Strakovno glasiio „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajerskin, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Ljubljanski cesti hotel ,Pri kronf. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,Zveze' dobivajo list brezplačno. 3. štev. V Celju, dne 20. muren 1925 teto III. Koliko plačamo neposrednih davkov. Generalna direkcija neposrednih davkov, odsek za računovodstvo in statistiko, je objavita v »Službenih Novi-nah« pregled leta 1924. vplačanih neposrednih davkov in pribitkov. Radi primerjavo podajenro v sledečem tak pregled za vso pokrajine naše države za leti 1923. in .1924. Tu navedene šte- j vjike poinenjajo dejansko 'plačane ( zneske na direktnih davkih, toda 'brez petkratnega poviška uvedenega s 1. januarjem 1924 in brez 30% izrednega pribitka. Vplačale so v dinarjih 19 2 3 19 2 4 Skupaj | 1. Srbija s Črno goro 2. Vojvodina 3. Hrvatska s Slavonijo 4. Slovenija 5. Bosna in Hercegovina 6. Daimacija . 195,603.129•— 148,247.292■-147,379.046--10C,526.58r— 83.664.374-— 23,937.936-— 187,718.070-201,994.741'-169,272.264-— 101,063.823 — 104,387.795 -24,605.304- 383,321.199-—1 350,242.033--316,651.310'— 201,599.404--! 188,052.169--48,543.240-— Skupaj . . . 699,358.358-- 789,041.997-- 1,488,400.355--j Te številke so vzete za zadnji 'dve Jeti. V enakem, če ne še nekoliko neugodnejšem razmerju so se vplačevali davki v prejšnih letih. Nas predvsem zanimajo podatki, ki se tičejo Slovenije. Slovenija je res industrijska pokrajina, toda brez dohodkov iz poljedelstva, s katerimi so druge pokrajine in posebno Vojvodina in Srbija bogato obdarovane. Slovenija je v prebrani prebivalstva sama na sebi že pasivna, kar pride še v (em večji meri v poštev i radi mnogoštevilnega za, poste n ega, nedomačega delavstva v obrtu in industriji. Kar Slovenija več producira, v industriji, to odtehta pasivnost v agrarni .produkciji. Primerjajmo K našo malo pokrajino z mnogoštevilnim obrtništvom, kateremu po večini primanjkuje surovin in odjemalcev, trgovino, ki je vedno, bolj izpostavljena 'inozemski konkurenci, in industrijo, katera je vezana le na domači konznm in zaradi pomanjkanja obrtnega kapitala po večini v zastoju, — z veliko m izvanredno bogato Vojvodino, kateri brez visokih režij in investicij leto za letom dajejo rodovitna polja toliko pridelkov, da' ž njimi lahko zalaga celo Jugoslavijo in jili še na tisoče vagonov izvaža v inozemstvo. In vendar ta bogata Vojvodina še z daleka ni plačala niti dvakrat toliko di-rektnih davkov kakor siromašna Slovenija! V podobnem razmerju je naša pokrajina s Srbijo. Seveda so tega kričečega nesorazmerja krivi predvojni davčni zakoni, ki so drugačni pri nas in drugačni v drugih pokrajinah. Toda vlade vidijo to krivico že nad 6 let, pa se ne potrudijo, da. bi se davki saj po možnosti izenačili, marveč mirno gledajo, kako se izmozgavajo in tirajo v propast slovenski pridobitni stanovi. Kdo se naj potem čudi, če iz prebivalstva, ki to krivico hudo občuti na svoji koži. ne izgine nezadovoljstvo! Občutek, da sem državljan druge vrste, ni prijeten. Go so se brez truda mogle izenačiti kazenske določbe v davčnih zadevah. bi se bila mogla 'sai začasno in. približno razmera o izenačiti tudi davčna, bremena. Pa še na nekaj clruzega je treba opozoriti. Dejansko vplačane vsote,se ne ujemajo s postavkami, s katerimi so v državnih proračunih za leti 1923. in 1924 bile obremenjene posamezne pokrajine. To je nekaj samoobsebi razumljivega in čisto naravnega, da se. faktična vplačila nekoliko razlikujejo od preračunanih zneskov. Cim točnej-še fvinkcijonirajo davčni organi, tem manjša je ta razlika. Naravno pa je tudi to, da so proračunske postavke vodno pravilnejše nego dejanska vplačila, ker se pri sestavi proračuna kolikor toliko upoštevajo posebne prilike vsake pokrajine in se davčna bremena posameznih" pokrajin skušajo spraviti vsaj po možnosti v neko utemeljeno razmerje. V sledečem pregledu navajamo za zadnje dvoletje 1923./24-. za posamezne pokrajine predvidene proračunske dohodke iz direktnih davkov, dejansko vplačane zneske in razliko med obema svotama. Pokrajina Proračun Vplačilo Razlika za leto 1923 in 1924 v dinarjih 1. Vojvodina. 2. Srbija s Crno goro 3. Hrvatska s Slavonijo 4. Bosna in Hercegovina 5. Slovenija 6. Dalmacija 415,170.625--381,414.332--282,537.500 — 128,865.950-116,503.437-— 31,492.250-- 350,242.033-- 383,321.199-- 316,651.310-- 188,052.169-— 201,590.404-— 48,543.240-- -64,928.592--+ 1,906.867--: 34,113.810--I 59,186.219---i 85,086.967--4-17,050.990-— Skupaj , , . 1,355,984.094-- M88,400.355-—!+] 32,416.261"— Iz te tabele razvidimo na prvi pogled te-le zanimivosti: a) da zavzema Slovenija v proračunu 5. .neslo, kar je pravilno, da pa je prišla po dejanskem vplačilu na 4. mesto; b) da je. edina Vojvodina plačala manj, nego bi bila morala plačati po proračunu; c) da se v Srbiji in Črni gori iz-tirjana sveta najbolj približuje proračunskemu znesku in c) da je največ preplačala Slove-®ija- — r,v '„.mm - - Torej ona pokrajina, ki nima in ne more imeti brezposelnega, prebivalstva in kjer mrgoli domačiU m tujerodnih milijonarjev, ni mogla (?) vplačati niti 'proračunom vsote, 'iz Slovenije pa, ki se bori s brezposelnostjo, kjer so konkursi takorekoč že na dnevnem redu, se je iztisnilo največje preplačilo, skoro za 50' odstotkov proračuna! Kdo je temu kriv? Ne vlada, ne narodna skupščina, ne zakoni. Saj •zakon ne zahteva višjega plačila, nego je odobreno s proračunom, a Narodna skupščina je v proračunu Slovenijo obremenila razmerno z drugimi po-krajina mi še dokaj pravilno, in vlada tudi ne tir ja iz Slovenije druzega nego proračunski iziips. Krive so naše domače slovenske davčne oblasti, katere hočejo biti bolj papeške kakor papež sam, in leto za '.letom dokazujejo različnim finančnim .ministrom, da Slovenija zmore še .mnogo več, nego si vlada to predstavlja, v to svrho pa pritiskajo z vsemi dopustnimi sredstvi, da spravijo iz ubogega pridobitnika zadnjo paro. V jdem postopku naših davčnih oblasti 'iči največ krivde, da se v Sloveniji ne moro razviti bogata industrija, da ječi pod neznosnimi davčnimi bremeni nama trgovina, in da slovensko obrtništvo propada. Komu naj bo to v korist? Zaradi žalostnega slovesa, da je .slovensko davčno uradništvo najtočnejše pri iztirja vanju davkov! se vendar ne izplača držali ljudstva v stalnem nezadovoljstvu in dajati povoda za sovražne izbruhe zoper državne organe. Koliko bolj morajo imponirati srbske davčne oblasti, ki dajejo državi pač. toliko, kolikor jim država naloži, izogibljejo pa se nepotrebnih previsokih predpisov. Ali bi ne bito pri našem U' vk' tako dovršenem davčnem aparatu še Idžje kakor v Srbiji mogoče fo zadeti? Cisto gotovo pa nekaj krivde pade tudi v breme davčnim ocenjevalnim komisijam, katere, st51 ne zavedajo, da je njihova naloga ščititi interese davkoplačevalcev, ne pa interesov finančnega, ministrstva, katere dovolj krepko zastopajo davčni organi, Ali ni smešno, da baš v Sloveniji, kjer delujejo davčne cenilne komisije, znaša previsok na davčnih .vplačilih več, kakor v vseli ostalih pokrajinah države skupno? Slika, ki jo razgrinja pred nami gornji pregled, je žalosten dokaz, da v naših domačih davčnih' organih tiči še mnogo preveč tistega duha, ki je kvalificiral le onega za dobrega davčnega uradnika, kdor je ubil v sebi vsako čustvovanje z narodom. Današnji vas zahteva nujno, da ta zli. duh izgine. Zborovanje zadružnih delegatov v Celju. Za 26. marca ob 15. uri je sklicala Zveza zborovanje zadružnih’ delegatov v »Celjskem domu« s sledečim dnevnim redom: 1. PivovarnaTski kartel. 2. Pospeševanje tujskega prometa. 3. Slučajnosti. Predsedoval je Zvezni načelnik g. Majdič, ki je po kratkem pozdravu opozoril osobito na važnost prve točke dnevnega reda. Razpravo o sporazumu med pivovarnami v Sloveniji je uvedel tajnik g. Zorko s poročilom o vsebini pivovarnarskega dogovora in o korakih, ki jih je doslej Zveza storila v tem Pogledu. Razprava je bila zelo živahna in je razjasnila vso nemoralnost kartela,- čegar glavni namen je poslabšanje piva v kvaliteti in zvišanje cen. Soglasno je bilo sklenjeno proti vsakemu oškodovanju gostilničarstva nastopiti z vsemi dopustnimi sredstvi, staviti primerne predloge pristojnim oblastvom in na silo odgovoriti s proti-silo. Potrebna akcija je že uvedena in se bodo končni skupni ukrepi pravočasno objavili. 4 zadevi pospeševanja tujskega prometa je bilo stavljenih mnogo predlogov za naprave, s katerimi se naj tujci privabijo v večjem številu v naše kraje. Da bo Zveza imela čim popolnejši pregled o zahtevah posameznih okrajev, se hode ta "točka še razpravljala na zadružnih zborih v najkrajšem času. Zveza bo storila, vse, da podpre tozadevno akcijo ministrstva trgovine in industrije. Med slučajnaostmi so bili storjeni še sledeči sklepi !. Zaideva se uvedba sledeče policijske ure za zapiranje točilnic: v mestih s predmestji in v trgih’ za gostilno 24. ura, za kavarne 2. ura, v vaseh za vse lokale 23, ura. 2. Občine naj posredujejo, da se jim prepusti naknadno dovoljevanje prekoračenja policijske ure v izrednih" slučajih, kakor je to veljalo pred vojno. Podaljšanje policijske ure se naj dovoljuje gostšlnParskim podjetnikom c- isti izmeri kakor za,društvene prireditve. 3. Računska taksa naj se na vsak mu-in ukine, ker ista zadeva samo gostilničarje gol ovili občin, medtem ko sc-;etlni gostilničarji drugih občin te: takST hif^JTCTrvržerTr— 4. Zveza naj opetovano zahteva,-da se bo pobirala trošarina šele takrat, ko se vino nastavi. o. Ker se je Zveza zaradi tiskovnih* stroškov morala zadolžiti, za kar plačuje visoke obresti, se ima zaostala članarina nemudoma in najkasneje do P maja iztirjati. Debate so bile vseskozi stvarne in so se jih udeleževali navzoči delegati skoro brez izjeme. Predsednik je po štiri urni temeljiti razpravi zaključil zborovanje z zahvalo za živahno zanimanje ter pozval gostilničarje k najstroži i disciplini. Založni zapisnik. (register zaloge). Generalna direkcija posrednih davkov (direktor Dobiček) je dne 5. mavca 1925. št. 12,531 izdala vsem podrejenim finančnim organom razpis št. 25. na katerega opozarjamo vse točilce radi njegove važnosti pri vodenju registrov. Razpis se glasi v slovenskem prevodu doslovno: Mz mnogobrojnih ovadb radi ne-vodenja registra se je generalna direkcija posrednih davkov prepričala, da finančne kontrole pri odkrivanju nerednosti ne postopajo po dotičnih predpisi!), a pristojne oblasti za sojenje ne kvalificirajo pravilno zagrešenih prestopkov radi ne vodenja registra. Vsled tega vodi vsak takšen postopek do nepravega rezultata in posameznik se kaznuje dosti občutno,-tudi če. hi kriv, kar vnaša seveda ne-razpoloženje med točilce pijač nadrobno in povzroča mnoge predstavke in intervencije. Da se odstranijo take nepravilnosti, služba finančnih organov pa za dobi točna navodila za kontrolo vodenja' registra, odreja generalna direkcija' posrednih davkov na podlagi čl. 68 zakona o državni trošarini sledeče: T. da se mora ob vsaki konstata-» ciji netočnega ali nerednega vodenja registra o nabavi in prodaji žganja in drugih spirituoznili tekočin izvršiti po- pis zalogo in rezultat popisa zabeležiti .v register, pa tudi v poročilo (opis čina), če je podan razlog za sestavo poročila; 2. da se ima kvalifikacija čina izvršiti po rezultatu popisa zaloge in sicer: ako se ugotovi v kleti več žganja, nego hi ga smelo biti glasom popisa zaloge, potem se ima dejanje kvalificirati kot tihotapstvo, ker krivec nikako ne more dokazati, da je trošarina plačana na vse najdeno žganje; ako se pa ugotovi v kleti manj žganja, nego bi ga moralo biti, potem se ima dejanje označiti kot neredno vodenje registra; 3. da se povodom popisa ugotovljeni primanjkljaji do 5 litrov ne jemljejo v poštev, ker se taka pogreška vsak čas lahko pokaže brez najmanjše točilčeve krivdeu 4. da se poročilo (opis dejanja) mora vsakokrat sestavili, če se nered-nost po točki 3. ponovi. 5. da se poročilo (opis dejanja) mora sestaviti vsakokrat, če točilec skoz f) ali več dni ne vpisuje ničesar v register z izgovorom, da je bil odsoten ali bolan. Navođenje registra skoz 4 dni se prvikrat ne jemlje v poštev kot krivda, toda v vsakem ponovnem sluča ju se ima sestaviti poročilo, radi česar se mora taka nerednost vsakokrat vpisati v registru. To se dostavlja radi točnega postopka in priobčenja vsem organom finančne kontrole.« Zadružna poročila. Dolnja Lendava. Dne 3. marca se 'je izvršil IT. redni zadružni zbor naše gostilničarske obrtne zadruge. Navzočih je bilo 23 gostilničarjev in kavar-narjev iz različnih krajev dolnjelen-davskega sreza. Predsedoval je zadružni načelnik g. Viktor Lenarič. ki je po otvoritvi zborovanja in pozdravu došfili članov javil tužno vest, da je ustanovitelj in bivši predsednik »Zveze gostilničarskih zadrug v Celju« .loško Božič, gostilničar na Bregu pri Celju, dne h. februarja t. 1. preminul. Načelstvo zadruge je brzojavno kon-doliraio. Predlaga, da‘se ta s>»omin pokojnega zabeleži v zapisniku, kar se odobri. K temu poročilu govori zadružni ta jnik g. Ludovik Vukan sledečo. spominske besede: »Slavni zbor! Jaz kot osebni po-znanec ustanovitelja in bivšega predsednika >Zvezo gostilničarskih zadrug v Celju Joška Božiča se tužnim srcem spominjam njegove smrti. Tam. cenjeni člani zadruge, ni znano, kaj smo zgubili mi gostilničarji v pokojnem. Jaz, ki sem parkrat imel srečo s pokojnikom na zveznem zborovanju sodelovati, moram odkrito izjaviti, da smo gostilničarji izgubili agilnega delavca. katerega bomo težko nadomestili. Pokojnik še v svoji bolezni ni prenehal delati v korist gostilničarjev. Potoval je od zborovanja do zborovanja ter interveniral pri raznih oblastih za olajšanje težkega bremena, ki teži naš stan. Počivaj v miru, naš voditelj Joško Božič! Tvoj spomin ostane vseeasno med nami.« Predsednik javi, da je umrl tudi naš priljubljeni pod predsednik Ivan Ciguth, gostilničar v Beltincih’, in predlaga, da se tudi njegov spomin ovekoveči v zapisniku, kar se istotako odobri soglasno. Zbor preide nato na reševanje dnevnega reda. Tajnik Vukan prečita zapisnik I. rednega zadružnega zbora, kateri se overi in podpiše. Predsednik Lenarič poda poročilo o delovanju in stanju zadruge. Zadruga šteje 7C> članov* 9 pomočnikov in 9 učencev. Prijavljenih vajencev 5, oproščenih 7, pomočnikov pa je bilo priglašenih m odjavljenih 20. Zadruga je bila udeležena z 'delegatom na 2 sejah’ Zadružne zveze ter zastopana pri komisiji za določanje točilnih taks pri fin. okrajnem ravnateljstvu v Mariboru. Na tej komisij* se je posrečilo doseči, da so se takse malim gostilničarjem znižale, a pin-tašern in drugim vino- in žganjetočni-fcom predpisale najvišje takse. Pisarna izkazuje 71 vlog, katere so deloma že rešene, 'deloma je rešitev v teku. Predsednikovo poročilo zbor soglasno sprejme in odobri. ^ Predsednik predloži nato obračun leta 1924. in sicer: Dohodki; članarina iz leta 1923. Din 4,935.25 članarina iz leta 1924. 1,365.— zaostala članarina leta 1923 » 2.100,— zaostala članarina leta 1924 5.615,— vstopnina y> 625,— prijava in odjava po- močnikov .... 100,— vpisnina vajencev » 250,— op ros mina vajencev . » 350.— skupaj Din Izdatki: 15.340.25- zaostala članarina leta 1923.-24 .... Diu 5.615.— vrnjena članarina in vstopnina .... 1.924.— članarina Zadružni zvezi 2.230,— izdatki za kulturne svrbe . .... potni stroški (telega- 1.000.-F" tov 621.50 poštnina, knjige in ti- skovine » 997.90 najemnina za pisarno » 750.— nagrada načelstvu . . 5» 1,500.— skupaj Din 14.638.40 P r e b i t e k . . . . Din 701.85 Zadružni zbor tudi blagajniško'-poročilo odobri in podeli načelstvu ab-solutorij. Predsednik predloži proračun za leto 1925., ki se sprejme z dodatkom, da se povrne odbornikom polovica vožnje v slučaju udeležbe na odborov! seji. Za kritje proračuna se določi sledeča članarina: gostilničarjem, kateri iztočijo do 40 hi vina Din 40.—, do 80 hi Din 60.— in nad 80 hi Din 80.—. Vse druge takse in pristojbine ostanejo neizpremenjene. Predsednik poda nato demisijo celega zadružnega načelstva. G. Doma Iran ugotovi, da proti, načelstvu ni no--bene, pritožbe, pač pa vidimo, da dekv -vanje zadruge lepo napreduje. Načelstvo denarno gospodarstvo natančno obračunava. Predlaga, naj odbor odstopi od demisije in vodi dalje zadrugo. Občni zbor sprejme ta predlog s soglasnimi klici: Živijo predsednik! Živijo odbori Predsednik Lenarič se zahvali za izkazano /aupanje ter predlaga, da se za manjkajoče člane odbora volijo drugi odborniki, Izvolijo se za podpredsednika Žitek Franjo, Dobrovnik, za odbornike Kardoš Janez, Pojbič Karol in Balažič Stjepan. Pri slučajnostih javi g. Alojz Hu-ber, da so beltinski pintaši v času volitev, ko je prodaja vina in vseh alkoholnih pijač po zakonu bila prepovedana. prodajali vino. Načelnik opozarja g. Ttuberja, da take izgrede prijavi takoj orožništvu, zadrugi pa pošlje obširno in konkretno prijavo. Slavič 'Matija javi, da Forjan Ivan v Lipovci, kateri ima kavarniški obrt, neomejeno toči vino, pivo in druge alkoholne pijače. Forjan Ivan sploh' nima primernih prostorov za kavarniški obrt. Kako je mogoče, da se podeli koncesija, ne da bi oblast obratovuli-ške prostore komisij onelno pregledala? Predsednik izjavi, da o tem slučaju ni dobil nobenega obvestila od srezkega poglavarstva ter bode interveniral prit merodajni oblasti. Predsednik nasvetuje, da se občni zbor vsako leto priredi v drugi občini. Zadružni zbor ta nasvet soglasno odobri. S tem se je dnevni red dovršil. Predsednik se zahvali navzočim za udeležbo in zaključi občni zbor. Ptuj. Dne 26. prosinca t. 1. se je vršil v ptujskem Narodnem 'domu redni občni zbor gostilničarske zadruge za Ptuj in okolico. Načelnik zadruge g. F. Mahorič otvori zborovanje ob pol enajsti uri, pozdravi navzočečlane in članice, katerih' se je zbralo lepo število nad 10(1 ter konstatira sklepčnost. V svojem pozdravnem govoru se g. načelnik v prvi vrsti spomni v letu 1924. umrlih članov in članic, kateri so bilt vsi zavedni stanovski tovariši ter zvesti pristaši zadruge. To so naslednji gospodje in gospe: Simonič Marija f Orešju, Planinšek Franja v Ptuju, Maučič Marija, Nova cerkev, Pečnik Franc, Ptuj, Klemenčič Anton, Sv. Urban, Cebe Marija, Nova cerkev, Toš Marija. Sv. Andraž v Slov. gor. ter Senekovič Marija, Hajdin. Navzoče članstvo se dvigne raz .sedežev ter zakliče trikratna Slava! njihovemu spominu. Zatem so sledila poročila o delovanju zadruge v letu 1924., katera so bila od strani_ poročevalcev točna, dokaz temu, da je članstvo z zanimanjem sledilo posameznim izvajanjem. Zadruga je rešila v minulem letu mnogo važnih dopisov od raznih strani, ki so se tikali naše organizacije, dajala srezkemu poglavarstvu mnoge '(informacije pri podeljevanju raznih gostilniških koncesij, intervenirala pri oblast vib itd. Finančno stanje zadruge je jako povoljno. Sklene se, da se ves denar, koliko ni potreben za upravne stroške, nalaga v podporni sklad za. onemogle gostilničarje. Razvila se je tudi jako ostra debata proti zasnovanemu kartelu od strani pivovaren, kateri izroča nas gostilničarje vsled rajoniranja na milost ali nemilost glede dobave piva. Do sedaj smo imeli pri dobavi piva prosto roko ter si lahko naročili pivo, ki je ugajalo, od sedaj naprej pa bodemo morali jemati pivo vsiljeno od enega fabrikanta. Gospodje so si tako izločili medsebojno konkurenco, prihranijo mnogo na vozninah, da pa bo zaslužek še boljši, so zvišali ceno pivu kar za celih 80 Din, tako da imajo gospodje na račun konznmentov eden, na račun države drugi dobiček, ker ista dosti zgubi vsled skrčenega prevažanja'po železnici. Z ozirom na to protestiramo vsi gostilničarji mesta Ptuja in okolice, ki smo edini razpečevalci piva, ju’oti tej nakani ter zahtevamo, da se pusti nam prosto, kje in od koga bodemo pivo jemali v našem okolišu. Zahtevamo, da ostane zaloga Delniške pivovarne v Ptuju neomejeno v naprej kakor je bila, ker se je tega piva, katero je bilo zmiraj dobro, v ptujskem okolišu in v mestu samem največ popilo. Ako pa bodo gospodje hoteli, ta nesrečen način razpečave piva obdržati, pa si bodemo znali pomagati gostilničarji sami, da očuvamo naše interese. Zainteresirali bodemo naše poslance in vlado, da omogoči ugoden uvoz piva ter se na ta način z konkurenco razbijejo dogovori posameznikov, ki so na škodo konzumentu in državi. — Glede točilnih in drugih taks poroča tov. Berlic. Ako bo ostal ta nesrečni taksni zakon s svojo močjo v veljavi e naprej, bo gostilničarski stan padel v razmere, katere ne bodo laskavo za nas pred drugbni državami. Pred leti so dale razne dobrodelne korporacije n. pr Sveta vojska nalepiti plakate po javnih lokalih, šolah, re-'restavracijah, cerkvah s krvavečo mrtvaško glavo z daleko vidnimi napisi: Narode alkohol truje. Z dolgimi razpravami se je predocevalo, koliko gorja rodi čezmerno uživanje alkohola. Da, res je. Zdelo se nam je, da bo to protialkoholno gibanje, katerega je podpirala država, imelo uspeh, ker borio razni skrivni razpečevalci alkohola morali svoj grešni posel opustiti, ker se bodo taki lokali, kateri v nobenem oziru ne odgovarjajo predpisom, morali zapreti. Res, da so povzele oblasti povsod revizijo obratov ter je marsikatera gostilna danes lično prenovljena. Bili smo prepričani, da se naše stanovske razmere zboljšajo, da dobimo primerne strokovne tečaje in šole, tako da bodemo naobraženi se lahko kosali z gostilničarji drugih držav. Zadostili bodemo tujskemu prometu (ker se nekje trdi, da naše gostilničar-stvo do malih izjem ne odgovarja modernim preokretom) itd. Prišel pa je čez noč taksni zakon, odprl kontra mrtvaškim glavam točilno pravico vsakemu. Ako plačaš točilno takso, lahko točiš vino na drobno in na debelo v odprtih steklenicah ali kakor kdo hoče imeti, pije lahko tam, kam ga daš, točiti sme tako dolgo kakor vsak drug gostilničar, razlika je samo ta, da temu šušmarju ni treba nobene naobrazbe ter da ima majhne režije. Kdo še pa potem naj gre v kako strokovno šolo? Saj mu ni treba! S plačilom točilne takse je gostilničar, Čemu torej dolga in draga učna doba? Proti temu se upira naše gostUničarstvo. Mi bo- Vsem zadružnim čianom vljudno javljamo, da se je Zveza gostilničarskih zadrug v Celju preselila iz svojih dosedanjih prostorov Slomškov trg št. 1, na Ljubljansko cesto hote! »Pri kroni«. čemo napredovati, zato pa momjo imeti naši državniki smisel, da nam preko glav ne ustvarjajo zakonov, kateri so ruin našega stanu ter narodnega gospodarstva. Zahtevamo, da se te nepravilnosti odpravijo, da se k sestavi zakonov pozovejo naši strokovnjaki, kateri bodo gotovo pravo zadeli. — S pozivom na skupno delo zaključi ' načelnik lepo in stvarno uspeli občni . zbor. ČISTILA ZA VINA! Eponit, ta-ninova kislina, soda bikarbona, kreda. natrijev bisulfit, oglje, Julian, vi-nomeri po Bernandotu, vage za mast, vage za žganje in alkohol, toplomeri, itd. se dobe pri Sanitas, Celje. Uprasanja in odgovori. G. A. B. Na Vaše vprašanje, kaj je vzrok, da dobiva vino, katerega ste pred kratkim dobili, vedno močnejši duh po plesnobi. akoravno ga prej ni imelo. Vam odgovarjamo, da je tu iskati vzroka pri sodu, kateri je bil gotovo plesniv in ga niste, preden ste vino pretočili, dobro osnažili, Vino dobro prezračite pri pretakanju v snažen in zažveplan sod. A. M. G. F. L. Čistila za vino so: želatina. ribji klej, mleko in sirnina, jajc ji belak. španska prst in kavlin. Eponit je sredstvo, s katerim se jemlje vinu slab duh. Kako se čisti vino z gornjimi sredstvi, bo prinesel naš list od časa do časa. Istotako. kako se ravna z eponitom. A. M. TATVINA VAŠIH STEKLENIC je onemogočena! JEDKOVICA s katero si lahko vsak gostilničar svoj® steklenice sam zaznamuje, se dobi pit Sanitas, Celje. Razno. Avtomobil n« vožnja Sv. Peter it, Sar. dol. — Vransko: S 1. aprilom se uvede dnevno dvakratna avtomobilna vožnja med omenjenima krajema. .Odhod iz Vranskega bo ob 5.30 in 9.30 ter prihod pri Sv. Petru v Sav. dol. ob’ 0.10 in 10.15. Odhajal pa bo avtomobil od Sv. Petra v Sav. dol. ob 8.30 in 16 ter prihajal v Vransko ob 9.15 in 16.45'. Računajte r dinarjih! Znano je, ila večina obrtnikov, celo večjih trgovskih podjetnikov še vedno računa v kronah'. Še celo takih’ imamo nekaj, tudi med gostilničarji, ki po 25 letih' niso prišli niti do kronske enote in računajo še v forintih. Zanimivo ja, s kako radikalnim sredstvom hoče zagrebško ravnateljstvo državne policije odpraviti to slabo razvado. Hrvatski službeni list »Narodne Novine« objavlja razglas, da bodo vsi trgovci, gostilničarji in rokodelci, kateri delajo račune še v kronah, kaznovani najprej z denarno globo Din 500.— ali 14-dnevnim zaporom, v ponovnem slučaju pa bodo zgubili tudi obrtno pravico. Za Slovenijo takega razglasa še ni, pa ni izključeno, da pride. Tora} računajmo v dinarjih’ Reorganizacija ljubljanskega velesejma. Dne 23. t. m. se je vršil občni zbor konzorcija velesejma, na katereiB -e je soglasno sklenilo, reorganizirati closedajno družabno obliko konzorcija v reg. zadrugo z o. z. Povod temu je dala potreba._ker se je velesejm v teku zadnjih let tako razširil in vsestransko izpopolnil, da dosedanja oblika konzorcija, ki ni juridična, ni odgovarjala več cilju in namenu tega važnega, ne-pridobitvenega gospodarskega podjetja, Predsednikom upravnega sveta novoustanovljene zadruge Ljubljanski velesejem, razstavna in prodajna reg. zadruga z o. z., je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik konzorcija gosp’-Ivan Knez, kateremu stoje kot podpredsedniki in člani upravnega svet* ob strani odlični zastopniki našega gP" spodarstva. Predsednikom eksekutiv-nega odbora in obenem predsednikom velesejma je bil soglasno izbran zaslužni velesejinski strokovnjak g. Fran Bonač, predsednik dosedanjega glavnega odbora. Upamo in želimo, da se bo ta, za naš gospodarski razvoj tako pomembna institucija tudi v bodoče tako uspešno razvijala kot dosedaj. Fr or at m Trgovske in obrtniške zbornice ljubljanske za leto 1925. je glasom Uradnega lista odobrilo ministrstvo trgovine in industrije z dohodki 2,415.149 Din in izdatki 2.350.987 Din ter predvidenim prebitkom 58.102 Din. Razglas. V mestu Celju se bodo začeli v tekočem Mu zopet obdržavati na mestnem sejmišču poleg gostilne > Pri. zelenem travniku« redni mesečni živinski sejmi, ki se bodo vršili v vsakem meseca prvi pondeljek; če bi bil pa prvi pondeljek praznik, se bodo vršili nnslednji delavnik. Na mesečnili živinskih sejmih se stojnim ne pobira. Prvi mesečni živinski sejni v letu 192b. se bo vršil r pondeljek (i. aprila 1925. Naflaljni mesečni živinski sejmi v letu .1925. pa se bodo vršili: v pondeljek. dne 4. maja, v torek, dne 2. junija, v pondeljek, dne 6. julija, v pondeljek, dne 3. avgusta, v pondeljek, dne 7. septembra, v pondeljek, dne 7. septembra, v pondeljek, dne 5. okto-bra, v pondeljek, dne 2. novembra'in v pondeljek, dne 7. decembra. Razen navedenih mesečnih živinskih sejmov se bodo vršili tudi še trije običajni živinski in kramarski sejmi in sicer ob nastopnih dnevih: prvo soboto po sredi posta, 21. oktobra in 30. novembra po sredi posta, 21. oktobra in 30. novembra. Končno se interesenti opozarjajo na tedenske prašičje sejme, ki se vrše na omenjenem sejmišču vsako sredo tri soboto, če je pa sreda ali sobota slučajno praznik, se vrši svinjski sejem naslednji dan. —• Mestni magistrat celjski, dne 18. februarja 1925. — Župan: dr. Hrašorec s. r. Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuije in Mež. dolino.« Odgovorni urednik: Franc Poderžaj. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. I Delo □ platno trpežno Jret1 m Din 12 —, močno ,Sava‘ Din 13*-, Slovensko platno zelo močno Din 16 -, fine .Beograd* tkanine Din 17-, zelo fine tkanine ,Borića* za srajce Din 19 -, posebno fini nature! sifon 92 cm Din 22 -razpoSilja veletrgovina R. Stermecki, Celja. ttustrovani cenik z čez 1000 slikami se poSlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe » samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z. vlakom osebno kupovat, dobi naknpu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez ' 590 Din poštnine proste. Trgovci siigrcs cene. Gostilničarji pozor! Proda a* večja množina steklenic vseh vrst za gostilni-Carsko obrt kakor tudi krožnikov in več drugih v to stroko spadajočih predmetov. Poizve se v tajništvu Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, hotel »Pri kroni«. J^fOda se dobro idoča gostilna s celim inventarjem in mesnico, na prometnem kraju, v bližini Celja. Izve se v tajništvu Zveze, hotel »Pri kroni«. „DRAVA" D. D. M A H I B O H MELJSKA CESTA 91. TELEFON 1NTER. 256.-- TELEOR.: DRAVA MARIBOR. izdeluje in dobavila: Hladilne omare, hladilnice, prosto« stoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroji in konservatorji za sladoled, stroji za Izdelavo ledu v gospodinjstvu. P resi j e za pivo. Prednosti fabrikatovi Intenzivni hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški. Zahtevajte cenike! Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago. i GOSTILNIČARJI! POZOR! POZOR IVAN NARAKS najstarejšs podjetje IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC LOŽNICA pri ŽALCU se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna I Cene solidne! Novost. Novost. Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva s I. aprilom 1.1. odprla v Celju, Slomšliou trg štev. I (nasproti farne cerkve) nouo opremljeno trgouino aluminijaste, emajlne in Masle posode najboljše nrste. Tovarniška zaloga! Cene konkurenčne! Postrežba točna in solidna! Za obilen obisk se priporočata Viktor Koracin & Milan Kosem, T. S. Bufias, Cetje Disčifferie ef Ta6rique de Ciqueurs lzborno starom novo vino ima Alojz Mihe!cit Celje, Breg 9. Cena novemu Din 750, staremu Din 9—. Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki i Ul C® fotograf Cankarjeva 9, nasproti pošte. Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah. Slike za legitimacije v najkrajšem času. Kleparstvo In vodovodne instalaciji Franjo Dolžan Celje Kralja Petra cesta se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakortudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna. Cene solidne. Najboljša zdrava in naravna dalmatinska vina kupite edino le pri tvrdki Bpzič & drug* Celje Kralja Petra cesta. Na debelo! Na drobno! JUHAH je najboljši pridatek k hrani. Dobi se v vseh Špecerijskih trgovinah. Pcurna, veležganjapna. r> O X. G o POfeJK najfinejša žganja iz sadja: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak. Zammceno pristni destilati! ■Ill.l «ajam£eno pristni destnant Pivovarna »UNION* v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke, kakor: dvofno marčno pivo v sodčkih in steklenicah črno Herkules-pivo v sodčkih in steklenicah Glnas zaloge: Celje, Poljčane in Varaždin. ■■■nna ■ sna ■ b« ■ asa mam >■■■» ■ n ■ b u e a s h ■ ebs ■ b a n s »a e.!Bt3 □ bk b me b b aaia ■ ■ ■ ■ ■ nsa bb ■ bb k s h e a ■bv s bs»s»b«i ■ a sc b n e a a a o b b ■ S 19 00 j Najboljše in cenejše dalmatinsko kupite pri iirrdki [ I. P. Mathoviš, hS a B^SJI ■■ B H B ■ D ■ ■ B ■ B« B a ■ B ■ ■ ■ 9 ■ H B ■ B ■ ■ « a B Celje, Slavni trg 8 jrec brezp Postrežba točna, I W katera posije na zahtevo vzorec brezplačno! « W Cene zelo primerne. ■BUBBBfltBBBBBBIBBBBElBBBBBBBBBBBaBBBHBBBBBaSBHaB C Cenjenim gg. gostilničarjem se priporočata M. io 9. Baldasin inedelovanje sodavice in pokalice Gaberje pri Ceijuc Čevlje kupite najbolje pri V IV * 19 B ® / II Celje, Narodni dom. Mp piVoVsrtta £a%o ESSBSSifliiiS&ttSSII Priporoča se vsem gg. gostilničarjem dobro znano podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic Lovro Rogelj sodavičar Celje, Kralja Petra c. imam vedno v zalogi pristni malinov sok! feaSidEBBSfihgi svoje priznano najboljše izdelke: Marčno, Dvojno marčno, Eksportni ležak in Porter. ^ - - . | Pozor? Pozor? Manufakturno blago najboljše kakovosti kupite samo v veletrgovini pri v SOLNCU CELJU Za obilen obisk se -priporoča Alojz Drofenik CENE KONKURENČNE! Priporoča se špecerijska jn delikatesna trgovina „Pri zvoncu“ Karol Loibner Celje Kralja Petra cesta 17. Postrežba točna in solidna. Ceiie zmerne. BBBBftjfB M izz: us.!—, priporoča svoje kot izborno priznano marčno pivo Bock-pivo v sodčkih in steklenicah S&M