leolitskih postaj. Topografsko razporeditev teh postaj nazorno p rik az u je razpravi priključeni zem ljevid. Da je ledenodobni lovec vsaj v w ürm u češče prekoračil in lovil po ljubljanskem prostoru, sklepam o lahko iz samega zem ljevida, saj o b d ajajo L jubljano paleolitske postaje v večji ali m anjši oddaljenosti od vseh strani, razen severozahodne, k ar je posledica nezadostno raziskanega gorenj­ skega kota! D a nastopajo postaje v skupinah — tu imamo predvsem v mislih pivško-kraško skupino — je posledica k o n ce n triran ja raziskovanj n a tem te ri­ toriju, v precejšnji m eri pa tudi geološko-orografskega značaja pokrajine. Po­ staje na prostem so pri nas zelo redke, n jih o d k ritja splošno slučajna, m edtem ko vsebujejo k rašk e podzemske jam e, ki im ajo kolikor toliko lah ek dostop in dno pokrito s pleistocenskim i sedim enti, večinom a pleistocensko favno te r k u l­ turne ostanke fosilnega človeka. Takih jam pa na Slovenskem K rasu ne m anjka. V naslednjem in končnem delu razp rav e obravnava avtor paleolitske po­ staje Slovenije in obrobja po kronološkem redu od riške poledenitve preko riško-w iirm skega interglaciala ter vseh faz zadnje w ürm ske poledenitve. Kom­ p arira in p aralelizira kulturne stratum e posam eznih najdišč, k ritično upošteva izsledke in ugotovitve raziskovalcev te r nakazuje v erjetn e m igracije paleo­ litskih kultur. P ri vsem vedno upošteva m ožnosti bivanja in gibanja bodisi neandertalca, pozneje sapiens človeka po L ju b ljan sk i kotlini in njenem obrobju. R azprava, ki n aj bi prikazala n ajsta re jšo zgodovino L jubljane, predstavlja spričo pom anjkanja neposrednih dokazov o bivanju paleolitskega človeka na njenem ozemlju, v bistvu kratek in zgoščen, hkrati pa kritičen pregled paleolitika na Sloven­ skem ter v obm ejnih pokrajinah. D a so L jubljansko kotlino zajeli k u ltu rn i valovi m oustériena v širšem sm islu in aurignaciena, je avtor jasno nakazal, možnost njih neposrednega dokaza pa se najlepše zrcali v zaključnem stavku razprave: »Toda iz geoloških razlogov se bo na tem prostoru le ob ugodnem n ak lju čju posrečilo odkriti paleolitske postaje. p, Q so]e Joachim Werner, Das alamannische Gräberfeld von Mindelheim (M aterialhefte zur bayerischen Vorgeschichte, fü r das Bayerische Landesam t für D enkm alpflege herausgegeben von W erner K räm er, H eft 6), 40 strani, 46 tabel in več slik med tekstom. B avarski zavod za varstvo ku ltu rn ih spom enikov je pod vodstvom W erner K ram erja izdal sedaj že šesti zvezek gradiva za bavarsko predzgodovino. Novi zvezek p red stav lja katalog gradiva alam anskega grobišča v M indelheim u, ki ga je napravil J. W erner. Odveč bi bilo, da bi se tu zadrževali ob sam em katalogu grobnega in v en tarja, ki je tako v opisu k ak o r tudi v slikopisnem gradivu s krasnim i fotografijam i in grobnim i celinam i v shem atičnih risbah neoporečen in ki bo služil v polni m eri vsakem u znanstveniku. Pač p a je potrebno', da se z n ekaj besedam i zaustavim o na obravnavi sam ega gradiva. G radivo pripada etnično Alam anom, odkrito je pa na grobišču, ki so ga d v ak ra t raziskovali. Pri prvem nesistem atičnem raziskovanju so odkrili 33 grobov, p ri drugem siste­ m atičnem raziskovanju pa 127 grobov skupno s 150 skeleti. Sami grobovi, ki spadajo v vrsto ravnih grobov, nim ajo n ikakršnih k ara k terističn ih posebnosti. Različna globina od 20—180 cm in tudi različna velikost grobov (širina 70 do 160 cm in dolžina 160—200 cm) ter razni drugi nadrobni deli ne n u d ijo nika­ kršne kronološke opore. W erner tolm ači sledove črne trohnobe v nekaterih grobovih kot ostanke lesenih krst. G lavni p rid atk i v m oških grobovih so bili orožje in okovi pasic. Med orožjem so zastopani dvorezni dolgi m eči (spathae), enorezni bojni noži (saxi), kopje, strelice, ščit in ostroge. N ajveč je bilo odkritih grobov z bojnim nožem, za njim i pa slede grobovi z dvoreznim dolgim mečem. Včasih sta bojni nož in meč tudi v istem grobu. O stroge so bile zastopane vedno le v enem prim eru, in sicer le za levo nogo. Med orožjem iste vrste je večje število raznih tipov. M arsikateri kosi so bili okrašeni tudi v tauziji. Izredno bogati so okovi pasic, ki se javljajo v celih garniturah. Tako imamo trodelne in tudi večdelne garniture, ki so skoraj po pravilu okrašene v tauziji ali platirane. Kot motivi se javljajo na okovih pleteninasti ornamenti, dalje spiralni ornamenti, figuralni motivi itd. V moških grobovih so pa poleg tega najdeni tudi še posamezni drugi predmeti, kot so kresila, bronaste pincete, kožnate vrečice, glavniki itd. Včasih pa najdem o tudi nakit, kot so prstani, za­ pestnice itd. Inventar v ženskih grobovih pa obsega razne vrste nakita, dele noše, orodje in keram iko. P ri nakitu so posebno karak terističn e S- in ploščate fibule, tri vrste uhanov, m ed katerim i so najbolj pogosti uhani s kvačicam i za spenjanje, ogrlice iz steklenih biserov, zapestnice z odebeljenim i konci, p rstan i itd. Deli noše obsegajo razne zapone te r okove za čevlje in za ovoje okoli nog. O rodje v ženskih grobovih obsega razne nože. K eram iko pa so našli le v posam eznih grobovih. Grobišče je bilo mogoče dokaj točno datirati. Tako bo po W ernerjevi opre­ delitvi n ajsta re jši grob pripadal začetku VII. stoletja, m edtem ko bodo n a j­ m lajši grobovi iz časa okoli leta 700. Del kataloga, ki obsega gradivo iz nesistem atičnih raziskovanj v letu 1934, je napravil G eorg Kossack. j K o r o š e c Pavel Radomërsky: Oboi mrtvych u Slovani v C e c h â c h a na Moravč (Prispevek k datovâni kostrovÿch hrobû mladši dobv hradištnl), S bornih N arodniho Musea v Praze, Svazek IX-A — H istorickÿ č. 2, P raha 1935, 82 strani, 5 tabel, 1 karta, ruski in angleški povzetek. Glede na pridatke novcev, ki so bili najdeni v slovanskih grobovih na Češkem in Moravskem, je Radom ërsky napisal izčrpno študijo, v kateri je na eni strani zbral vse doslej znano gradivo, na drugi je pa skušal raztolm ačiti tudi namen stav ljan ja novcev v grobove. N ekatere njegove ugotovitve so izredno zanimive. Med takšne sodi n. pr. ugotovitev, da je število grobov z novci na M oravskem večje kakor na Češkem. Poleg tega je zanim iva tudi ugotovitev, da vsi taki grobovi pripadajo m lajši gradiščanski periodi. V endar so pa nekoliko zgodnejši na M oravskem, kam or je ta navada, po avtorjevem m nenju dospela iz Ogrske. U porabljala se je pa nekako v času med 1010—1110. Na Češko n aj bi ta navada dospela iz M oravske, nekako v štiridesetih letih 11. stoletja. Toda tudi tu imamo nekaj prim erov zgodnejših novcev, n ajd en ih v grobovih, vendar jih je pa avtor zvečine izločil kot nezanesljiv podatek. Le dva prim era naj bi po avtorjevem m nenju bila zanesljiva, pripadata pa prehodu 10. v 11. stoletje. Na osnovi njih pa, sodi avtor, ni mogoče izvajati večjih sklepov. A vtor skuša ovreči tudi m nenje o pom enu novcev v grobovih, ki so jih pogosto tolm ačili kot obolus, glede na grški pogrebni kult. Poleg takšnega tolm a­ čenja imamo pa še vrsto drugih tolm ačenj, kot so n. pr. domneva, da novec v grobovih p red stav lja simbolično im etje pokojnika, ali pa sim bolično hrano za pokojnika itd. A vtor skuša z argum enti ovreči predvsem hipotezo, da naj bi bil denar v grobu, t. im. obolus, plačilo pokojnika za prevoz po sm rti. A vtor sodi, da je časovna oddaljenost od takšne uporabe pod vplivom H aronove tradicije ter uporaba novcev kot pridevkov v grobovih v čeških in m oravskih pokrajinah preveč velika. Č eprav avtor ne more dati nekega konkretnega tolm ačenja, skuša objasniti novce v grobovih kot dar pokojniku, ki m u naj nadom ešča druge darove v grobu, ki so se v tem času že zgubili, ali pa kot dar pokojniku iz strahu pred m rličem itd. Kot dokaz, da novec v grobu ne p red stav lja obolus, n aj bi bil tudi prim er, da se le v redkih prim erih n ajd e v ustih pokojnika, tem več navadno v njegovih rokah. Ne glede na zgornja m nenja, o katerih bo mogoče še dalje časa razpravljati, so pa neizpodbitna nek atera druga avto rjev a m nenja. Predvsem je to m nenje, da je denar v grobu, ki je sicer bil še v obtoku, zelo pom em bno sredstvo za datacijo ostalih predm etov, najdenih v grobovih; dalje za datacijo sam ega groba, za datacijo krst, ki se ja v lja jo istočasno z novci v grobovih itd. Zanim ivo pa je, da je sodeč po novcih, na Češkem in M oravskem navada sta v lja n ja novcev v grobove tra ja la kom aj okoli 100 let. P red il. stoletjem imamo le m alo novcev v grobovih, po tem času, t. j. po prvi četrtini 12. stoletja, pa uporaba zopet pada, čeprav se na Češkem obdrži celo še do konca 12. stoletja, toda le s posameznimi prim eri, m edtem ko je na M oravskem zam rla že poprej. J. Korošec