810 od 18. do 20. ure_3261 Službo dobi CVETLIČARKA, s prakso. Šifra: GORENJSKA 4150 Zaposlimo prijetno dekle za STREŽBO v gostinskem lokalu. Informacije trgovina Cekin avto-camp Dragočajna, vsak dan od 14. do 18. ure 4155 Nudim HORORARNO DELO ali REDNO ZAPOSLITEV.« 861-185. Zaposlimo izkušenega NATAKARJA « 77-458_4290 Nudim honorarno delo. Kličite po 14.30 uri, na « 218-566 4295 DEKLE ali FANTA za delo v gostin skem lokalu v Kr. Gori redno ali honorarno ZAPOSLIMO. Informacije osebno v torek, 7. aprila do 11. ure v PEHTA PLlBU, v Kranjski Gori._; 4302 Če želite DELO z dobrim plačilom, vsak teden, pokličite dopoldan na « 59-159_4317 če želiš postati zastopnik uspešne firme, pokliči na telefon 632-330 ali 50-846._4324 Zaposlim samostojnega mizarskega POMOČNIKA in DELAVCA. Delavnica Lahovče 31. « 41 -098 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM za ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih oz. prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a/ vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b/ zapisali le nazive poklicev, pri čemer iahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih pogojih za zasedbo in podobno); c/ upoštevali nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oz. delodajalci; zavod pri tem nima neposrednega vpliva. Kranj: KUHAR, EKONOMSKI tehnik, EKONOMIST, ing. TEKSTILNE TEHNOLOGIJE, UČITELJ razrednega pouka, PROFESOR slovenskega jezika, PROFESOR vzgojnih predmetov, PROFESOR pedagogike. Radovljica: TESAR opažev, ZIDAR za zidanje in ometavanje, TESAR, ZIDAR, ADMINISTRATIVNI tehnik, PRODAJALEC. Škofja Loka: ELEKTROTEHNIK, EKONOMIST, ing. STROJNIŠTVA. Tržič: VOZNIK AVTOMEHANIK. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 4345 živali Prodam ali menjam jalovo KRAVO za brejo. « 422-626. 4270 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. « 421-713._4285 Prodam BREJO ALPSKO KOZO. « 44-510._4306 Prodam MESO od mlade krave. « 421-817_4307 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. « 47-604, Spodnje Duplje 71._4310 Prodam BIKCA, črno belega, starega 8 tednov. Sp. Bela 12, Preddvor. 4316 Po 20. aprilu bom prodajal 7 tednov stare rjave JARKICE. Oman, Zminec 12,« 621-475 4319 BIKCA simentalca, leto stara, po 300 kg, prodam. « 64-114 4354 Podarimo 7 tednov staro PSIČKO in PSIČKA, mešančka, črne barve. « 212-462 4356 Ugodno prodam dva MEŠANCA nemške ovčarke in labradorca. « 79-523 4360 NAGROBNI SPOMENIKI OKENSKE POLICE KAMNOSEŠTVO KAŠPAR Naklo, Na kalu 16 tel.: 47-875, 47-286 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka FRANCA BERNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Lepa hvala sosedom, Zvezi borcev in Gasilskemu društvu iz Besnice, pevskemu zboru iz Naklega in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi Besnica, 28. marca 1992 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše mame in žene ANTONIJE NOVAK z Mlake pri Kranju se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, Društvu upokojencev iz Kokrice in tovarni Jelovica za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem s Kokrice. Vsem najlepša hvala za darovane sveče, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČA: mož in sin Mlaka, marec 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete MARJETE GROHAR izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma upokojencev Kranj. Vsi njeni Kranj, 27. marca 1992 ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je v 81. letu starosti zapustila mama, babica in prababica ANA BETON p.d. Mojistrova mama s Kokrice Iskreno zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so nam izrazili sožalje, podarili cvetje, prižgali sveče ter jo številno pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, g. Dani za poslovilne besede ter ZB. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so našega DRAGA OMANA iz Zg. Bitenj pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, praporščakom, gasilcem, govorniku g. Staretu, stražiškim pevcem, ter sošolcem od Vesne in Nataše in solistu ob igranju njemu zadnje pesmi. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in ganljiv poslovilni govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. Vsi njegovi Zg. Bitnje, april 1992 SLOVENIJA IN SVET Pospešeno dogovarjanje "Zaostrovanje nikomur ne koristi," pravi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel glede "ribiške vojne" in kopice drugih nerešenih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Ribiški spor je rešen samo začasno, saj bodo Hrvati uveljavili prepoved lova za tuje ribiče v hrvaških vodah 8. aprila, do takrat pa naj bi bil sklenjen poseben dogovor o slovenskem ribolovu v hrvaških vodah (zanesljivo proti odškodnini), treba pa bo poiskati alternativna lovišča, kar predstavniki slovenske politike vedno pogosteje poudarjajo. Slovenska vlada se je prejšnji teden dogovorila za pospešeno reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško in zato se bosta v najkrajšem času sešli državni delegaciji. Podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk je bil določen za koordinatorja aktivnosti na slovenski strani. Gre pa za mnoga vprašanja, predvsem gospodarske narave. Slovenskohrvaško sodelovanje naj bi okrepili tudi na parlamentarni ravni. Devetega aprila naj bi se začeli pogovori o meji, kjer je še posebej sporna morska meja, ki jo želi Slovenija potisniti nekaj 100 metrov nižje. Sicer pa naj bi odnosi s Hrvaško temeljili na ekonomskih interesih, dobrososedstvu in prijateljstvu. Vsi problemi bodo prišli zanesljivo na dan na jutrišnji seji slovenske skupščine, ki ji vlada predlaga ratifikacijo sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Tuje znanje in denar za naše ceste Gerhardt Becher, predstavnik nemškega podjetja Fa Holz-mann AG je konec preteklega tedna dejal, da je Slovenija vedno pomembnejši partner Nemčije in Evrope in daje v novo državo vredno vlagati. Giancarlo Castellano iz italijanske firme Iritecna pa je povedal, da gre za naložbo v infrastrukturo sosednje države, ki bo odigrala pomembno vlogo v evropskem cestnem križu in povezovala Italijo s Srednjo Evropo in z evropskim vzhodom. Izjavi sta bili dani sredi preteklega tedna, ko sta omenjeni tuji podjetji izročili slovenskemu ministrstvu za promet in zveze študijo o gospodarski in tehnični uresničljivosti gradnje avtocest med Karavankami in Ljubljano, Ljubljano in Bregano ter Ljubljano in Fernetiči. Država Slovenija utegne dati tema firmama koncesije za gradnjo teh cest, ob tem pa ji ne bo treba jamčiti za posojila, ki bi jih firmi najeli na tujem. Odseki so dolgi 262 kilometrov, nanovo pa bi bilo treba zgraditi 129 kilometrov avtocest, stroški pa bi dosegli 536 milijonov dolarjev. Če bo projekt sprejet, bi lahko začeli z gradnjo že prihodnje leto, načrt pa se ujema s spremenjeno slovensko prometno strategijo, ki je bila doslej predvsem na osi sever -jug, po novem pa se bo zasukala tudi v smer vzhod - zahod. V drugi fazi študije bo treba obdelati še odsek Ljubljana - Maribor in naprej do madžarske meje. • J. Košnjek Vojna za Bosno in Hercegovino Samostojna Bosna ali Jugoslavija Kranj, 6. aprila - Načrt netilcev vojne na ozemlju razpadle Jugoslavije se uresničuje. V Sloveniji so imeli še najmanj uspeha, veliko več pa na Hrvaškem, kjer vojna še traja, razen tega pa je Hrvaška potegnjena v vojno vihro v Bosni in Hercegovini, ki se je začela z vso srditostjo prejšnji teden in je v soboto in v nedeljo v Bijelini. Ku-pre.su in Sarajevu dosegla "krvavo rihto". Ozadje vojne v Bosni in Hercegovini je v bistvu zelo preprosto. Hrvati in Muslimani, predvsem pa slednji, so zagovorniki nedeljivosti republike in mednarodnega priznanja v okviru sedanjih meja. z delitvijo oblasti med Srbe. Hrvate in Muslimane. Srbi pa ostajajo zvesti ideji o Veliki Srbiji oziroma o novi Jugoslaviji, v kateri bi bila tudi Bosna in Hercegovina, oziroma tisti del republike, kjer je srbski živelj v večini, zato zagovarjajo oblikovanje kantonov in delitev na srbski, hrvaški in muslimanski del. S ponavljanjem teze o ogroženosti srbskega naroda in njegovi pravici živeti v eni državi uspešno minirajo mir v republiki, pri uresničevanju te teze pa imajo dobre pomočnike v armadi in če-tniških organizacijah Vojislava Seslja in Ražnatoviča - Arkana. Če je bilo mednarodno priznanje Bosne in Hercegovine prejšnji teden realnost, potem to danes, ko se o tem odločajo zunanji ministri evropske dvanajsterice. ni več res. Srečanje ministrov se zna spremeniti v "mednarodno priznanje vojne", ne pa v priznanje samostojnosti z ukrepi zoper tiste, ki vojno razpihujejo in v tem primeru je to srbsko-armadna stran. Predvsem gre v tej vojni za to, ali bo Bosna in Hercegovina razkosana državna tvorba, čemur se najverjetneje tudi Hrvati ne bi odrekli, saj bi prav tu lahko dobili v zameno ozemlja, ki jih utegnejo zgubiti v Slavoniji, vendar so ta trenutek na strani Muslimanov v skupnem protisrhskem in protiannadnem bloku. Vsi znaki kažejo, da sta obe strani pripravljeni iti do konca, ne glede na žrtve. Takšni SO bili vsi dosedanji spopadi med Hrvati in Srbi in med Srbi in Muslimani. Bosanskohcrcegovski spopad ni ugoden za Slovenijo, čeprav se obnašamo, kot da se nas ne tiče. Balkan ostaja še naprej nemiren in tvegan in v njegov del še vedno prištevajo tudi nas. nepriznan je Bosne in Hercegovine pa lahko odloži ameriško priznanje Slovenije. Ih naj bi dobili hkrati z evropskim priznanjem Bosne in Hercegovine in tudi Makedonije. 9 J. Košnjek Sejem kmetijstva in gozdarstva Kranj, 6. aprila - Na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju se bo v petek, 10, aprila, začel 31. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva, ki je po tematiki in stažu prva tovrstna prireditev v Sloveniji. In čeprav prav letos pri tem (pa tudi pri nekaterih drugih sejmih v Sloveniji) ugotavljajo precejšen časovni nered, saj v Gornji Radgoni uvajajo nov kmetijski sejem, v Ljubljani pa ob istem času poteka podobna prireditev, bo letošnja prireditev v Kranju ne le zanimiva, marveč tudi strokovno obogatena. Približno 600 razstavljalcev bo na prireditvi v Kranju, ki bo trajala do 17. aprila, zapolnilo vse razpoložljive razstavne površine. Poleg pestre ponudbe za kmetijstvo in gozdarstvo pa bo med sejmom tudi več različnih predavanj in drugih prireditev. 2e v soboto bo ena takšnih živinorejska razstava črnobele pasme. Novost bo tudi ponudba kmečkih pridelkov z gorenjskih kmetij. Med razstavami so potem še razstava semenskega krompirja, v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Hrana v Šenčurju, pa razstava Pragozdovi - naša dediščina in Sirarstvo v Bohinju. Zaradi bolj sproščenega uvoza kmetijske in gozdarske mehanizacije prireditelj napoveduje precejšnjo izbiro traktorjev in druge mehanizacije. Sicer pa bo za gospodarjenje z gozdovi še posebej zanimivo predavanje o izkušnjah na tem področju v sosednji Avstriji. • A. Ž. Bodo delegati Lipniške doline odstopili? "Ne gre za izsiljevanje, ampak za pravico" Radovljica, 3. aprila - Janez Cengle je v imenu delegatov, ki zastopajo krajevne skupnosti Lipniške doline v zboru krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine, na zadnjem zasedanju napovedal, da bodo vsi odstopili, če tudi z blokado ceste ne bodo ničesar dosegli. Krajevne skupnosti Lipniške doline so že na nedavni javni tribuni v Podnartu napovedale, da bodo blokirale cesto od Pod-narta do Radovljice, če je cestarji do prvega maja letos ne bodo začeli obnavljati ali se vsaj pripravljati na obnovitvena dela. Da v dolini z blokado mislijo resno, je na zadnjem zasedanju v imenu delegatov iz Lipniške doline zagotovil tudi Janez Cengle, ki je od pristojnih organov in služb zahteval najnovejšo informacijo o obnovi ceste ter o sedanjih in morebitnih novih kamnolomih; vprašal pa je tudi, zakaj občina še vedno ni uresničila skupščinskega sklepa o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnolomov. V Lipniški dolini ne pristajajo na "kupčijo", o kateri se zadnje čase precej govori, češ - če boste dali dovoljenje za nov kamnolom, boste dobili tudi novo cesto. Janez Cengle ob tem poudarja, da je treba najprej poravnati stare obveznosti, soglasje za nov kamnolom pa bodo dali le v primeru, če se bodo tako odločili krajani na referendumu.• C. Z. Tekmovanje dijakov v znanju matematike Največ "odnesli" Ljubljančani Bled, 6. aprila - Na Bledu, v organizaciji srednje šole za gostinstvo i' turizem, je bilo v soboto 36. republiško (oziroma prvo državno) tekmo* vanje srednješolcev v znanju matematike. Izmed 3500 dijakov, kolikor jih je sodelovalo na izbirnih šolskih in nato regijskih tekmovanjih, je n* Bled prišlo 164 najboljših. Gorenjski dijaki so se na republiškem tekmovanju bolj slabo izkazali. Med nagrajenci (za posamezni letnik so podeljevali po tri ntf grade) nismo srečali prav nikogar, med pohvaljenimi so bili redki' Največ znanja v matematiki so pokazali ljubljanski gimnazijci. Med dijaki iz prvih letnikov prve nagrade, ki si jo je prislužil-kdor je zbral maksimalno število točk, ni dobil nihče, najboljši je b" z 18 od 20 možnih točk Mitja Pire iz Brežic. Kranjski gimnazijec Ari' drej Studen je za 9 točk dobil pohvalo. V drugem letniku so bili kaf trije prvonagrajenci: Domen Prašni kar iz bežigrajske, Srečko Maksi' movič iz poljanske in Boštjan Kuznam iz velenjske gimnazije. Jeseni' čan Igor Grubišič si je s 13 točkami priboril pohvalo. Med tekmoval' ci iz tretjih letnikov slovenskih srednjih šol sta prvo nagrado dobila Celjan Mitja Mastnak in Novomeščan Bojan Gornik, med "maturari' ti" pa je 20 točk zbral Tomaž Cedilnik iz bežigrajske gimnazije. o& Gorenjcev sta bila pohvaljena jeseniški gimnazijec Damjan Demšar in kranjski Marko Slapar. • H. J., foto: J. Cigler Pobratimi iz Sel v Škofji Loki 20. februarja pred dvajsetimi leti sta takratna župana Škofje Loke in Sel na Koroškem podpisala listino o pobratenju med občinama. Jubilej so pred mesecem dni počastili v Selah, v soboto pa so Korošci Lo-čanom vrnili obisk. Popoldne so si v spremstvu gostiteljev ogledali mesto, muzej na gradu, zvečer pa še uprizoritev igre Cvetje v jeseni I Poljanah. Po predstavi so Ločani z gosti v prijetnem vzdušju pokra« Ijali o prihodnjem sodelovanju, katerega prvi sad bo bržkone obisk otrok iz Sel v Škofji Loki. Foto: P. Kozjek Kranj, 11. aprila - V sobotnem dopoldnevu se je v avlo kranjske občinske skupščine zgrnila množica otrok, saj je Radio Kranj tam priredil nenavadno tekmovanje. Kdo bo narisal največjega medveda, je kranjske otroke v otroški radijski oddaji Vrtiljak že pred tedni povabila voditeljica ih pevka Romana Krajnčan. V radijsko uredništvo so prihajale ogromne risbe, v soboto pa so na zabavni prireditvi razglasili zmagovalca. Največjega medveda, kar pet metrov velikega, je narisal Jernej Korenčan in si za trud prislužil skoraj prav tako orjaško igračko, medveda iz trgovine Tedi. Medved Taje in Tirna Pajer je dosegel 4236 centimetrov, tretjenagrajeni orjak Alenke in Klemena Babnik pa je imel 406 centimetrov. Razdelili so tudi nekaj tolažilnih nagrad, vsi obiskovalci pa so bili deležni bonbonov, ki so jih za sobotno prireditev prispevala Živila. - Foto: P. Kozjek Kdaj komunalni redar v Tržiču Tržič, 3. aprila - Na torkovem zasedanju zborov tržiške občinske skupščine je poročilo o lanski prometni varnosti ponovno sprožilo vprašanje pomanjkanja komunalnega redarja v Tržiču. Opaznih kršitev odloka o javnem redu in miru je namreč toliko, da bi po mnenju nekaterih delegatov k zmanjšanju pomagalo le sprotno kaznovanje storilcev. Vsi sicer ne mislijo, da bi le en sam delavec lahko napravil red, kjer ga ne morejo doseči niti policija niti inšpekcijske službe. Načelnik oddelka za obrambne in notranje zadeve Drago Ficko je sicer glede slednjih ocenil, da bi bile same kos težavam ob zaostreni zakonodaji. Drugi so nasprotno predlagali, da bi tudi na tem področju kazalo uvesti nekaj konkurence z zasebništvom. Ne nazadnje pa je bila iz delegatskih klopi postavljena zahteva, da se spoštuje dogovor z nedavnega posveta s predsedniki krajevnih skupnosti o zaposlitvi komunalnega redarja. Koliko takih sklepov so v Tržiču že sprejeli v preteklih letih, še ni nihče preštel. Glede na to, da z letošnjim proračunom niso zagotovili denarja v te namene, je težko verjetno, da bi zadnji dogovor lahko uresničili v praksi še to leto.* S. Saje 30% 20% 15 % za elektromaterial TEM Čatež, ELEKTROELEMENT Izlake in ELEKTROMATERIAL Lendava za svetila in kopalniško opremo MEBLO - Kovinoplastika za vrtni program MEBLO -Kovinoplastika RoHeO IMEWS DISPLAY v centru Kranja Naročila tel.: 325-534 Z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA PA VSE CENE SE 5 % NIŽJE!