Na Količevem so praznovali KOLIČEVO, SEPTEMBRA - V juliju mesecu smo o podjetju praznovali 40. obletnico ustanovitve tovarne in 50. obletnico uspele stavke. Na to proslavo so bili poleg članov kolektiva povabljeni osi delavci, ki so leta 1955 stavkali in niso več zaposleni v naši tovarni. Vabilu na proslavo so se odzvali skoraj vsi povabljenci. Srečanje starih znancev in prijateljev je bilo prisrčno. Povsod prisrčen stisk rok in živahen pogovor med znanci, ki se niso videli že leta in leta. Sama proslava je uspela v zadovoljstvo vseh navzočih. Pozdravni govor je imel predsednik sindikalne podružnice Ernest Seil-nacht, o pomenu obletnic pa je govoril udeleženec stavke tovariš Jakob Zanoškar. Podrobno je orisal razvoj delavskega gibanja do leta 1955, oz. do osvoboditve in med drugim dejal: Količevsko delavstvo dolgo po ustanovitvi tovarne ni bilo organizirano v nobeni delavski organizaciji. Šele v avgustu leta 1955 so se papirničarji organizirali v Jugoslovanski strokovni zvezi, za voditelja pa so izbrali kovinostrugarja Franceta Bukovca. Po sklepu vodstva komunistične partije, za katero ga je okoli leta 1950 pridobil Fran Leskovšek - Luka, se je zaposlil na Količevem in vstopil v Jugoslovansko strokovno zvezo. Dva dni po izvolitvi je bil 25-letni Bukovec odpuščen z dela. Delavci so proti taki od- ločitvi takratnega vodstva podjetja protestirali tako, da so pričeli 19. avgusta 1955 stavkati. Podjetju so predložili štiri zahteve: 1. Bukovca morajo ponovno sprejeti o službo, 2. Glavni krivec, avstrijski direktor IVultsch mora takoj zapustiti tovarno, 5. Delavstvu se mora priznati svoboda organiziranja, 4. Zaradi tega spora ne sme podjetje izvajati nobenih represa- Hj- Ko je bilo podjetje končno prisiljeno, da je ose delavske zahteve VEVČE, SEPTEMBRA — Tudi v letošnjem letu bodo člani kolektiva organizirano obiskovali vsa tri osrednja gledališča v Ljubljani. Prijavilo se je več kot 100 interesentov, ki bodo dobili abonmajske karte za obisk opernega, dramskega in mestnega gledališča. K predstavam bo vozil tovarniški avtobus, za kar bodo obiskovalci gledališč plačali vožnjo po odobreni ceni. Prispevek za prevoz bo odvisen od kvalitete abonmajske katre, k čemur bodo prispevali vsi obiskovalci gledališč ne glede na to ali bodo avtobusne prevoze izrabljali ali ne. V obratu Medvode pa so sklenili. da bo Mestno gledališče iz Ljubljane s svojimi gostovanji izvajalo Medvodčanom svoj abonmajski program. Količevo —• Poslovna zgradba pred dograditvijo sprejelo, je po osmih tednih dne 14. oktobra 1955 stavka prenehala. Ta uspeh je delavske vrste še bolj strnil. Pri tem je imel vidno vlogo prav Bukovec, ki je bil nato več let delavski zaupnik in odbornik strokovne organizacije. Kot že rečeno, je proslava zelo uspela. Sam program je bil zelo pester. Sodelovala je domžalska godba na pihala, peli so bratje Pirnat, pester spored pa so poživili z nastopi folklorne skupine iz Količevega, Duplice in Ljubljane. Po končanem slavnostnem delu je bila prosta zabava. Vsi navzoči delavci in povabljenci so bili pogoščeni v strani podjetja. Za mizami so sedeli razigrane volje, nazdravljali drug drugemu in pridno plesali pozno o noč ob zvokih valčka in polke. O pomenu stavke je govoril Jakob Zanoškar Energetika - samostojna ekonomska enota VEVČE, AVGUSTA — Ne bomo na dioligo in široko uitomelje-vaLi [pomena neposredne stimulacije proizvajalcev. Zato smo v PE Vevče uvedli z julijem samostojno formiranj e in delitev osebnih dloliodkov v energetskih oddelkih in sicer v kotlarni, kalorični oantralli, HC Fužine, Centralnem stikališču z upravo energije. Formiranje je enotno za vse navedene energijske oddelke. Predvidevamo, da bo poizkusni Obračun trajal do konca tega leta. Izračuni; so bili opravljeni tudi za razdobje februar— junij 1965. Razlogi, zaradi katerih smo se odločili za ta korak, so naslednji: 1. Želja zaposlenih v energiji po samostojnem obračunu. 2. Proizvodnja energije je v podjetju sicer pomožna dejavnost, toda najvažnejša, kajti »brez dimnika ni tovarne«. 5. Na podlagi registriranih naprav in dolgoletnih beleženih izkušenj so podana objektivna merila in osnove. Efekti so mer-Ijtvi. -t. Vse večji interes za čim večje izkoriščanje domačih energetskih virov tako s .stališča splošne preskrbe (primanjkljaj v elektriemi energiji) kot tudi glede na višjo ceno nabavljene električne energije. 5. Visok strokovni nivo zaposlenih v energiji in smisel za izboljšave. Dokler bo trajal poskusni obračun, verjetno do 1. 1966, bodo obračunani in ,izplačani le pozitivni rezultati, ipo il. 1966 pa bodo obračunani tudi negativni. Na sestanku z vodji energetskih oddelkov dne 16. VH. 1965 smo podrobno razložili predloženi sistem formiranja mase osebnih dohodkov za celotno »energijo«. Bistvenih pripornih ni bilo, sicer pa je zanje še čas. Preden smo se odločili ;za osnove, smo skušali najti med večjimi tovarnami takšno, ki ima podobne energetske razmere kot pri nas i.n kjer ti oddelki samostojno formirajo osebni dohodek. Ker takšnega primera nismo našli, .smo pač sami določili osnove. ki pa verjetno še niso naj-boljše. Zato tudi pričakujemo dobro namerne strokovne pripombe. Osnove za formiranje mase OD »Energije« so: 1. Papir — enota proizvoda; 2. Nagrajevanje od znižanja planske lastne cene PE Vevče; 5. Nagrajevanje, odvisno od izpadov na energetskih virih; 4. Nagrajevanje, odvisno od izpadov proizvodnje na papirnih strojih zaradi električne energi- je- ad 1. Iz cenika enote proizvoda »ostalih« smo izločili ustrezni del ,za .»energijo« im sicer 60 din neto za ljudsko uro PS. To je glavni naslov formiranja mase osebnih dohodkov. Kljub temu, da govorimo o energiji, ne smemo pozabiti, da smo papirnica in ne toplarna ali elektrarna. ad 2. Rezultat znižanja planske lastne cene PE Vevče formiramo in delimo na isti način kot doslej. Del znižanja, namenjen za OD, je enakomerno razdeljen na oe-(Nadaljevamje na 3. str.) Nastop folklorne skupine s Količevega Udeleženci stavke leta 1935 Pregled uspehov in neuspehov v I. polletju 1965 Združenih papirnic Ljubljana PE Elementi 1. 0 izarposlenih.............. a Opravljenih in. plačanih ut v 000 ........................ 3. Nadim' v OOO.............. 4. iStoipnja fluktuaoije . . . 5. Celuloza ton.............. 6. Lesovina ion.............. 7. Papir ton................. 8. Pinotam ton............... 9. Fizični obseg realizirane proizvodnje po stalnih LC v 106..................... 10. Stopnja izkoriščanja osnov, proizvodnih kapacitet . . 11. Zastoji skupni:........... brez praznikov, načrtni . . nenačrtni................. 12. Odpadna snov % ... . 13. Izmet % ............... 14. Menjav na PS.............. 15. 0 ihitrost PS m/min . . . 16. 0 širine cm............... 17. 0 gr/im2.................. 18. Čistoča belj. cel. velike . Čistoča belj. cel. male . . 19. kg eel/h kuhanja . . . . 20. Proizv. elektroeneingije HE Mwh.................... TE Mwh.................... 24. Odpadne vode % vlaknin . % kaolina.................. 22. Izvoz ton.............. v $ 000 ............... Medvode I. polletje 196S 1964 l 304 504 100 311 329 101 IB 14 109 0,81 1,95 42: 8.033 7.774 103,4 751 789 95,2 S92'7 8722 102 90,4 89,9 100,5 1.291 1.375 94 960 960 100 334 415 80 2,6 3,9 67 V,- —VI. II. poli. 1964 9 4 1,1 35 10 43 512 495 — 784 739 106 784 739 106 — — — Vevče I. polletje 1965 1964 i 995 937 106 1.077 1.055 102 55 64 86 0,84 1,32 63 2.419 2:259 93,8 16.040 45.859 101,1 3.0071 28439 105,7 87,5 87,8 99,6 4.828 1.748 105 1.223 1.028 119 605 720 84 .—. .—. 7 6,7 104 367 482 76 97,5 97,0 101 240,9 237,6 101 79,9 81,0 99 z — — — 8.200 5.901 139 6.120 4.393 139 2.080 4.508 LETA 1962 438 1,08 1,59 —. 12,67 49,55 — 4.016 3.640 .— 882,2 740,8 — Podjetje I. polletje 1065 1964 i 4.299 1.241 104,6 i.408 1.384 101,7 67 75 89,3 0,83 1,48 56 8.033 7.771 103,4 2.149 2.259 93,8 16.040 45.859 101,1 754 789 95/2 3.8998 3.7161 104,9 88,9 88,9 100 3.419 3.125 100 2.183 4.9-88 109,8 936 1.135 82,5 8.984 6.640 135 6.904 5.132 135 2.080 1.508 138 4.016 3.640 110 882,2 740,8 119 Pojasnilo k tabeli: ad 1. Poprečno število zaposlenih je izračunano sna osnovi staleža zadnjega v mesecih, brez zaposlenih v obratu družbene prehrane in v počitniškem domu. Porast staileža je predvsem posledica (uvedbe ištdrdizmenskeiga dela ob prehodu ha 42-urmi delovni teden, posledica izmenskega dela tudi v čistilnici lesa PE Vevče in v ročni dodelavi. Poleg tega so sedaj zajete v istalež tudi osebe (3), ki so imele Idni sklenjeno začasno' delovno razmerje z delovno organizacijo. ad 3. Število naduir' upada, kar je posledica boljše organizacije dela pri vzdrževanju, v ročni dodelavi in tudi drugod. ad 4. Stopnja flukstuiacije še vedno pada kot posledica vse bolj urejenih notranjih razmerij kot tudi zaradi splošne gospodarske organizacije. V I. poli. 1964 je odšlo iiz podjetja 112 oseb, v L poli. 1965 pa 65 oseb. Na novo pa je pismeno v 'letošnjem polletju iskalo zaposlitve v PE Vevče ca. 120 oseb. * * Navedli bomo še podatke o izkoriščanju delovnega časa, oziroma o izgubljenem delovnem času v PE Vevče: Izgubljen delovni čas v urah (Upoštevam je tudi obrat družbene prehrane): Vzroki I. poli. 1964 I. p-Oill. 1S65 Indeks 100 Boleznine .... 43.096 — 3,7 53.118 — 4,4 123,3 Redni letni dopust . 38.657 — 3,3 44.294 — 3,6 114,6 Izredni plač. dopust 3.823 — 0,5 5.944 — 0,5 454,7 Izredni nepl. dopust 2.143 — 0,2 1.994 — 0,2 94,2 Opr. plač. izostanki 4.612 — 0,4 1.111 — 0.1 68,9 Opr. -nepl. izostanki 422 — — 455 — — — Neoprav. izostanek 1.695 — 0,2 1.344 — 0,1 79,3 Orožne vaje . . . 452 — — 724 — Q,1 167,6 Porodniški dopusti 10.624 — 0,8 8.351 — 0,7 78,6 Zapor — — 42 — — — Državni prazniki . 127.389 — 2,4 34.300 — 2,8 125,2 Skupaj izgub . . . 129.863 — 14,1 154.644 — 1(2,4 116,8 M-o-žno rednih ur . 1,093.981 — 94,3 4,160.721 — 95,3 106,1 Nadur 66.169 — 5,7 57.566 — 4,7 87,3 Skupaj 4,159.981 — 100 4,,218.487 — 100 105,0 Nesreč pri delu...............59 primerov 58 primerov 98 Boleznin za nesreče pri delu (dni) ........................ 5.041 7.767 454,1 ad 2. V navedenih seštevkih ur so upoštevane tudi ure, ki bremene izobraževanje. Število ur narašča manj kot število zaposlenih, kar potrjuje, da so- bili na novo zaposleni potrebni predvsem zaradi četrte izmene, ker je podjetje že pred prehodom na skrajšan -delovni čas obratovalo tudi ob nedeljah. Število nesreč je praktično isto, toda letos so bile hujše. Navedeni pregled bo zahteval globljih analiz in razgovorov z vodstvenimi delavci in zlasti po-svetovanje z (zdravnikom. Preseneča namreč porast boleznin po uvedbi 42-umika. Treba ho- po- gledati, v katerih oddelkih je zdravstveno stanje toliko slabše ter zadevo potem naprej raziskovati. Pregled izgubljenega delovnega časa za PE Medvode pa je naslednji: Vzroki I. poli. 1064 I. poli. 1965 Indeks 100 Redni letni dopust . 1-7.355 — 5,4 48.144 — 5,4 104 Orož. vaje in predv. 243 — 04 128 — — 52 Izreden plač. dopust 1.741 — 0,5. 723 — 04 17 Izreden n-epl. dopust 264 — 0,2 8445 — 0,-2 2,73 Boleznine 16.902 — 5,2 12.71-7 — 3,8 75 Neopravičeni dzo-st. . 634 — 0,2 268 — 04 41 Skupaj 37.164 — 11,5 32.(251 — 9,6 87 Sta-lež v urah . . . 314.383 — 96,4 325.591 — 96,4 104/6 Nadure 14.525 — 3,6 12.215 — 3,6 106 Skupaj 322.908 — 100 337.906 — 100 104,6 -V PE Medvo-de je položaj boljši. Delež izgubljenega delovnega časa je nižji in to največ pri bolezninah. * * ad 5. Celnl-o-ze smo letos proizvedli 26B -ton več kot v istem razdobju lani, predvsem več beljene celuloze, medtem -k-o smo -proizvajali občutno manj I, II in III, beljivo p-a smo popolnoma opustili. Povečanje proizvodnje je posledica zmanjševanja -odpadne snovi in s tem boljšega Izkoriščan ra lesa, zmanjšanja zasto-j-ev oziroma boljšega izkoriščanja knhalin-ikov ter skrajšanja čaisa kuhanja. Zaradi .skrajšanega časa kuhanja je -celuloza bolj trda. kar pa ni vedno zaželeno. Čistoča celuloze se je v maju zelo zbolj-šalla. Po montaži cen-tr-kl-inariev v beMkriici se je tako izboljšala, da hi bila celuloza lahko primerna -za izdelavo izvoznih papirjev. Toda na to čisto celulozo pa pride -med transportom tj. pri nakladanju in razkladanju snet toliko smeti in umazanije, da. za ekspertne namene spet ni ustrezna. Treba b-o či-mprej organizirali nakladanje, (transportiralije in razkla-d-ami-e te celuloze na palete ali -na kratko-, uvesti paletiziranj-e celuloze, kar pomeni poleg transporta tudi skladiščenje. reli-h strojnih napravah. Na pr-oizvo-dnjo pinotoma vpliva negativno tudi trše kuhanje celuloze. ad. 9 Fizični obseg realizirane proizvodnje, izražen s stalnimi lastnimi cenami je porasel v večji meri kot obseg po tonaži. To je zlasti posledica sprememb v asortimentu im sicer: I. polletje 1964 I. polletje 1965 I. poMetje 1964 I. polletje 1965 B. lesni Sr. fini . 60 40 . 68 32 Be- Nebe- ljena ljena cel. cel. . 86 14 . 92 8 ad 10. Stopnja izkoriščanja osnovnih -proizvodnih kapacitet, tj. štirih papirnih strojev in štirih kuhalnikov, se ni bistveno spremenila. V PE Vevče se je povečalo število ur za tedenske reparatu-ie in sicer za 188 na I. poli. 1964. Sicer pa tečejo vsi naši -stroji neprekinjeno, -torej moč in dan. V PE Medvode pa se j-e stopnja izkoriščanja povečala za 0,5 % zaradi nižjih zastojev. Zlasti so se znižali v letošnjem -letu zastoji e-aradi pomanjkanja električne energije. ad 14. ad 6. Proizvodnja lesovine še vedno nad a. kljub m-anišim zastojem. Letos is-mo pronzvedili t4ft ton mani kot preteklo leto. To je oredvs-em (posledica zahtev po boljši kvaliteti, kajti lesovina gre preko -n-apiirjev v izvoz. Nadalje je bila proizvodnja nižja zaradi okvare na irafimernem kamnu, zaradi pomanjkanja le--sa in zelo malo tudi zaradi -pomanjkanja elektroen-ergije. ad 7. Proizvodnja papirja je višja za 18t ton in sicer predvsem zaradi botj smotrnega prnoizvodme-ga programa na papirnih strojih, večie širine in večje hitrosti Udeležba izvoza je višja od 23 na 25 %. To pa ima za posledico tudi večji izmet, zlasti pri kul-erjih. ad 8. Proizvodnja -pinotana je nižja za 38 ton in to zlasti suhe kvalitete. Ta oddelek je imel letos precej okvar’ na že zelo zast-a- Navedani zastoji -ne upoštevajo državnih prazmikov. Zastoji so na Vevčah porasli za ca. 80 nr. Dvignili so se predvsem zastoji zaradi rednih ledeniških re-paratnr, kar kaže na veliko iz-strašenoist naših strojev. Zelo pa se je -spremenila struktura zastojev. Od skupnih zastojev je bilo v I. poli. 1964 64 %, letos pa 70% -načrtnih .zastojev, tj. repa-ratur in remontov. Načrtnih rečemo zato-, ker so predvideni in tudi piiipravljeni. Ure zastojev zaradi menjave klobučevin im -sit so zelo padle in sicer od 340 ur v I. -poli. 1964 na 223 v letošnjem prvem semestru. Zaskrbljeni pa smo lahko zaradi občutnega porasta pri -nekaterih drugih vzrokih zastojev in sice-r: pogon in zaustavljanje od 28 na 37 ur, čiščenje od 54 mu 70 ur in nove izdelave od 5 na 10 ur. Na vse te tri vrste zast-oj-ev oziroma največ na zadnji dve vrsti pa vpliva zelo močno proizvodni program. Ugodno pa je ugotoviti, da so se znižali .zastoji zaradi pomanjkanja energije, pare in vode od 110 ur na 55 ur. ad 12. Zastoji v PE Medvode so se zelo znižali in sicer za ca. 84 nr. Popolnoma so odpadli zastoji zaradi potmanjkanja energije. ad 13. Veliko nižji % odpadne snovi je posledica njene ponovne se-paracije. To pomeni, da smo še nadalje znižali porabo lesa na tono celuloze in istočasno povečali proizvodnjo čiste celuloze. ad 14. Lansko leto in tudi v I. tromesečju 1965 ismo ugotavljali padanje izmeta bodisi kot posledico -nagrajevanja od prekomernega izmeta bodisi kot posledico bolj (kvalitetnega dela. Danes pa smo ugotovili porast izmeta. To pojasnjujemo z manj kvalitetnim delom, z večjo udeležbo eks-ponitnih kulerjev, kjer je veliko pretokov barv... in tudi z delovanjem oddelka tekače kontrole. ad 15. Število menjav vnosa in bairv pada. Vendar je -tu še veliko neizkoriščenih možnosti, kar opozarja -na veliko potrebo po programskem -centru, ki bo maral upoštevati tako zmogljivost papirnih -strojev kot tudi drugih dodelavnih oddelkov. Porast zastojev zaradi »čiščenja« na PS II za 24 nr in »novih izdelav« za 7 ur nikakor mi rezultat smotrnega programiranja proizvodnje. ad 16. Povečanje hitrosti in padec gramske teže sta usklajena. ad 17. Večja šiirima papirnega traku je -zabeležena le na PS IV in sicer 264-/7 cm. adj 18. Čistoča celuloze je ena izmed karakteristik kvaletite celuloze. Število nečistoč je padlo v mesecu maju na 65, ko smo vključili v obratovanje novo -baterijo cemtr,Mlinarjev po belen.ju. Tako sedaj iz neočiščenega lesa -proizvajamo primemo celulozo tudi za izvozma naročila papirja. ad 19. Čas kuhanja celuloze se je -skrajšal, kar pomeni da v eni uri skuhamo približno 3 % več celuloze kot lani. Takšno kuhanje ima dobre in tu-dii slabe strani. Potrebno je določiti območja -trdote in potem po potrebi kuhati določeno vrsto, takšno kot jo -potrebujemo za naše papirje. Temu primemo je treba urediti tudi nagrajevanje. ad 20. Proizvodnja električne energije je močno porasla. To je zelo važno in smotrno. Prvič -za-radi višjih cen nabavljene električne energije kot tudi -zaradi boljšega izkoriščanja naših zmogljivosti. Na Vevčah je znašal delež nabavljen-e- energije v celotni porabi leta 4964 53 %, v letošnjem I. poli. pa le 59 %. Porast proizvodnje termoenergije je posledica večjega izkoriščanja parne turbine, porast hidroenergije pa ugodhega vodostaja. ad 21. Količina vlaknin in kaolina v odpadnih vodah je v porastu. To kaže na ib, da naše flotacijske naprave me funkcionirajo v redu. Veliko je okvar na dozirnih napravah im črpalkah. Ker cene naših osnovnih surovin rastejo, bo zelo važno, da si -bomo prizadevali čimbolj izkoriščati oz. očistiti odpadne vode. ad 22. Udeležba izvoza raste, v I. poli. 19:64 23, letos pa 25 %. Menja se tu-di struktura izvoženega papir-ja: v I. poli. 1964 je bilo -b'lesnih 56 % in 44 % sr. finih; v I. poli. 1965 je -bilo b’lesmih 67 % in 33 % -sr. finih. V izvozu imamo zelo velik delež kulerjev in sicer letos k-ar 31 % ali 1260 ton. To pomeni, da praktično 94 % izvoza srednje-finih papirjev predstavljajo ku-lerji. V I. poli. 1965 je bilo pro-(Nadaljevamje na 3. str.) Od pravilno napete klobučevine in »poravnane marke« je odvisna kvaliteta papirja PREGLED USPEHOV IN NEUSPEHOV V I. POLLETJU 1965 ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA (Nadaljevanje z 2. str.) danih 1593 ton kul e rje v z oznako ex. Od tega je 'bilo izvoženih 1260 ton, drugih 333 ton pa je bilo prodanih doma. Torej ca. ?9 % je sposobnih za izvoz. Poprečna cena v dolarjih je tudi močno porasla. Predvsem zaradi spremenjene strukture izvoza in tudi zaradi višjih cen na zunanjem trgu. Vrednost izvoza na 1 $ uvoza je $ 1,78. Naš plan pa predvideva $ 1,30. Torej imamo zelo pozitivno zunanjetrgovinisko bilanco. Struktura in dinamika delitve celotnega dohodka: Celotni dohodek . . . Porabljena srads.tva . . Neto produkt .... V breme cel. dohodka Dohodek . ... . . . Cisti dohodek .... Osebni dohodki . . . Ostanek CD .... I. pon. 1865 1064 1964 - . 100 100 90,7 . 57,9 58 90,1 . 42,1 42 91.5 . 71 76 84.5 . 29 04 110,6 . 25,5 21 108,8 . 14.9 15 89,8 . 10,4 6 156,5 Iz pregleda strukture in dinamike celotnega dohodka je razvidno, da letošnja dinamika ne dosega lanskoletne. To je posledica zelo nizke plačane realizacije, saj znaša njen koeficient 0,773. V strukturi so vidne bistvene spremembe pri deležu dohodka. To je posledica sprememb v stopnji prometnega davka. Delež osebnih dohodkov je sicer relativno nižji, ker je celotni dohodek raste! hitreje kot OD. Prodajne cene na domačem tr- gu dosegamo za ca. 10 % višje kot lani. Delitveno razmerje čistega dohodka znaša za I. polh — OD 59, ostanek CD 41. V letu 1964 je 'bilo r azmerje 7i2 : 28 za bruto sklade. Pregled tehnične in družbenoekonomske produktivnosti, poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega mesečno, ekonomičnosti in rentabilnosti: Produktivnost 0 OD na Ekono- mičnost Renta- bilnost tehnična LC/h družb en o-ekonom. zaposl. m. neto cel. doh./str posl. dohod. vlož. NP/h brez/dpp 1963 100 — 100 — 100 — 100 — 100 — 1964 125 100 135 100 132 .100 103 100 156 100 I. p. 65 125 99,51 121 90 150 114 104 101 171 110 Družbenoekonomska produktivnost izražena z neto produktom na uro je padla zaradi nizkega koeficienta plačane realizacije. LC/h 1963 .... 100 1964 .... 1124 100 I. p. 1965 . . Ii24 100 Nivo tehnične produktivnosti je v PE Vevče na isti ravni kot preteklo leto. Obseg proizvodnje na uro, izražen s stalnimi lastnimi cenami, je objektivnejši izraz proizvodnosti kot obseg v teži, kajti ta zanemarja asortiment. Porast osebnih dohodkov LC/h 1963 .... 100 — 1964 .... 128 100 L p. 1965 . . 126 98 Nivo tehnične produktivnosti je padel, OD pa je porasel v Ječji meri kot življenjski stroški. Potrebno bo urediti nagrajevanje po enoti proizvoda tako, 'da bo razvidno koliko OD pripada za tršo in koliko za mehkejšo celulozo. Ceniki morajo biti postavljeni tako, da za delo v določenem času, npr. v 24 urah dobi ekonomska enota isti zne- Sedaj pa si oglejmo kako se giblje tehnična produktivnost po poslovnih enotah. PE Vevče: k /h d) OD neto na zaposlenega 100 — 100 — 120 100 129 100 118 99 146 113 za il3 % je predvsem posledica zvišanja življenjskih stroškov, ki so po podatkih Zavoda za statistiko SRS porasli v letošnjem letu za ca. 13—44 % glede na lansko leto. PE Medvode: kg/h 0 OD neto na zaposlenega 100 — 100 — 119 100 142 100 114 96 166 117 sek OD, če kuha tršo ali pa mehkejšo vrsto celuloze. Ce smo ob koncu preteklega leta ugotovili, da smo z rezultati poslovanja zadovoljni, potem to za I. policije 1965 ne velja. Osta-, jati na lovorikah preteklega leta, pomeni stagnirati, kar pa je isto kot nazadovati, kajti v tem času sorodna podjetja napredujejo. R.F. Energetika ■ (Nadaljevanje s 1. str.) lotni kolektiv, torej tudi na »energijo.« ad 3. Na novo je uvedeno nagrajevanje v odvisnosti od izpadov na domačih energetskih virih pri HC Fužine, parni turbini Vevče in vodni turibmi Vevče. Za izračun osnov smo vzeli 4- do 7-letne izpade na teh napravah. HC Fužine je imela od leta 1961 do leta 1964 2,404.608 kilovatnih ur izpadov. Letno torej 601:152 KWh. Ugotavljanje izpadov je zanesljivo s pomočjo registrske naprave, ki (beleži vodostaj. Na podlagi tega pa je določena možna proizvodnja elektro-en orgij e. Ce pa je dejanska proizvodnja nižja, štejemo to za izpad. Parna turbina na Vevčah je imela v letih 1961 do 4964 pri poprečni obremenitvi 600 KW izpadov 4,657.000 KWh, torej letno 1,164.000 KWh. V izpadih niso vključeni izpadi zaradi rednih letnih remontov parnih kotlov. Podatki o obremenitvi in obratovanju pa so podani na registrirnem traku. Vodna turbina na Vevčah je imela po podatkih od leta 1958 do 1964 in pri poprečni obremenitvi 110KW izpadov 3,773.320 KWh ali letino 539.041 KWh. Vsi podatki o izpadih na domačih .energetskih napravah so bili zbrani v energijskem oddelku. Ko zberemo poprečne letne izpade, ugotovimo, da smo imeli poprečno mesečno 192.016 KWh izpadov. Letni izpadi: KWh HC Fužine................... 601.152 PT Vevče................... 1,164000 VT Vevče.................... 539.041 Skupaj ................... 2,304.193 2.304.193 : 12 = 192.016 KWh Osnova za nagrajevanje je torej poprečni mesečni izpad pro- Poplave v MEDVODE, SEPTEMBRA — Dne 2. septembra 1965 je zaradi velikih nalivov reka Sora tako narasla, da je voda nenadoma vdrla v stari del tovarne in zalila skladišča celuloze, prostore iz-žemalnega stroja in 'del kuhaii-je. Najvišji vodostaj smo zabeležili od 18.—20. ure, nakar je začela voda upadati in je v nekaj urah toliko upadla, da je odtekla iz omenjenih prostorov. Naglo upadanje je pripisati dejstvu, da je reka Sora hudourniška. Da bi preprečili škodo, so morali zaradi naglega naraščanja vode v čim krajšem času umakniti vse elektromotorje, katerim je grozilo, da jih ho zalilo. Najbolj sta bila ogrožena elektromotorja pri črpalkah za črpanje .snovi v kuhariji. Zaradi hitrega ukrepanja vodstvenih delavcev ter posebno prizadevnosti delavcev na popoldanski izmeni, so bili vsi elektromotorji pravočasno umaknjeni, prav tako pa so pravočasno umaknili vso beljeno celulozo iz spodnjega skladišča v zgornje .skladišče in sodo iz skladišča pinotama. Kmalu potem, ko je voda vdrla v tovarniške prostore, je spet toliko upadla, da so lahko ponovno montirali odstranjene elektromotorje in ob 2. uri so že črpali snov iz kuharije v soirtaci-jo, ob 3. uri pa je že stekla proizvodnja. Pri montiranju elektromotorjev sta pokazala izredno prizadevnost ključavničarja Franc Kuralt in Pavle Dolinar, električarja Anton Šušteršič in Rajko Knific ter strojevodja Ivan Brdnik. Dobro organizacijo in samodniciativo pa je pokazal izmenski delovodja Ivan Kisovec. Pri tem delu so z veliko prizadevnostjo pomagali delavci nočne Izmene. Upravni odbor poslovne enote je predlagal, da bi delavce Ivana Kisovca, Franca Kuralta, Pavla Dolinarja, Antona Šušteršiča, Rajka Knifica in Ivana Brdnika denarno nagradili, ker so v zelo kratkem času usposobili tovarno za obratovanje in samostojna ekonomska enota izvodnje na domačih energetskih napravah, ki znaša 192.016 KWh. Če je izpadov več, se bodo osebni dohodki »energije« zmanjšali, sicer pa zvečali. Iz razmerja celotne porabljene elaktioanergije in dzpl ačan ega CXD iiz) naslova enote proizvoda v določanemu razdobju smo ugotovili, da odpade na 1 KWh neto 1,44 din osebnih dk> hodkov. Torej za vsako KWh izpod .ali iznad 192.016 KWh dobi ali izgubi energija l,44din. ad 4. Nagrajevanje je odvisno tudi od izpadov proizvodnje na papirnih strojih. Tu mislimo na zastoje na papirnih strojih zaradi pomanjkanja pare in vode ter zaradi elektro izklopov. Ugotovili smo, da znaša vrednost proizvodnje po poprečni prodajni ceni, doseženi na domačem trgu v letu 1964, v eni strojni' uri na PSI 161.460 din. PS II................... 282.854 din PS IH................... 302.887 din PS IV................... 474.513 din V letih (1961 do 1964 je po podatkih iz strojnih knjig in po zgoraj navedeni vrednosti znašal vrednostni izpad proizvodnje zaradi energetskih razlogov 341 milijonov 377.000 din in sicer: zaradi efektro izklopov 307 milijonov 687.000 din, zaradi pomanjkanja pare in vode 33 milijonov 690.000 dim. Letno torej za 85,344.000 : 12 = 7,112.000 din mesečno. To je osnova iza nagrajevanje. Če je .mesečna vrednostna izguba višja ali pa nižja kot' za 7,112.000 din, potem Energija dobi ali pa zgubi na svojih osebnih dohodkih. Pii tej osnovi je treba .povedati, da podatki niso točni, kajti pod naslovom elektro izklopa je dostikrat dodan tudi! čas .za kakšno drugo popravilo ali .opravilo. Če na priimer papirni stroj .stoji zaradi elektro izklopa, stroja takoj po vklo- pu ne poženejo, ker so za čas izklopa pričeli .opravljati kakšno drugo manjše popravilo. Toda o čistih zastojih zaradi elektro izklopov pa zaenkrat ni podatkov. Glede na proizvodnjo papirja in porabe el ekti osne rgi j e ter osebnih dohodkov simo ugotovili, da je v poprečni prodajni ceni ca. 5 % osebnih dohodkov za energijske oddelke. Od razlike med dejanskimi mesečnimi vrednostnimi izpadi in 7,112.000 din dobi ali pa zgubi energija 5 % neto osebnih dohodkov. Po sklepu UO PE Vevče, da energija s 1. VII. 1965 prične poizkusno .samostojno formirati svoj osebni dohodek, smo imeli že tudi prvi obračun. V juliju je Ibilo izpadov na domačih energetskih virih le 100.580KWli. Ker je normativ 192,016 KWh, je dobila energija za razliko 91.436 KWh X 1,44 = = 131.668 din meto .dodatnih osebnih dohodkov. Zastojev papirnih strojev zaradi energijskih razlogov pa je bilo več kot’ predvideva normativ im sicer za 4,307.848 din. Ustrezni odbitek osebnih dohodkov je znašal 21.539 din neto. Celotni višji neto je znašal torej 131.608 — 21.539 =.110:129 din. To vidimo tudi v vrednosti točke za energijo, ki je znašala za julij neto 2,27 din, za druge pa je bila le 2,04 din. Toda na višimo vrednosti toč-ke/.urio ne vpliva samo masa osebnega dohodka. Enako važen čini tel j so tudi opravljene in plačane ure. Bolj smotrno izkoriščanje dopustov ima za posledico manj nadur', to pa višji OD. Tudi morebitno začasno delovno silo bo smotrno posoditi drugi enoti. Prav gotovo pa so še druge notranje rezerve, sicer jih bodo. pa kmalu odkrili. Vplivale bodo na višje osebne dohodke naših energetikov. In tako je tudi pirav! F. R. PE Celuloza Medvode s tem izredno zmanjšali zastoj, ki je tako trajal samo 10.ur. Največ škode je visoka voda povzročila na jezu, kjer je leseni idel jezu tako poškodovala, ali bolje uničila, da se popravilo ne bo več izplačalo. Betonski del (57'im) je ostal nepoškodovan, leseni del jezu (98m) pa bomo morali odstraniti in postaviti betonskega. Zaradi poškodovanega jezu stoji hidrocentrala. To pa ne pomeni, da nastaja škoda samo zaradi izpada električne energije, temveč tudi. zaradi povečanja zastojev v proizvodnji. Ti zastoji v proizvodnji .se bodo se povečali, ker je domača hidrocentrala omogočala pogon najkritičnejših oddelkov, kuharije in kotlarne v času, ko je prišlo do izklppa energije iz omrežja. Zato je nujno takojšnje popravilo jezu. Zadnjič je bil .stari del tovarne poplavljen leta 1926, ko je-bila voda v tovarniških prostorih še višja kot ob letošnji poplavi. Še enkrat izrekamo javno pohvalo din priznanje vsem delavcem, ki so sodelovali pri zava- rovanju strojev in naprav pred škodo zaradi poplave ter pri .usposobitvi tovarne za ponovno obratovanje. J. L. VEVČE, SEPTEMBRA — UO podjetja je v zvezi z novo gospodarsko reformo in v korist boljšega poslovanja sklenil, da mora priti do skrajne zaostritve delovne discipline in izkoriščanja efektivnega delovnega časa. Med drugim je sprejel tudi sklep, da mora vsak zaposleni pričeti z delom ob predpisanih urah, tj. ob 6. za prvo izmeno, ob 14. za drugo, in 22. za tretjo izmeno. Ker vsakdo potrebuje za pripravo dela določen čas, naj bi prihajali na vhod tovarne 5 minut pred pričetkom dela oziroma tovarno zapuščali 5 minut po končanem delu. O tem naj bi sklepal še DS podjetja. Ta sklep naj bi veljal tudi za tiste, ki se vozijo v službo z javnimi prometnimi sredstvi, glede na to, da so vse prometne zveze do obeh obratov ugodne. Ostanki poškodovanega jeza v strugi Sore Reforma in položaj Papirnice Količevo KOLIČEVO, SEPTEMBRA - Z željo, da bi bdi s položajem podjetja po (uveljavitvi gospodarske reforme podrobneje se-.znanjem vsak dlan naše delovne skupnosti, objavljamo nekaj izračunov, ki nam kažejo, kako novi ukrepi vplivajo n,a naše poslovanje. Naj takoj v začetku poudarimo, da inlkakor ne smemo razumeti pod (gospodarsko reformo samo ipovečamje cen in s tem v zvezi povečanje življenjskih istroiškov. Pni tem igre za vse kaj več. Želimo doseči .stabilizacijo gospodarstva, izenačenje pogojev gospodarjenja, stimulacijo za boljše gospodarjenje, vključitev v mednarodno delitev dela in končno to, da vsaka delovna skupnost ter vsak posamezni član te skupnosti vloži maksimalne napore iza uresničitev o,snovnih ciljev reforme. Tako kot drugod so se tudi v našem podjetju v preteklem obdobju vrstili sestanki, razprave in sprejemali sklepi, kako naj v bodoče gospodarimo, da bi se čim hitreje vključili v nastali položaj. Nimamo >še kompletnih podatkov o poslovanju za mesec avgust (prvi mesec v novih pogojih), vendar so nam že znani podatki o višini proizvodnje, realizacije o opravljenih urah in podobno. Že samo to, da smo pretekli mesec (dosegli rekordno proizvodnjo, ki znaša preko 2300 ton, zgovorno priča, da se zavedamo, da nam (le povečani uspehi gospodarjenja zagotavljajo nemoten razvoj podjetja in primerno višino osebnih dohodkov. Povrnimo se na naše izračune. V teh smo upoštevali vse do sedaj znane spremembe. Upoštevali smo torej: 1. Nabavne cene za naše osnovne surovine (celuloza, lesovina, celulozni les) so se, z veljavnostjo od (26. VII. 1965 povečale ;za 18 % do 31 %. 2. Nabavne cene za premog, električno energijo, pomožni mate rial so se povečale zelo različno, prav tako tudi cene za .storitve, kamionske in železniške prevoze. 5. Z veljavnostjo od 26. VIL 1965 smo (znižali naše prodajne cene za kronionadomestek karton in ostale fine sestavljene kartone za -17 %, medtem ko smo cene za večino vrst lepenke -povečali za 8 %. 4. V (izračunih smo dalje upoštevali novo pariteto dolarja (1250 -din za 1 $) in pa novi odstotek premije za izvoz. Isto pariteto- dolarja in pa nove carinske stopnje -smo upoštevali tudi pni uvozu reprodukcijskega materiala. 5. Z zakonom o obrestih gospodarskih skladov se zniža obrestna mera -o-d prejšnjih 6 % na 4 %, torej -za eno tretjino. 6. Zvezni prometni davek ise ne plačuje več v proizvodnji (razen v posebej določenih primerih) ampak v konični potrošnji. Zaradi tega v bodoče ne obračunavamo in ne plačujemo več prometnega davka. 7. Od 1. VIII. 1965 nam tudi ni treba več obračunavati in plačevati prispevka iz dohodka, ki je znašal lo-d It-ega datuma 15% od do-seženega dohodka po plačani realizaciji. 8. Zmanjšal se je prispevek na osebni (dohodek in s teni v zvezi -tudi drugi prispevki, ki jih plačujemo od bruto osebnih dohodkov. 9. Končno smo v -naših izračunih tudi -upoštevali porast neto osebnih dohodkov -za 50 % s pogojem, da bo dosežena predvidena produktivnost, rentahilruoBt in ekonomičnost. Na teh predpostavkah temeljijo naši izračuni, ki -so napravljeni na podlagi podatkov iz zaključnega -računa za leto 1964. Sam izračun pa je -naslednji: c) da sl je treba v bodoče še bolj kot doslej prizadevati, da povečamo proizvodnjo pri istem številu zaposlenih, da pa se pri tem opravljene ure ne smejo zvišati. Na podlagi teh ugotovitev in na (podlagi predvidenega -stanja v podjetju, ter na podlagi priporočila o delitvi dohodka je delavski svet (sprejel naslednje sklepe: 1. Pripraviti oziroma prilagoditi je potrebno pravilnik o delitvi čistega 'dohodka -in pravilnik o del-itvi -osebnih dohodkov s tem, da bi nova oziroma prilagojena pravilnika začela -veljati od 1. januarja 1966. leta. 2. Do sprejetja -predmetnih pravilnikov pa se na podlagi planskih predvidevanj .za razdobje avgust-septembeir 1965 določi delite-v čistega -dohodka in delitev osebnih dohodkov po teh osnovah: a) v podjetju .se še vnaprej 'ugotavlja mesečno doseženi čisti dohodek od fakturirane realizacije ter drugi proizvodni rezultati, b) ugotovljeni čisti dohodek po kumulativnem mesečnem obračunu se deli v razmerju 66%> na osebne dohodke in 34 % za sklade podjetja, c) od dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne (dohodke, se foirm.iira (do 5 % rezervni sklad osebnih dohodkov, ki se lahko uporabi v mesecih, ko doseženi rezultat ne bdi zadoščal ;za izplačilo osebnih dohodkov, č) v primeru ugodnejših p-ro-.izvodnih in finančnih rezultatov, se delitev osebnih dohodkov opravi skladno z doseženimi usoehi, d) v primeru sprememb povojev gospodarjenja in delitve osebnih dohodkov v (spremenjenih pogojih bo delavski svet sklepal posebej, e) začasno -delitev čistega dohodka med imeseci viši komisija za delitev čistega dohodka. OBRAČUN REZULTATA IZ LETA 1964 PO UVELJAVITVI GOSPODARSKE REFORME PAPIRNICA KOLIČEVO POROČILO O PROIZVODNJI ZA MESEC JULIJ IN AVGUST 1965 Proizvodnja julij: Bruto plan Papir........................100 Karton ......................100 Lepeuka......................100 Skupaj ......................100 Kumulativna %> izipoln. izpolnitev plana realiz. 97.1 101.8 100.5 102iJ2 106.3 93.6 100.5 101.4 Proizvodnja avgust: Papir................ Karton .............. Lepenka ............. Skupaj .............. 100 105.7 105.9 100 1-11.8 101.7 100 tOO.il 104.3 100 109.9 102.5 Proizvodinj-a je v -mesecih .juliju -in avgustu v redu potekala. Iz tabele je razvidno, d’a smo bruto plan presegli v juliju z-a 0,5 %, v avgustu pa izia -9,9 %. Pirav takio n-am tabela kaže kumulativno izpolnitev plana realizacije, im. .st-ear' 101,4% za julij in 102,5 % -za avgust. Doseg takih razultatov je ob realno postavljenem planu mogoč edino le s takim! (izkoriščanjem tehničnih kapacitet, kakor jih izkazujemo za -navedena meseca. V juliju je bila stopnja izkoriščanja 97,8%, v -avgustu pa 96,8 %. MJ Celotni dohodek . . . . Porabljeni material . . . Izdatki za storitve . . . Amortizacija ............ Investicijsko vzdrževanje . Ostali materialni stroški . Porabljena sredstva . . . Neto produkt............. Obresti od kreditov . . . Obresti od poslov, sklada Splošni prometni davek . Zvezni prometni davek . Ostali prispevki in izdatki Poslovni (stroški . . . . Dohodek.................. Prispevek iiz (dohodka . . Čisti dohodek............ Osebni -dohodki neto . . Prispevki iz oseb. dohod. Družbeni .skladi . . . . Skladi podjetja . . . . Prerač. za leto Po zaklj. računu za Razlika °/o 1964 leto 1964 3—'2 3 : 2 5,609.541 5,246.421 — 563.120 93,5 2,-487.250 3,287.090 + 799.840 130.1 17.-946 01.535 + 3.589 120 172.:884 it/72.884 —. 100 156.460 154.460 — 2.000 98.7 6(9.947 98.942 + 8.995 tto 2,924.487 3,734.911 + 810.404 127,7 (2,685.054 — — — 7,1,290 7,1.090 — 100 128.7-68 83.848 — 42.920 66.6 46.8178 — — — 1, lil 1.904 — — — 6-9.190 76.109 + -6.919 110 4,352.517 3.968.158 — 584.359 91.1 1,257024 1.078.063 + 01.039 101,6 188.554 — — — 1.068470 1078063 + 209.793 11(9,6 438946 570.630 + 131.684 130,0 317063 340.157 + -23.094 1070 19235 19.25-5 — 100.0 295226 348,341 + 55.015 .1,18,8 Iz gornjega izračuna vidimo, da se bo iceloitni dohodek, predvsem -zaradi nižjih cen kiromo-nadomestek kartona, znižal iza 6,5 %. Doiho-dek podjetja pa se bo kljub nižjemu celotnemu dohodku in pa višjim stroškom .za surovine in druge (izdatke, .zaradi nižjih obresti na poslovni sklad ter zaradi ukinitve prometnega davka, povečal za 1,7 %. Spričo ukinjenega prispevka na dohodek, ki je znašal za lansko leto preko 18S milij. din, se poveča (čisti -dohodek 19,6 %. Ker smo predvideli 30 % povečanje neto osebnih dohodkov in relativno znižanje prispevka na osebne (dohodke, bi se skladi podjetja povečaili4.za 18,8 % -oziroma za 55 imiiBj. din. Račun nam torej kaže, da bi -ob poslovanju, kakršno je bilo v letu 1964 z upoštevanjem v-seh navedenih sprememb, podjetje pridobilo na 'sredstvih ,za osebne dohodke in ,za sklade podjetja. Pripominjamo pa, da je potrebno gornji izračun vzeti zelo previdno, kajti -nekatere cene materialov, ki jih uporabljamo v proizvodnji, se povečujejo iznad predvidenih okvirov. Ko j.e -delavski svet na zadnjem 'zasedanju razpravljal o položaju podjetja, o ukrepih za večjo istor.ilniost, o -izboljšani (disciplini, -o -varčevanju ;z materialom, -o zmanjšanju snovnih (izgub in odpadkov, je poleg ugotovitev sprejel tudi -sklepe v zvezi -z delitvijo čistega dohodka in -osebnih dohodkov. Delavski svet je na podlagi položaja, v katerem se je znašlo podjetje po uveljavitvi gospodarske reforme in na podlagi predvidevanj za obdobje -do konca letošnjega leta ugotovil: -a) -da bo podjetje kljub občutnim podražitvam materiala in znižanju cen n-ekaterih finalnih izdelkov ter spričo -zmanjšanja Obrestne mere na poslovni (sklad in ukinitve prispevka na dohodek, poslovalo rentabilno -ob skoraj tistem čistem dohodku, kot v preteklih mesecih letošnjega leta, -b) da bo potrebno porabi surovin (pri kateri je porast cen največji) posvetiti še večjo skrb ter da je zato -potrebno, da se poraba -surovin na enoto izdelka ša nadalje zniža. Sklepi, sprejeti na 15. in 16. zasedanju DS KOLIČEVO, SEPTEMBRA -Na svojem 15. in 16. zasedanju je delavski svet Papirnice Količevo sprejel naslednje sklepe: • Na podlagi analize poslovnega uspeha letošnjega prvega polletja, v katerem je ugotovljeno: 1. da se je povečala blagovna proizvodnja za 1,4 %, 2. da se je povečala bruto proizvodnja na obratovalno uro za 3,1 %, 3. da se je povečala produktivnost glede na lansko leto za 3,3 %, v ekonomičnosti za 40,2 %, v rentabilnosti za 41 %, 4. da je celotni dohodek višji za 8 %, kljub močno povečani realizaciji izvoza ter 5. da se je spričo občutnega znižanja poslovnih stroškov povečal dohodek za 39,1 %, je delavski svet soglasno a) sprejel In potrdil bilanco podjetja po stanju na dan 30. VI. 1965, b) sprejel in potrdil ugotovitev in delitev celotnega dohodka in dohodka za L polletje 1965 na podlagi plačane realizacije. 9 Iz poročila o poslovanju Restavracije Papirnice Količevo je razvidno, da se je celotni dohodek restavracije povečal za 24,9 % v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. medtem ko so se poslovni stroški povečali le za 21,7 %. S tem v zvezi se je povečal dohodek in čisti dohodek za 122,5 % oziroma za 134,7 %. Na podlagi teh podatkov je delavski svet soglasno a) sprejel in potrdil bilanco Restavracije po stanju na dan 30. VI. 1965, b) sprejel in potrdil ugotovitev in delitev celotnega dohodka in dohodka. ® Za vse člane delavskega sveta se bo organiziral seminar o samoupravljanju v gospodarskih organizacijah. Po končanem seminarju bodo za vse udeležen- ce tega seminarja obvezni za-zaključni izpiti. • Na podlagi položaja, v katerem se je znašlo podjetje po uveljavitvi gospodarske reforme in na podlagi predvidevanj za obdobje do konca leta, je ugotovljeno: a) da bo podjetje, kljub občutnim podražitvam materiala in znižanju cen nekaterih finalnih izdelkov ter spričo zmanjšanja obrestne mere na poslovni sklad in ukinitvi prispevka na dohodek, poslovalo rentabilno ob skoraj istem čistem dohodku kot v preteklih mesecih letošnjega leta; b) da bo potrebno porabi surovin, pri katerih je porast cen najvišji, posvetiti še večjo skrb in da se poraba surovin na enoto izdelka še nadalje zniža; c) da je treba v bodoče še bolj kot doslej stremeti za tem, da povečamo proizvodnjo pri istem številu zaposlenih, da pa se pri tem ne smejo zvišati opravljene ure. Na podlagi teh ugotovitev in predvidenega stanja je delavski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Pripraviti oziroma prilagoditi pravilnik čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov s tem, da bi nova oziroma prilagojena pravilnika začela veljati od 1. I. 1966 dalje. 2. Do sprejetja predmetnih pravilnikov pa se na podlagi planskih predvidevanj za razdobje avgust-december 1965 določi delitev čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov po teh osnovah: a) v podjetju se že vnaprej ugotavlja mesečno doseženi čisti dohodek od fakturirane realizacije ter drugi proizvodni rezultati, b) ugotovljeni čisti dohodek po kumulativnem mesečnem obračunu se deli v razmerju 66 % za osebne dohodke in 34 % za sklade podjetja. c) od dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, se formira do 5 % rezervni sklad osebnih dohodkov, ki se lahko uporabi v mesecih, ko doseženi rezultati me bi zadoščali za izplačilo osebnih dohodkov, č) v primeru ugotovljenih proizvodnih in finančnih rezultatov se delitev osebnih dohodkov opravi skladno z doseženimi uspehi, d) v primeru sprememb pogojev gospodarjenja in delitve osebnih dohodkov v spremenjenih pogojih bo delavski svet posebej sklepal, e) začasno delitev čistega dohodka med meseci opravlja komisija za delitev čistega dohodka. ® Ker obstaja v kolektivu precejšen interes za nakup tovarniških stanovanj in ker bi se s tem sprostila precejšnja finančna sredstva za gradnjo novih stanovanjskih objektov, je delavski svet odločil: 1. Papirnica Količevo lahko proda svojim delavcem v skladu z obstoječimi predpisi vsa stanovanja in stanovanjske stavbe, ki jih je kupila ali jih kol investitor sama zgradila. 2. Podjetje opravi prodajo stanovanj in stanovanjskih stavb na javni dražbi oziroma po pismenih kupnih pogodbah, v primeru, da prodaja na javni dražbi oziroma po pismenih ponudbah ne uspe, se prodaja opravi z neposrednim dogovorom. 3. Delavski svet bo imenoval organ, ki bo določil prometno vrednost stanovanj in stanovanjskih stavb. 4. Ostale pogoje prodaje bo delavski svet določil naknadno. 5. Prodajo stanovanj in stanovanjskih stavb opravi v skladu in na podlagi sklepov DS ter na podlagi obstoječih predpisov tajništvo podjetja. 'V' Šolska in strokovna izobrazba zaposlenih KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Nič novega ne bom povedal, če rečem, da je od 'šolske in strokovne izobrazbe zaposlenih v veliki meri odvisna proizvodnja, p rodnic tivmast in drugi ekonomski kazalniki uspešnega ali neuspešnega poslovanja. Ravno 'tako ni nobena novost, da so podjetja z bolj izobraženim kadrom bolje organizirana, da je v teh podjetjih veliko večja težnja po uvajanju modeimejših, bolj sodobnih strojev in naprav, ter da se taka podjetja uspešno uveljavljajo tudi na mednarodnem tržišču. Pa 'tudi investicije, vložene v kadre se veliko bolje in hitreje izplačajo kot pa druge investicije. Vsega tega se tudi naša družbena skupnost zaveda in problemu izobrazbe posveča veliko pozornost. Žal pa ji do, sedaj ni uspelo uspešno rešiti nekatere ključne probleme, kot je financiram je. šolstva, priročniki in podobno. Tem 'Splošnim težnjam je skušala slediti tudi naša tovarna pri izobraževanju svojih kadrov, vendar pa 'zaradi spamemib, ki smo jih itneli v zadnjih letih v naši tovarni, še vedno nismo uspeli spraviti izobrazbeni nivo vseh zaposlenih na tako stanje, kot 'bi bilo nujino. Še vedno1 imamo tako v proizvodarji bot v administrativnih službah zaposlene ljudi ina odgovornih delovnih mestih .z nezadostno st,rokovno izobrazbo. Najnovejši gospodarski ukrepi pa nas silijo k razmišljanju med drugim tudi o potrebnih ukrepih, da se vsem zaposlenim omogoči pridobiti si ustrezno strokovno in tudi splošno izobrazbo, kakor tudi kaj narediti s tistimi, ki kljub ugodnim pogojem nočejo svoji strokovni izobrazbi posvetiti niti malo prostega časa. Razmisliti je treba in odločiti se za ukrepe, da bomo take postavili pred •izbiro: ali si naj v določenem roku pridobijo primerno strokovno izobrazbo, ali pa maj se sprijaznijo z drugim delovnim mestom, ki ho ustrezalo sedanji izobrazbi. To je treba zlasti ostro postaviti pred tiste, ki imajo bolj odgovorna delovna mesta, pri čemer ne smemo misliti, tako kot največkrat do sedaj, da to naj velja samo za delavce v proizvodnji. Treba je pogledati tudi med pisarniške delavce. Pa mi samo strokovna izobrazba važna. V naši družbeni stvarnosti je tudi splošna izobrazba zelo važna, saj si težko predstavljamo samoupravljavca, ki je komaj pismen ali pa še to ne. Zato* si najprej iz nekaj podatkov oglejmo, kakšno je trenutno, stanje: od 7217 zaposlenih, kolikor jih je bilo Ob koncu julija v našem podjetju,, je bil položaj glede šolske izobrazbe tak: Razredov šole Od skufp. štev. zaposlenih •/o Slovensko poprečje %> Manj ko 4 razrede osnovme šole 46 6,33 4.2 4—7 razredov osnovne šole . . 598 54,75 43,5 8 razredov osnovne šdle . . ,109 15,00 17,4 poklicne šole (vštete vse indu- sirijske in vajenske šole) . . . lil 5 15,82 23,2 nepopolna srednja šola . . . . 25 3,42 — popolna srednja šola . . . višja šola . . 26 3,58 6,1 1.0 visoka šola . . 8 1.10 2.5 gimnazija . . — 1.5 neugotovljeno • • — — 0,5 727 100,00 100,00 Gornji podatki nam povedo, da je splošna izobrazba zaposlenih v našem podjetju nižja od slovenskega poprečja, zlasti če 'Pogledamo številke p:ni nedokončani osnovni šoli, ki jih je pri nas nad ,61 % vseh zaposlenih im pa o popolni srednji šoli, kjer jih je v odstotkih skoraj še enkrat manj, kot je slovensko popirečje. Podobno je pri fakultetni izob razbi im s poklicnimi šolami. To je prav gotovo neugodno za mašo1 tovarno im bi se organi samoupravljan j a morali nad tem globlje zamisliti. Sprejeti bi morali: ustrezne sklepe, ki bi, zaposlene silili k dvigu svoje izobrazbe. Poudariti moram, da piri tem niso problem materialna oziroma finančna sredstva. Teh imamo dovolj za naše potrebe. Problem je v pomanjkanju dobre volje in ustreznih ukrepov, ki bi k temu silili. V časopisih smo že brali, da so DS v nekaterih podjetjih sprejeli sklep, da vsi zaposleni mlajši, kot toliko in toliko let morajo končati osnovno šolo ali tpa zapustiti podjetje. Morda bi se tudi v našem podjetju obnesel podoben sklep. Bolj kot splošna izobrazba je za uspešno delo važna strokovna izobrazba ali kvalifikacijska struktura. (Pri obravnavanju kvalifikaoijiske strukture sem upošteval vse priznane kvalifikacije, ne glede na to kje in kako jih je kdo pridobil.) Kvalifikacij a Od skupnega števila zaposlenih «/» Brez vsake kvalifikacije . . . 269 37.00 pol kvalificiranih . 140 19.26 kvalificiranih . 151 20,77 visoko kvalificiranih .... . 74 10.18 pomožnih uslužbencev . . . . 13 1,79 nižje strokovnih uslužbencev . . 37 5,09 srednje strokovnih uslužbencev 35 4,81 visoko strokovnih uslužbencev 8 140 skupno 100,00 Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov pa predvide- va naslednjo kvalifikacijsko strukturo delovnih mest: Kvalifikacija Od skupnega števila zaposlenih •/o Nekvalificirana . . . .... 36 4,78 polkvatificirana . . . .... 340 45,15 kvalificirana .... .... 193 25,63 visoko kvalificirana .... 86 11,42 pomožna nslužb. . . .... 7 0,93 nižja strokovna . . . .... 10 1,33 srednja strokovna . . .... 60 7,,97 visoko strokovna . . . .... 01 2,79 skupno .... 753 100,00 Če to strukturo primerjamo z dejanskim stanjem 'zaposlenih, Nekvalificiranih............. polkvalifici ranih........... kvalificiranih............... visoko kvalificiranih ... pomožnih uslužbencev . . nižje strokovnih uslužbencev . . srednje strokovnih uslužbencev visoko strokovnih uslužbencev Čeprav te številke ne moremo vzeti kot povsem točne, ker se število zaposlenih in število delovnih mest po pravilniku razlikujeta za 26-, nam vseeno povedo, da imamo precejšnje število zaposlenih z neustrezno, strokovno izobrazbo. Največja razlika je med nekvalificiranimi1 in pol-kvailificiranimi delovnimi mesti in zaposlenimi, toda ta razlika je bolj umetno povzročena kot pa je dejanski, odraz dela v podjetju. Mi smo namreč veliko število delovnih mest (zaradi plačnih sistemov v prejšnjih dobah), ki so dejansko nekvalificirana, proglasili za polkvalifioirana. Takai delovna mesta so npr. razkladale! surovin, nakladalci gotovega blaga, delavci v KC, delavci na Holandcih in podobno. Na teh delovnih mestih ni potrebno nofoe- ugotovimo, da imamo: Manj Več — 233 200 — 42, — 10 — 6 27 25 — 13 — no priuoevanje in je vprašanje, ali je sedaj, ko je spremenjen način nagrajevanja in nov zakon o pokojninah, še upravičeno imenovati jih polkvatificirana. Bolj zaskrbljujoče stanje je na kvalificiram ih in visoko kvalificiranih delovnih mestih, čeprav je tudi tu sporno vprašanje ali vsa delovna mesta res zaslužijo naziv kvalificirana oz. visoko kvalificirana. Najbolj neugodna situacija je med delavci1, zaposlenimi v pisarnah. Med nijimi skoraj polovica nima ustrezne šolske izobrazbe za delo, ki ga opravlja. To je dejansko ugotovljeno sita,nje. Menim pa, da samo s tem ni veliko narejenega, če ostanemo samo pri ugotavljanju. Od-liočiti bi se morali za ukrepe, ki bi pospešili spremembo' na bolje. M. Kislinski stolp, tokrat z druge strani (Foto: Buh) Zasedba delovnih mesi naj bo odvisna samo od sposobnosti VEVČE, SEPTEMBRA — Smo priče ogromnih naporov, ko se v svehi irudijo, da bi se človek čim bolj popolno spoprijel z delom. Za to pa so mu potrebni vsi pripomočki, teorije in izkušnje, ki jih je nabral pri doseganju svojega poklica. Čim bolj si je za to prizadeval, lažje se loteva reševanja danih nalog, to pa ga še nadalje spodbuja k novi ustvarjalnosti. Vse drugače pa je, če nekdo nima pravih osnov za razvijanje delovanja v svoji stroki. Naenkrat se znajde gol pred položajem: človek in stroj, človek in sodelavci, človek in gospodarska skupnost itd. Laik običajno pozablja. da človek ne dela samo z mišicami, ampak tudi z glavo, z živci in čustvi. Človek torej misli. občuti, doživlja in nato šele dela. Obratni red pa ima za posledico napačen, velikokrat škodljiv rezultat. Statistika zasedbe delovnih mest v našem podjetju kaže, da precej ljudi, ki zasedajo kakršnakoli delovna mesta, tudi vodstvena. še nima ustrezne strokovne usposobljenosti, še manj pa strokovnega znanja oziroma kvalifikacije. Po sili razmer v prejšnih letih so zasilno nadomestili strokovno znanje z izkušenostjo. Rezultati izkušenosti pa so ostali na istem nivoju, kar pa pomeni nazadovanje, namesto napredka. Znano je, da mnoga moderna podjetja zaostajajo za mednarodnimi dosežki prav zaradi kadrov, da ne omenjamo tovarn, ki z zastarelim strojnim parkom le težko dosegajo vidne rezultate. Prav te stare tovarne pa potrebujejo strokovno sposobjie ljudi, ki bi nadomestili vse ono, kar bi sicer lahko dala tehnika ob sodelovanju specializiranega človeka. Smo v prehodnem obdobju, ko gospodarska organizacija že lahko izbira dobre delavce, ki si prizadevajo za napredek in proizvodnost, bodisi za pisalno mizo, ob stroju, v delavnici ali na dvorišču. Tu ne gre za zametavanje starejših z izkušnjami, ali za one, ki jim ni pozabiti zaslug, ampak gre posebno za mlajše, od katerih se bo zahtevalo vedno več znanja, da bo gospodarska skupnost uspevala, kar pa se bo seveda poznalo tudi na njihovih žepih. Skozi vrata že silijo ljudje z višjimi in strokovnimi znanji, od katerih je pričakovati več kot od onih, ki se ne želijo strokovno izpopolnjevati ali pa potruditi, da bi pridobljeno znanje s pridom uporabili. Marsikje bo potrebna prekvalifikacija. Potrebujemo vse več šolanih ljudi. Ni več daleč čas, ko npr. delovno mesto strojevodje ne bo več dostopno niti po- klicnemu papirničarju, ampak bodo tam delali tehniki, ki bodo spremljali razvoj naše proizvodnje. Isto vprašanje se pojavlja pri mojstrih v dodelavi papirja, strojni in ročni, pri kuhanju celuloze, beljenju, pri izdelavi lesovine, v delavnicah itd. Zato bi bilo prav, da bi omogočili dobrim in prizadevnejšim papirni-čarjem študij na ustreznih tehničnih šolah, dobrim tehnikom pa fakultetni študij. S tem bi bila prihranjena vroča kri zaradi prejemanja osebnih dohodkov in odpravljeno nesorazmerje, ko prejemajo ljudje z minimalno strokovno izobrazbo, včasih tudi z minimalno produktivnostjo večje osebne dohodke kot oni, ki s svojim delom prinašajo gospodarski organizaciji večje koristi. S pridobljeno strokovnostjo bi samodejno prenehalo ukazovanje od zgoraj, izvrševanje nalog pa bi prešlo v obliko medsebojnega sodelovanja. Rasla bi samoinici-ativa, pojavljala pa bi se vnema za nadzorstvo, napredek in dvig kvalitete. S tem bi bili bolj zadovoljni, posebno mladi, ki danes slutijo zastoj v napredovanju, zlasti oni, ki ne čutijo potrebe po strokovnem vzponu. Za zastoj pri napredovanju pa nikakor ni strahu, če sta prizadevnost in sposobnost pri ljudeh na taki višini, ki jo delovno mesto zahteva. Vsekakor pa počasi prehajamo v normalno stanje, ko bodo delovna mesta zasedena le s takimi sodelavci, ki bodo po svojem znanju ustrezali zahtevam vedno kvalitetnejše proizvodnje in popolnejše organizacije. Ne bi pa bilo napak, da bi tudi pri stimulaciji za izobraževanje postavili ostrejše kriterije. Na Srednjem vrhu seminar propagandistov VEVČE, JULIJA — Dne 20. VI. 1965 —-je bil na Srednjem vrhu nad Martuljkom seminar propagandistov. Poleg ,naših se je tega (serminair-ja udeležilo precejšnje število mladincev in mladink iz Maribora, Trbovelj. Ribnice. Kranja, Škofje Loke, Kopra, Hrastnika in Ljubljaine-Moiste-Polje. Tema glavnega predavanja je bila: Kako spoznati mladino o počitniški dejavnosti in kako -zasledovati novice radia, tiska in televizije. Med predavanji smo se dobro razumeli, tako pri nalogah in v diskusiji. Vsi mladinci smo bili mnenja, da si takih ali podobnih predavanj še želimo. Seminar je organiziral Izvršni odbor počitniške zveze v Ljubljani, vodja seminarja je bil tovariš Nace Boršinar. r, ,, To je posnetek »v spomin«. Udeleženci seminarja na Srednjem vrhu so videti dobro razpoloženi. Kjer so mladi, je pač vedno veselo. Priznati pa je treba, da pa so pozorno spremljali predavanja. Koliko in kakšne boleznine ... VEVČE, SEPTEMBRA -Upravni odbor in delavski svet vevške papiiiniice je ob razpravi polletnega obračuna preglodal tudi ddkuimentaoijio o izkoriščanju delovnega časa in iztastj ite-meljiitb obravnaval podatke o izgubljenem delovnem času. Izgub deilovnega časa je bilo v L polletju il'965 več kot v enakem ob- dobju preteklega leta. Zlasti močimo so porasle boleznimie in izredni plačani dopusti. Upravni odbor je naročil kadrovski službi, da Izdela temeljitejšo analizo vzrokov za tolikšne boleznine. Kakšni so primerjalni podatki o izgubljenem delovnem času za obdobja I. polletja 1964 do' I. polletja 1965 (v urah): Vrsta izostanka boleznine................... porodniški dopust........... redni letni1 dopust .... izredni plačan dopust . . . izredni neplačan dopust . . opravičeni plačan izostanek opiravičeni neplačan izostanek neopravičeni izostanek . . . orožne vaje................. zapor .... državni prazniki I. ipoll. 1964 I. poli. 1965 Zmanjšanje poivečanje (+• —) 42,„121 52.467 + 10.346 10.624 7.536 — 3.088 38.172 43.909 + 5.737 3.823 5.9:14 + .2.091 a,i-i 3 1.991 — 122- 1.610 1.111 — 501 422 456 + 34 1,695 i.344 — 351 432 577 + 145 — 42 + 42 27.123 33,656 + 6.533 Vrednost' tega izgubljenega časa znaša, izražena v OD, približno 74 milijonov, brez upoštevanja, da je bil potreben najmanj tolikšen strošek za nadomeščanje in skoraj tolikšen strošek za' izplačilo boleznin. Torej, če boleznine gledamo skozi prizmo gospodarskega stroška, nikakor niso poceni. Kdo v našem podjetju boleha, koliko je teh, koliko so stari, kakšne bolezni imajo? V I. polletju 1965 je znašal poprečni stalež zaposlenih 10)16 ljudi. Od tega je bilo v bolezenskem staležn kar 548 tj. več kot polovica. Bolniški stalež je bil odrejen '9i6?-krat'. V istem obdobju je bilo poprečno zaposlenih 957 ljudi, od tega bolnih 5i9; Zdravniških intervencij zaradi obolenj z odreditvijo bolniškega staleža ali pa brez je bilo 1565, od tega zaradi: obolenja dihal (angine itd.) 068 obolenja prebavil .... 112 ,revmatična Obolenja ... 94 kožna obolenja . . . . 35 influenca ......................82 obratne in zunanje nesreče 165 mala obolenja (glavoboli) 506 živčne motnje...................52 sečila in rodila................82 nega (družinskega ičlana . . 109 obolenja srca im ožilja . . 15 Nesreč, ki so terjale bolniški stalež, je bilo: obratnih.................59 izvem obratnih...........69 Stalež zaradi teh nesreč: ur v breme podjetja .... 4161 v breme isoc. zavar. . . . 3606 skupaj....................... 7767 kar je za celih 3441 ur več kot -lani v enakem obdobju. Med bolniki je bilo 365 mlajših od 35 let in 183 starejših od 35 let, od tega je bilo žensk 225 ali 65 % vseh zaposlenih žena in 323 moških ali 45 % vseh zaposlenih moških. Če predpostavljamo, da dimn-mo v poldjetjn nekatere kategorije zaposlenih, ki so' bol j dispo-miirani za obolenja, lahko ugotovimo': Delovnih izvalidov je bilo le 6 v bolniškem -staležn, borcev NOB le 23, fcnomiičnih bolnikov 62. Od tega so borci NOB porabili bolniškega staleža 635 bolniških ur manj kot lani, delovni invalidi -pa 197 manj kot lani, kronični bolniki so porabili sicer 4104 ure več, vendar ,sood teh nekateri, katerih zdravstveno stanje je tako, da je vprašanje, če bodo še lahko delali in imajo v I. polletju preko 1000 ur boleznine. Kaj nam navedeni indikatorji kažejo? Na prvi pogled vidimo', da je nezgod, zlasti majhnih, zelo veliko, med bolniki je le malo starejših ljudi, kroničnih bolnikov imamo sicer precej, med njimi je le ilO takih, ki bolehajo več ali manj skozi vse leto, kar predstavlja skoraj 7000 bolezenskih ur, drugi kronični bolniki se bolniškega staleža dokaj dobro izogibajo. Večino vsega bolezenskega staleža predstavljajo majhna, kratkotrajna in pogosta obo- lenja zaradi angin, glavobolov itd., ki se pojavljajo v aprilu, maju, septembru, oktobru in deloma januarju. Takšna obolenja označujemo v zasebnih pogovorih — klanje, prašičev, nabiranje gob, borovnic, trgatev, košnja dm druga poljska dela itd., ali pa kar »legalni plavi«. Približna ocena take vrste boleznim predstavlja ca. 330 ljudi s 30.000 bolniškimi uirami. Vsi vemo, da si je urediti bolniški sfalež ena izmed najlažjih dosegljivih zadev, kljub temu, da v tovarni drug -drugega presneto dobro poznamo, med drugim tudi to, koliko je kdo bolan dm da ni malo primerov, ko posamezniki groze iz bolniško, če ne dobijo letnega dopusta prav ■tisti dam-, ko ga zahtevajo in v T-esnicd tudi »zbolijo«. Poznamo tudi primere, ko- ljudje svojim ■sodelavcem kratkomalo pojasni-j-o1, da bo prihodnje dni bolan- zaradi popravila hiše, -oramja,_ košnje, klanja prašičev ali- -da je Jel k zdravniku in -debil -bolniški istalež, ker se je nezn-an-sko za-kr-okal. Prav dobro tudi vemo, da stoje zdravniki pr-ed veliko odgavomoistjo, -če bolezenskega -staleža me izdajo, pa bi -pri tem šlo eventualno zia -resnično težjo bolezen, ter zato včasih tudi 'nasedejo dobro pripravljenim zgodbam. Vemo tudi to, da danes zdravniki težko nastopajo ostreje, ker se njihova uspešnost pri -delu med -drugim meri tudi z obsegom fcliantele zaradi znanega načela o pr-oisti izbiri zdravnika. Vemo tudi to, -da bi se eventualno iraapravljamj-e -o primernosti zaposlitve delavca, ki pogostokrat bo-luje, -skoraj v vsakem primeru ‘sprevrglo v hudo ogorčenje prizadetega in klicanje na pomoč vseh mogočih pravnih in družbenih organov, ki sfcrhe z-a dobre im- pravilne delovne odnose v tovarni. 'Obstaja predpis o kontroli na domu. poskusili smo to -tu-di izvajati, lahko rečemo, da smo bili nekaj -časa glede tega tudi sila rigorozni. Prijav ,kontrolor ja--la-ika je bilo več, bili so primeri, da kontrolor ni našel bolnika doma, ali ga je našel pri gospodinjskih opravilih, na sprehodu. Večino primerov je izdr-avnik toleriral pač -zaradi narave bolezni, odredil morda specialni pregled. posebnega efekta pa -ni bi- lo. O tem mi laiki težko sodimo, malce -sumilj-ivo pa je. Ne -glede na -vse omenjeno pa je vendar potrebno- nekaj ukrepati. O tem isii je bil povsem na T-a-snem upravni odbon'. Na predlog kadrovske službe je sklenil, da bo v -tovarni potrebno v v-sa-kam primeru uvesti itemelji-t-o razipravljauje o vsakem prim-eiru boleznine, kontrolirati bolnike, izluščiti vse neopravičene primere, -ugotovitve posredovati zdravniku in energično zahtevati v zdravstvenem domu mnogo ostrejše kriterije za odrejanje boleznin. Istočasno- je upravni -odbor naložil kadrovski službi, da -izdela predpis -o nagrajevanju vseh tistih, ki nimajo v teku pol leta ali celega leta nobenega izostanka razen v primem lizobra-ževanja, službenega potovanja, -sodelovanja v družbenih -organih in podobno. Prav tako naj bi se uvedlo tudi nagrajevanje vodij izmen za dosežke na področju zmanjšanja izostankov in nesreč. Za izboljšave -oziroma konkretne uspehe pri -zmanjšanju izostankov kakršne koli vrste naj bi bili -stimulirani tudi vo-dja KS, referent za delovna razmerja in vamastni tehnik n-a podlagi konkretnega zahtevka kolikšno zmanjšanje morejo 'doseči zara-di -lastnih organizacijskih im kontrolnih posegov. Realno je možno pričakovati ob -ustreznem predpisu -o nagrajevanju, povečanju kontrole dela in zaostritvi kriterijev o -delovnih dolžnostih, da prikazani izostanki padejo na polovico. Takšne -delovne rezultate terjajo od- nas -splolšn-a prizadevanja za sanacijo našega gospodarstva in povečanje produktivnosti, neposreden učinek -izboljšav -na tem področju pa bo vplival na Osebne dohodke vseh zaposlenih. Medvode. — Sredi tovarne je še zmeraj nekdanja stanovanjska in gostilniška zgradba »Možina«. Nekaj časa je bila v njej menza in samski dom za delavce »Gradisa«, sedaj pa služi kot del samskega doma PE Medvode Povračilo stroškov vožnje na delo in z dela VEVČE, SEPTEMBRA — Ob novih gospodarskih ukrepih večina gospodarskih -organizacij pregleduje poslovne stroške in jih po poglobljeni proučitvi skušajo znižati ali kratkomalo črtati. Zaradi tega je tudi v večini -podjetij prišel na tapeto stro-šek -povračila za vožnjo na delo in z dela. Frav gotovo je formiranje teh stroškov v vsakem podjetju različno; -odvisno je od lokacije podjetja, -strukture kadrov v bližnj-i okolici, ki dejavnosti v podjetju ustreza ali pa tudi ne, nadalje je odvisno -tudi od -stanovanjske problematike, ki jo podjeti-e tako ali drugače zaradi svojih kadrov mora reševati. -Če pogledamo -skozi -prizmo -stroškov za prevoz na delo in z dela prOble-mati-ko v nalili tovarni, lahko ugotovimo, da ‘ti stroški ne predstavljajo izjemne izdatke, da pa je po drugi strani pritisk na stanovanjski fond podjetja izredno hud, -kar pomeni, da .sl v-sak zaposleni želi najti bivališče čim bližje tovarni in, če se le da, tudi na -stroške tovarne. O tem so razpravljali organi samoupravljanja, ko jim je bil predložen predlog kadrovske službe za ponovno -reguliranje omenjenih -stroškov. Prvi načelen sklep teh organov je bil, da je gornja -dva -dejstva treba upoštevati dm -da najbrž n-e bi bilo smotrno povračila za vožnjo na delo ukinjati, nadalje pa so oirgani-samoupravljanja ugotavljali, da način povračila teh stroškov ni bil objektiven, ker se je plačevalo oziroma vračalo stroške le tistim, ki so se vozili na delo -z javnimi prevoznimi -sredstvi, medtem ko drugi, ki teh m-ožno--sti niso imeli, pa so bili -bolj oddaljeni, niso dobili nikakršnega povračila. Ugotovljeno je bilo tudi, da ni bila upoštevana dejan-ska oddaljenošt od tovarne, pa tudi- ne dejanski -stroški za prihod na -delo, ker se je to povračilo izplačevalo pavšalno ne glede koliko prevozov v mesecu je kdo imel, tj. koliko je bilo delovnih -dni in tudi ne, če je bil delavec na dopustu, bolan itd. in se ta čas sploh ni vozil. Organi -samoupravljanja -so končno -sklenili, da je prav, da povračila ostanejo, ker -bi na ta način le dopuščali možnosti naseljevanja v iširlši okolici tovarne in s tem vsaj do neke mere razbremenili hUd pritisk -na .stanovanjski fond. Povračila pa naj -bi -se delila po dejanskih -strdških, ki jih ima -delavec za prevoz na delo, pri čemer moramo obrav-nav-ati vsakega zaposlenega ^enako, pogoj pa je, da biva več kot 4km oddaljen od tovarne. Na podlagi take razprave je -bil formuliran tale pravilnik o povračilih: 1. Določena je ožja okolica tovarne. Zaposlenim na tem področju tovarna ne bo vračala -stroškov za prevoz. V to ožje območje sodijo kraji: Vevče, Polje, Zg. -in Sp. Kašelj, Zg. in Sp. Zadobrova, Slape. Studenec, Zadvor, Sostro, Zavoglje, Dobrunje. Za -kraje: Fužine, Hrušica, Bizovik, Sa-dinja vas, Šentpavel, Podmolnik, Zalog, Hrastje, Sne-brje, -Birezje in Šentjakob -se vrača stroške za prevoz samo v 'zimskem času od 1. novembra -do 15. aprila in -sicer 10 din za km stvarne .razdalje (po najbližji poti) od bivališča do tovarne pod pogojem, -da ta razdalja ni manjša od 4 km. -2. Povračilo stroškov za vožnjo iz celotnega ožjega področja mesta Ljubljane -se -določi na podlagi -dejanske cene vozovnice za eno smer od bivališča do tovarne dn sicer: -dejanska cena prevoza -za eno smer krat 23 -delovnih dni krat 2 (-stroški za večkratno potovanje v enem -dnevu npr. nadurno -delo in podobno -se ne upošterv-a jo). 3. Povračilo za vožnjo iz oddaljenejših krajev se določi po dejanskih stroških najcenejšega prevoza z javnimi prometnimi sredstvi, če -pa to ni mogoče, pa se obračuna 10 din za kilometer (-10 X 23 X 2) od n-ajb.ližjega več- jega kraja na večji prometni cesti, kjer sicer taka prevozna sred--stva vozijo ali pa bi se ustavljala, če bi vozila (npr. za Prežganje postaja Trebeljavio, za Vnaj-uarje, Javor in 'okolico -postaja Besnica itd.). 4. Od vsakega tako izračunanega zneska -za posameznega uprav-ilčen-ca -se mesečno odbija 600 din. Organi -samoupravljanja so torej reševali to vprašanje na podlagi sedanjega -stanja, predvsem pa glede na les-evanje -stanovanjske problematike, z -drugo besedo povedano: s stališča čuvanja skladov podjetja, katerih namen prav -gotovo ni -samo izključno gradnja stanovanjskih Objektov. Razumljivo pa je, da se bodo pogoji gospodarjenja -sčasoma spreminjali in lahko prav tako tudi v tem pogledu nastane bistveno nov položaj. Tedaj pa bo treba vprašanje teh stroškov ponovno postaviti na dnevni red. Zakon o varstvu pri delu in praksa KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Z dneva v dan ugotavljamo, -da se 70 do 80 % ponesrečenih poškoduje po -svoji -krivdi, vendar pa kljub temu prejemajo 100 % nadomestilo osebnega dohodka z-a čas odsotnosti z -dela. T-ak način izplačevanja -osebnih dohodkov je pravzaprav -nagrada za ponesrečence -in prav gotovo me vpliva -na zmanjšanje števila nesreč, ampak celo na to, da delavci že za najmanjšo poškodbo zahtevajo, da se jih -da v bolniški stalež. Istočasno pa večkrat ugotavljamo, da v nekaterih -primerih resnejših bolezni nočejo v bolniški stalež, 'ker pač ne prejemajo celotnega nadomestila -osebnega dohodka. -Pri -pnou-čevamju nesreč zasle-di-mo velik vpliv osebnega faktorja. Ta -se najpogosteje kaže v tem, da delavci ravnajo v nasprotju z varniostnimi predpisi, čeprav jih poznajo, da se n-e ravnajo po navodilih nadrejenih, da opravljajo delo na -nevaren način, -da precenj-ujejo svoje sposobnosti itd. V -večini primerov hi -se -torej z ustrezno paizljivost-je lahko nesreče preprečile, -če bi delovna zakonodaja urejevala to vprašanje na nekoliko -drugačen način. V tem smislu bi se mior-ali spremeniti -predpisi v socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Kolikor :b.i se ugotovilo, da je nesreča nastala po -krivdi delavca, bi tb -moralo imeti vpliv na nadomestilo -osebnega dohodka. Po -sedanjih predpisih ima samo namerna (naklepna) povzročitev poškodbe finančne posl-edice. Glede na povedano predlagamo, da bi se v bodoče vzroki nesreč ugotavljali komisijsko, ker bi s tem zagotovili precejšnjo Objektivnost. -V primeru-, ko bi komisija ugotovila, -da je nesreča nastala brez krivde delavca, oz. po krivdi -podjetja, 'bi ponesrečeni prejemal 100 % nadomestilo osebnega -dohodka. Kolikor pa bi komisija ugotovila, da je prišlo do nesreče po krivdi ponesrečenca, naj bi dobil samo 90 % nado-me-stilo -osebnega -dohodka, o-z. toliko kot pri navadni bolezui. Ker bi pri ugotavljanju krivde prišlo večkrat do nesoglasja, naj bi delavec imel možnost pritožiti se na delavski -svet oz. ustrezen organ upravljanja. Z opisanim načinom ureditve fe-ga vprašanja bi nedvomno zmanjšali število nesreč in- bi podjetju ter dražbi -prihranili občutna denarna sredstva. Disciplinski ukrepi -proti ponesrečenim, -ki -so tako kaznovani z telesno -okvaro in bolečinami-, ne bi dosegli -nikakega zboljšanja položaja, posebno pa ne po novih predpisih. Ce bi prodrli z opisanimi predlogi, bi ne bilo več primerov, da bi delavec, ki -se je poškodoval pri gradnji svoje hiše, hotel na vsak način dokazati, -da je nastala nesreča v tovarni in -temu -pri-m-emio zahteval 100 % nadome-stilo osebnega dohodka. Ko pa mu je bilo dokazano, -da se je ponesrečil doma in n-e v -tovarni ter bi s tem v zvezi prejemal samo 80 % nadomestilo o-s-ebnega dohodka, je izjavil, da z-a ta denar ne -bo ostal doma in ie oriše! na delo. HEK VEVČE, SEPTEMBRA — DS PE Vevče in DS PE Medvode sta obravnavala način obračunavanja za znižanje stroškov na osnovi znižanja lastne cene. Ker pa so se z novimi gospodarskimi ukrepi cene številnih materialov in uslug zvišale, se do izdelave novih kalkulacij uvaja nov način obračunavanja in sicer na podlagi doseženega števila točka/ur in konstantne vrednosti točke v višini 0,22 neto, 0,33 bruto za obe PE. To velja od 1. 8. 1965. Še nadalje pa ostane v veljavi predpis o formiranju rezervnega sklada. Kongres papimičarjev v Baden - Badenu VEVČE, SEPTEMBRA - V času od 29. junija do ivključno 2. julija t. 1. je bil v Baden-Badenu v Zahodni Nemčiji fcangres nemških papimičarjev, ki se ga je udeležilo skupno 699 udeležencev, od tega 560 liiz Zahodne Nemčije in il39 iz inozemstva in sicer Belgije, Anglije, Finske, Francije, Holandske, Italije, Jugoslavije, Norveške, Avstrije, Portugalske, Švice, Švedske in Združenih držav Amerike. Bil je to jubilejni 60. kongres tega združenja. Posamezni referati, ki jih je bilo skupno 18, so obravnavali različne teme iz tehnologije papirja in celuloze, beljenja celuloze s klordioksi-dom in tehnologije viskoznih vlaken. Poleg tega je bilo dvoje taiko imenovanih razprav za okroglo mizo, kjer sta bili obravnavani v ožjem krogu temi »dvo-stramost papirja« in »analitikaceluloze«. V naslednjem bom navedel v izvlečku vsebino nekaterih važnejših predavanj. »Opaciteta in prosojnost srednjefinih papirjev« R. Ginman in F. von Alfthan »Brušenje v povečanem atmosferskem tlaku« F. Luhde Poskusi na komercialnih brusilnikih so pokazali, da vodi povišanje temperature na brusni ploskvi do izboljšanja mehaničnih lastnosti dobljene lesovine. Pri normalnih brusilnikih poteka brušenje lesa pri normalnih atmosferskih pogojih, to se pravi pri normalnem tlaku in temperaturi okoli 100° C. Zaradi tega je bil za poskuse zgrajen poseben brusilnik, ki je dopuščal brušenja pri višjem atmosferskem pritisku in zaradi tega tudi pri višji temperaturi v koritu brusilnika. Na ta način je bilo mogoče dvigniti atmosferski tlak do 15 atii in temperaturo lesovine ter povratne vode na 190° C. Pri takšnih pogojih brušenja ,so biile nato izvedene preiskave kakovosti lesovine. Posebej je bil merjen pomik lesa, poralba elekrične energije, hitrost odvodnjavanja, utrž-na' dolžina, belina in dolžina vlaken pni različnih pogojih brušenja. Dobljeni rezultati kažejo pozitiven vpliv višjega atmosferskega tlaka in s tem višje temperature in kakovost dobljene lesovine. Predavatelj je navedel v začetku osnovne značilnosti vpliva lesovine na opaciteto srednjefi-nih papirjev. Od različnih vrst lesovine iglavcev kaže največjo opaciteto lesovine duglazija (We-stern Hemlock Tsiuga hetero-phylla). Dodatek lesovine iz breze ali topole znatno poveča opaciteto papirja. Pri uporabi lesovine, ki je bila proizvedena z višjo spec. porabo el. energije tj. lesovine, ki je do višje stopnje razvlaknjena, se opaciteta papirja izboljša. Pri uporabi Norton brusnih kamnov poraste opaciteta z rastočo finočo brusnega kamna. Kapaciteta lesovine je odvisna pretežno od vsebine ničelnih vlaken, pni čemer' ista poraste z rastočo vsebino ničelnih vlaken. Z mletjem celuloze se opaciteta poslabša, nasprotno pa poraste z mletjem opaciteta lesovine. Pri izdelavi časopisnega papirja poveča idodatek krede opaciteto, medtem ko ima kaolin le majhen vpliv na opaciteto, nasprotno pa talkum isto celo zniža. Zaradi stiskanja v mokrih stiskalnicah in glajenja papirja v gladilnih strojih se opaciteta papirja poslabša. Pri neki podani gladkosti učinkuje na povečanje opacitete v večji meri gladiln i pritisk in v manjši! meri število prehodov papirja med gladkimi valji. »Poskusi o porabi sit papirnih strojev« W. Brecht in H. Shdldel Za sistematično preiskavo glavnih vplivov, katerim je podvrženo sito v papirnem stroju, je bila konstruirana posebna naprava, s katero je bilo mogoče poskuse phrabe sit približati praksi. Preiskave šo bile izvršene na več kot 250 sitih, pri čemer je bila obraba sita določena s tehtanjem. Primerjave obrabe so bile izvršene z letvami na sesalnih omarah različne kakovosti in sicer: lesene obloge (javorjev les), Vul-kollan, keramične obloge Feld-miihle SPK, Carbomudum KT in Nort,on Rokide. Pri lesenih oblo-ffah je bila preiskana obraba sit na lesenih letvah ter luknjičastih ploščah. Dalje je bila določena obraba odvisnosti od vrste sita, njegove hitrosti, podpritiska v sesalnih omarah, vrste in koncentracije polnil, temperature itd. Na osnovi matematične obdelave dobljenih rezultatov je bila Postavljena teorija obrabe sit, ki sloni na dolžini poti, ki jo opravi neko sito in dodatnih vplivih kot so npr. vrsta obloge na sesalnih omarah, podpritiska v njih, vrste uporabljenega polnila itd. »Vpliv višjega pritiska glajenja na gladkost premazanega in nepremazanega papirja« G. Huniger Surov papir gramske teže 43 g/m2 je bil na sitovi strani premazan v Širini 25 cm s premazom iz kaolina in Škroba v teži 10 g na m2. Tako dobljeni trak enostransko na sitovi šiframi premazanega papirja je bil nato razrezan v liste, velikosti 215 X 270 milimetrov, listi so bili pri TAPPI pogojih komdiciomirani 24 ur dolgo in nato v skupinah po 10 listov glajeni na laboratorijskem gladilniku. Linijski pritisk se je od poskusa stopnjeval in sicer od začetnih 18 kg/cm do končnih 320fcg/cm. Vsak list od skupine desetih listov je prešel štirikrat med valji gladilnika in sicer tako, da je prešlo 5 Listov skozi gladilnik s sitovo stranjo proti jeklenemu valju im ostalih 5 listov z gornjo stranjo. Preiskave površine tako obravnavanih listov papirja so pokazale, da vpliva na izboljšanje površine tako premaz kot tudi glajenje, zlasti velja to za premaz z zračno krtačo ali roli coater napravo, kajti ti dve poslednji nanašata na različna mesta površine papirja več premaza kot npr. tradillinig blade napravo, kar ima za posledico neenakomerno površino. Debelina premaza se spreminja od nič in nekaj mikronov do 50 in več odstotkov končne debeline papirja. Ta odstopanja v debelini premaza imajo svoj vzrok v neena-koanerni tvorbi papirnega lista (neenakomeren pregled, odtisi sita in klobučevine, oblika uporabljenih vlaken in njihova porazdelitev v papirju). Vpliv rastočega gladilnaga^ pritiska je avtor preiskoval tako na nepremazni kot premazni strani papirja. Na mestih, kjer je bil papir debelejši, je prišlo do največjega stisnjenja in zgostitve. Vlakna so dobila amorfen izgled, ■medtem ko so obdržala vlakna na tanjših mestih In tudi na mestih v neposredni bližini močno stisnjenih mest svojo mikrofibrilno strukturo. Kaolinski delci v premazu so se usmerili po osušitvi vzporedno z lego vlaken v papirju. Večji kaolinski skupki se poti vplivom strgala traillingbla-de naprave usmerijo tako, da ležijo s svojo večjo ploskvijo v površini papirja. Z rastočim gladil-nim pritiskom raste glajena površina. Vezlla pod visokim gla-dilnim pritiskom zapolnijo prostore med pigmentnimi delci in končno izgleda tudi pod elektronskim .mikroskopom večji del površine papirja raven. Kljub temu pa je tudi pri zelo visokem gla-dilnem pritisku 30—40°/o celotne površine nezadostno ali celo popolnoma neglajene. Na srečo so to področja, kjer je premaz naj-bebelejši. Predavanja so bila ilustrirana z zelo dobro uspelimi fotografijami, posnetimi s pomočjo elektronskega mikroskopa. Vprašanje čiščenja odpadnih vod sta obravnavala dva predavanja in sicer: »Uspeh biološkega čiščenja odpadnih vod v aero akceleratorju«, avtorji G. Win-dans. E. Petermann in E. Klein ter »Možnosti za izboljšanje dela floitaicijskih Lovilcev vlaken«, prof. W. Brecht in W. Merlano. V prvem predavanju so avtorji podali pregled dela aero akceleratorja in doseženih BSB vrednot. Prof. Brecht je v svojem predavanju podal najprej različne načine vodenja odpadnih vod in pogoje, ki vodijo do zadovoljivega in stabilnega dela flotatorjev. Posebej je navedel rezultate preiskave o načinu gradnje flotatorjev kot so velikost flokulacijskega prostora ter opisal postopke dodajanja zraka, njegove količine, potreben pritisk in način sprostitve zraka. Pri dodajanju zraka k celi količini vode, ki teče skozi flotator, se je izkazalo posebno za potrebno. da ima flotator dovolj velik flokulaoijskii prostor, medtem ko ima glede na porabo energije prednost dodajan je zraka samo manjšemu delu odpadne vode, ki teče skozi flotator. Napake, ki se pojavljajo pri delu flotatorjev najpogosteje, ni iskati v njihovi gradnji, pač pa v 'načinu dovoda odpadne vode -in sploh nastavitvi. »Smole, voski in masti v lesu in celulozi« I. Croon Kar teče proizvodnja sulfitne celuloze, je živ problem smol tako za proizvajalca kot tudi potrošnike. Ekstraktivne snovi v svežem lesu sestoje v glavnem iz mastnih kislin vezanih na glicerin, sterine in ter pen-alkohole z manjšimi količinami prostih mastnih kislin, sterinov, terpen-aliko-holov in ogljikovodikov. Glavni del ekstraktivnih substanc v lesu listavcev je koncentriran v str-ženaistih stanicah. Nasprotno pa pri lesu iglavcev nastopajo te substance v strženastih stanicah kot tudi v posebnih smolnih kanalih. Zaradi relativno lahkega dostopa je te smole lahko odstraniti. Med skladiščenjem lesa pride do sprememb v sestavi eks-traktivnih substanc in zaradi tega preide njihov večji del pri sulfitnem razklopu v raztopino, ostanek pa izgubi znatni del nagnjenja h koagulaciji in s tem tvorbi oblog in ostalih težkoč. Kemijske reakcije, ‘ki potečejo v čaisu skladiščenja lesa, lahko razdelimo v dve skupini ,in sicer: a) v encimatsko hidrolizo estrov mastnih kislin in b) v oksidacijo nenasičenih spojin. Če je les. uskladiščen v obliki lesnega sekanca, potekajo vse te reakcije mnogo hitreje, poleg tega pa pride tudi do razgradnje s mol po glivicah in bakterijah, kar ima za posledico, da pri tako skladiščenem lesu mnogo hitreje pade vsebina smol. Reakcije, Id potečejo med skladiščenjem lesa, imajo znaten vpliv na ponašanje ismol v času sulfitnega razklepa. Znaten del tako razgrajenih in oksidiranih smol se nato odstrani v času kuhanja in s tem pade tudi količina klora, ki se adira na smole. Taiko se veže npr. tudi do 20% celotne količine klora na smole, če je bila celuloza proizvedena iz svežega lesa, medtem ko smole v celulozi, ki smo jo proizvedli iz dobro preležanega lesa, vežejo le še 10—<15% klora. Zamenjava stopnje kloriranja s klordiokskino stopnjo olajša odstranitev smol in celuloze, pri čemer pade ■količina klora, vezana na smole na ca. 5%. Pri skladiščenju in zlasti pri segretju celuloze pride do odcep-Ijenja klorvodika oziroma solne kisline ter organskih kislin iz smol, zaradi česar se poveča kislost celuloze, kar ima za posledico znižanje trdnosti celuloze ter njene beline. Polarni deli smol npr. mastne kisline in oksidirane substance učinkujejo kot omakala med ksantogeniranjem celuloze pri procesu proizvodnje viskoze, zaradi česar pride do enakomernejše tvorbe celuloznega ksantoge-nata. Tako proizvedena viskoza se mnogo bolj homogeno topi in zmanjšajo se težkoče pri filtriranju. Prisotnost določene količine smol v višini 0,25—0,35 % se lahko smatra kot prednost v prej povedanem smislu. Previsoka vsebina smol pa vodi na drugi strani do močnega penjenja vikoze, kajti ca. 80% prvotno v celulozi prisotnih smol Ostane tudi po merce-rizaoijii v celulozi. Bolj hidro-fobni deli kot so terpeni, sterini, ogljikovodiki, maščobni alkoholi itd. pa tvorijo obloge v cevovodih in ostalih posodah, kar povzroča cesto zamašitve šob. Del smol, zlasti Ca-mila, se pusti le zelo težko dispergirati, zaradi česar 'ostanejo v viskozi v obliki neraztopljenih delcev, kar zmanjša trdnost viskoznih vlaken. Smole topijo del ogljikovega žve-plenca, ki se pri predenju sprošča in povzroča mehurčke v vlaknih. Dalje je bilo ugotovljeno, da smole znižujejo belino viskoznih vlaken. Pokazalo se je, da 'Smole v viskozi močno znižajo tudi OD-trdinost gotovih viskoznih niti in sicer zaradi odcepitve klorvodika in kislo reagirajočiih plinov im to predvsem pri segrevanju. Glavni vz.rok, da dobimo močnejše in tudi toplotno obstoj-nejše niti iz predbidrolizirane .sulfatne ceLuloze, v primerjatvi s sulfitno celulozo, izgleda da leži prav v nizki vsebini smol v pred-ludrolizirani sulfatni celulozi. Vendar pa je danes mogoče z zamenjavo klorirane stopnje s klor-dioksidmo proizvesti tudi sulfitno celulozo z zelo nizko vsebino smol, ki se giblje okoli 0,05 %. »Uporaba infrardeče spektroskopije pri preiskavi celuloze in papirja« G. Jayme in E. M. Roihmann Predavatelj je podal sprva kratek pregled različnih možnosti uporabe infrardeče spektroskopije pri kvalitativni in kvantitativni analizi celuloze in papirja. S pomočjo IR-.spektrogramov čistega bombaža so bile prikazame za celulozo značilne črte, dalje razlike spektrov beljene 'Celuloze napram čisti celulozi in možnosti identificiranje celuloze listavcev in iglavcev. Tudi lignin v nebeljeni celulozi 'iiovzrača značilne spremembe spektrov, rri tem ostaja celo možnost kvantitativnega določanja vsebine lig-nina z dovolj veliko natančnostjo^ Pri celulozah, iki so bogate na heniceiluflozah, pride do absorpcije po CO-skupinah, s čimer je podana celo možnost ločenja kar-'bonilnih in karboklsilmih CO-skupin. Za kvalitativno in kvantitativno ločenje pomožnih sredstev, ki jih vsebuje papir, obstaja vrsta možnosti. V večini primerov je potrebno najprej določeno substanco ekstrahirati s selektivnim topolom in nato preiskati z IR spektroskopom. Ce to ni mogoče ali pa mogoče zelo nepopolno, lahko preiskujemo trdno praho direktno ali pa kar je enostavneje v obliki tablet v zmesi s kalijevim hronidom. Predavatelj je podal kritični pregled te zadnje tako imenovane KB-metode ter matematično obdelavo dobljenih spektrov pri kvantitativnem 'določanju vsebine melaimiinskih in formaldehidnih smol v papirju. Prednost te metode je v tem, da je direktna in hitro izvedljiva ter omogoča tudi če imamo na razpolago le nekaj miligramov snovi. Končno so bili podani rezultati meritev z uporabe nove tako' imenovane metode oslabljene popolne .refleksije (ATR metode). »Pomen klordioksida za kakovost celuloze za papir in reyon — E. Ringstrom« Klordioksid je specifično belil-no sredstvo, katerega učinkovanje je omejeno izključno na lignin, ki preostane po razklopu lesa pri celuloznih vlaknih, ne da bi pri tem na kakršenkoli način prišlo Ho razgradnje polisahari-dov. Pred odkritjem teh lastnosti klordioksida je bilo mogoče beliti do visoke beline sulfitno celulozo samo s klorom in hipokloritom v razmeroma mehkem stanju, medtem ko je sul-fatna beljena celuloza imela tudi po večstopnem kloriranju in al-kaliziranju ter hi pokloni tnem beljenju še vedno rumenkast ton in nagnjenja k še večji porume-nitvi. Z uporabo klordioksida je danes mogoče proizvesti zelo belo sulfatno celulozo, katere mehanične lastnosti so skoro tako dobre kot pri nebeljeni celulozi. V tem dejstvu leži osnova za ogromen porast proizvodnje sulfatne celuloze v obdobju po drugi svetovni vojni. Kar zadeva reyon celulozno prednost uporabe klordioksida zaradi visoke beline ni tako očitna. Sulfitna beljena celuloza je izrazito lahko beljiva celuloza, vendar ima tudi tu poboljšianja beline celuloze svoj vpliv na po-boljišanje beline surovih reyon niti in s tem blaga proizvedenega iz teh niti. V zadnjem času uporabljamo za proizvodnjo reyo koirda skoro Izključno predbidrolizirano sulfatno reyon celulozo, kjer je belina skoro brez pomena. Tu torej ne isitremimo po visoki belini, pač pa po tem, da vsebuje celuloza minimalne količine ligmina, kar je potrebno za to, da ima celuloza kar maj višjo reakcijsko spo-■soibnost in s tem povezano boljšo sposobnost filtriranja viskoze. Uporaba klordioksida pri beljenju tovrstne celuloze je brez dvoma doprinesla največ ji delež k možnosti uporabe predhidroli-zirane sulfatne celuloze za proizvodnjo koirda. Še več z uporabo (Nadaljevanje na 8. str.) Takole poteka v Medvodah klonil vod od klornega skladišča do belilnice Kaj in kako je bilo v Novem gradu Od 1. do 11. VIII. 1965 VEVČE, SEPTEMBRA — Tisiti, ki so v prejšnjih letih preživeli svoj dopust v našem počitniškem domu v Novem igradu, so bili več ali manj zadovoljni. Ze lansko leto pa je bilo opaiziii poslabšanje, ‘zlasti kar zadeva red in snago. O lem je bila že lani opozorjena za to odgovorna si rokovna služba. Letos ali točneje od 1. do dl. avgusta pa je bilo bivanje v našem domu vse prej kot prijetno. Razen z vremenom, morjem in prenočiščem se ne bi mogli iz ndeeuner pohvaliti. Poleg nereda in poslabšanja snage se je poslabšala tudi hrana. Tu ne mislimo na zajtrke, kajti ti so bili zelo dobri. Navedili bomo na kratko nekaj pomanjkljivosti, na katere smo sarmi naleteli v tem času: Televizijski aparat je bil večkrat preko noči odprt. To je važno povedati zato, ker so nam zvočnik že ukradli. Pomanjkanje jedilnega pribora, zlasti nožev, je ustvarjalo kaj čudno sliko. Ko so pričeli deliti kosilo ali večerjo, se je okrog pribora ustvarjala gneča. Kdor ni bil med prvimi, je ostal brez noža. Kosilo in večerja večkrat nista bila ob tistem času kot je bilo napisano na razporedu. Toda kuhinjsko osebje tega me -sporoča ljudem takrat, fco pridejo v vrsto, ampak jih pusti čakati tudi več kot pol ure. Ko pa potem prično deliti hrano-, so kaj hitro našle izgovor, da ni bilo vode, d-a je bil -slab tok in podobno. Na hrani smo imeli preveč ljudi. Zato so morali nekateri naši čakati tudi več kot eno uro. Ob prihodu dne !. VIII. upravnik ni dobil iz Vevč seznama, kdo pride in katera hišica mu je dodeljena. Zato je celotno vpisovanje in -ugibanje trajalo precej časa, pri čemer ni manjkalo prerivanja, prerekanja in slabe volje. Hrana je bila daleč od kvalitete prejšnjih let. Enkrat' je bila za kosilo neslana polnjena paprika in napol kuhan krompir. Nek drugi dan je bil za večerjo paprikaš, v katerem je meso močno zaudarjalo. Kurji vratovi, ki so bili v paprik ašu, so smrdeli -tako močno-, d-a je kuharico na to opozorilo že kuhinjsko lOisebje, toda zaman. Nekateri piščanci so smrdeli že ta- krat, ko so- jih čistili. Zadnji večer našega bivanja pa smo dobili dejanska ismridijivo večerjo. (Polpete -ter grenke kisle kumare -s kislim krompirjem.) Že ko -smo -stali v vrsti -za hrano, je iz kuhinje močno -smrdelo. Ugibali smo, kaj bi to moglo biti. Nekateri so mislili, da je -sir, drugi da je meso, Vevčami pa so hitro uganili, da je to duh po kafileriji. Ko pa .so okno odprli, smo ugotovili, da tako smrdijo polpeti. Veliko gostov je večerjo v celoti -vrnilo, nekateri so pojedli samo solato, le malo je bilo tako korajžnih, da -so pojedli tudi polpete. Po-z-nam dva člana, ki sta polpete pojedla, kasneje pa tarnala zaradi težav v želodcu. Nekaj ljudi je odšlo na večerjo v druge domove, nekaj se jih je odpeljalo v mesto ali pa -so ostali le ob čaju in kruhu. Pri nas ismo imeli na hrani tudi Cehe. Ko so tisti večer videli, kaj je -za večerjo, s-o izahtevali surovo mašilo, kruh ter čaj. Vse to so odnesli s -seboj v šotore, kajti pri nas jim je preveč smrdelo. Ko se je tisti večer vrnil upravnik, mu je kuharica ponudila ocvrta jajčka, češ da je večerje že zmanjkalo. V resnici pa je bila v pomijah. Ko je eden od naših gostov vrnil celotno večerjo in javno zahteval, naj pride upravnik, mu je pomočnica kuharice skozi okno odgovorila, -da za tako večerjo ni kriv upravnik, ampak kuharica, ki jo je skuhala. Najboljše kosilo je bilo -takrat, ko je prišla »komisija«, da bi ugotovila nepravilnosti Ljudje so že dva -dui prej -govorili, da bo prišla. In ko je res prišla, se je upravnik odpeljal v Umag. Obisk komisije ni dosti zalegel, kajti po njenem odhodu je šlo po starem. Zvišala -se je tudi cena Co-ckte od 70 na 89 din. Na -mizah ni bilo- nobenih pe-peJmdkov. Mize -smo po obrokih čistili sami z mokro cunjo, ki je bila na razpolago, kar pa ni posebno čisto, -vsi tuji gosti pa so tudi to pustili vnemar, češ s-aj bodo domačini to storili. Močno začinjena hrana ni vedno primerna za otroke, toda kaj drugega ni hiilo:, zato so imeli -tudi starši z otroki težave. Poslovanje bifeja je -posebno poglavje. Steklenina ostane preko noči zunaj na mizah. Koliko je izgine, še ni znano. Cene pijač so zelo »gibljive«. Kozarci so bili čisti ali pa tudi ne. Poslovni čas bifeja ni bil reden. Z izleta na morje KONGRES PAPIRNIC AR JEV V BADEN-BADENU (Nadaljevanje s 7. str.) kloridoksida v proizvodnji celuloze za viskozna vlakna so se odprle možnosti proizvodnje novih tip tekstilnih vlaken, kjer sta belina in visoka stopnja polimeriza-cije celuloze -pogoj. Pri proizvodnji sulfitne celuloze za viskozna vlakna ,povzročajo smole velike težkoče, kajti reakcijske produkte med elementarnim klorom in smoln-i-mi komponentami oziroma maščobnimi komponentami v nebeljeni celulozi je zelo težko odstraniti iz celuloze. Z uporabo posameznih klordioksidnih stopenj v določenem zaporedju pri beljenju celuloze se je lizikazalo za možno v veliki meri zmanjšati prav prej navedene težkoče s smolami. Prof. G. Jayme in K. Balser sta -poročala o elektronsko optični razliki površine naravne in regenerirane celuloze in B. Phi-lipp in J. Baudisch o vplivu raz-Pčn-ih modifi-katorjev na makro-m-olekularnio strukturo vlaken celuloznega regenerata. A. M. van de Ven je v svojem referatu opisal vpliv dodatka nekaterih modifi-katorjev na predenje kord re-yona. Posebno je bil prikazan učinek cinkovega -sulfata kot sestavnega dela predilne kopeli, potrebnega za dosego zahtevane strukture rejonskih vlaken za proizvodnjo korda. V posebnem referatu je direktor A. Hornke iz tovarne celuloze Lenzing podal uspehe, ki jih je ta tovarna dosegla z uvedbo de-lignifikacije lesa z magnezijevim bisulfitom in je opisal postopek, ki se ga poslužujejo Lenzing pri regeneraciji -magnezijevega oksi- da in žveplovega dioksida. Ta postopek je v principu enak Bobcock-pastopku, vendar poteka izločanje magnezijevega oksida iz -dimnih plinov po mokri poti v posebnem skruberju nasproti Babcook postopku, kjer se magnezijev idk-sid izloča iz dimnih plinov v multiciklonu ali Var-kaus postopku, kjer ga odločajo z elektrofiltri. Absorpcija, SO2 poteka na podoben način kot pri Balboocku. T-ov-ama je s prihodom na magnezijev bisulfit dosegla znatne tehnološke in ekonomske prednosti, saj znaša stopnja regeneracije magnezijevega oksida in žveplovega dioksida med 85 in 90°/o. Dobljeni rezultati v pogledu kakovosti celuloze v Lenzi-ngu so zelo zadovoljivi in so podobni tistim, ki jih dosegajo druge tovarne, ki so prešle na ta postopek. Delignifikacija lesa poteka v Lenzingu za enkrat samo v kislem območju zaradi specifičnosti proizvodnje, imajo pa namen, vsaj pri celulozi za papir preiti tudi na »magnefitni« postopek tj. na postopek razklepa lesa pri kislosti v območju 4,2 do 4,5 pH. Kot je iz tega kratkega poročila razvidno, so bila predavanja vseskozi zanimiva ter so posegala tako na -praktično kot teoretično -področje. Razgovor -za okroglo mizo o analizi celuloze je obsegal obravnavo o določanju tujih snovi in -skupin v celulozi, analitiko topnosti in breknenja celuloze v alfcalijah, pogoje preiskave o uporabnosti celuloze za proizvodnjo viskoze ter za ace-tiliranje celuloze. ing. B. I. Snaga in red sta bila tudi bolj na nizki ravni. Objektivna težava je č-esto pomanjkanje vode. Toda z majhno improvizacijo smo na straniščih tudi rto deloma omilili. Postavili smo vedro morske vode in konseivn-o škatlo. Toda: vrata na žen-ski -strani so brez zapiračev. Potezne verižice so bile tako- visoko odtrgane, da jih manjši -otroci niso mogli uporabljati, nesnaga pa je zato ostajala. Deske na školjke niso pritrjene. Ponekod je manjkal predalček za toaletni papir. Papir je bdi -sicer na tleh ali na deski, toda ves moker. Zjutraj ga res namestijo, toda ko -ga zmanjka, ga je težko dobiti, ker zato pristojnega ni doma, ključe skladišča pa ima s seboj. V moškem stranišču je odpadel umivalnik. V umivalnicah manjkajo pipe in ogledala. Vse hišice niso opremljene z gasilnimi aparati. V hišici 24 je spodaj'podrta in zlomljena postelja po-dložena z opeko. Ob odhodu nihče ne pregleda hišic, če so v redu počiščene. Večina zaposlenih se med seboj ne razume in še prepira, tudi javno, vpričo gostov. Upravnik nima avtoritete. Sodobno -bi temu rekP, da so odnosi nezdravi. Zato pa trpe usluge. Imamo shranjen lepak, ki je nekega jutra visel na zidu in na katerem je pisalo: »Kuharica poklic -zgrešila — -šef kapedeje z gajžlo«. Pravijo, da je to napisala ena od zaposlenih. Upravnik pa nam je večkrat povedal, da ima astmo, ter da -se je predvsem zato zaposlil v obmorskih -krajih — zaradi zdravljenja, n-e zaradi dela. Sedaj pa bomo navedli še nekatere stvari, ki jih sami nismo videli, ampak smo jih slišali od -drugih, ki so tam letovali ali pa s-o v našem domu zaposleni. Ribiči imajo vedno dosti občudovalcev — Foto: A. Vavpetič V hladilniku v ku-himji je bila večja količina žarkega surovega masla. Iz hladilnika tudi močno zaudarja. Pravijo tudi, da nam nekdo vodo pripira zato, da ima drugi kamp boljši pritisk. Ker 'baje upravnik ne ve, kje je ventil, si včasih ne moremo pomagati, ko pri nas vode zmanjkuje, piri sosedih pa baje dobro teče. Pravijo tudi, da je od junija letos pa dlo avgusta izginilo 55 kompletnih jedilnih priborov. Kaj pa smo videli -v drugih kampih v Pineti? Pri vsakem je opaziti kakšno izh-oiljšainje. Pri kranjskem in litijskem pometajo plažo vsak -dan. Plažo -so opremili -z lesenimi ležalniki tako, da ljudje ne leže na tleh. Pri Jugo-textilu je prha redno delovala razen takrat, kadar v vsej Pineti ni bilo vode. V »Litiji« s-o razširili teraso tako, d-a je sedaj postrežba hitrejša V »Kranju« ima jo na -mizah pepelnike-, v »Soči« postrežbo. Bifeji so odprtji' do polnoči, pri nas pa do 22. ure. razen takrat, kadar je pri gostih tudi upravnik. V preteklih letih je inkaso bifeja deloma pokrival večje izdatke za hrano, sedaj pa naši ljudje hodijo zvečer raje k -sosedom, ker v našem bifeju ni reda i-n prijaznosth Ta članek je -prečitalo, se z njim v celoti strinjalo in -podpi-salo 14 oseb, ki so bili v omenjenem času s svojimi družinami v našem počitniškem diomu na dopustu. Treba je povedati, da za presojo poslovanja počitniškega doma ni zadosti pregledati le -poslovne knjige. Kvaliteta uslug v počitniškem domu je odvisna predvsem od ljudi, ki vodijo ta dom. Upajmo, da bo drugo leto boljše? Milan Glešič, Silvo Černe, Marija Jozelj, Dominik Tomažin. Franc Černivec, Marjan Kocjančič, Ada Babnik, Jakob Ferjan, Drago Marolt, Janez Černe, ing. Peter Jeriha, Franc Rajar, Stane Robida in Rudi Trtnik. Dopusti so za nami KOLIČEVO, SEPTEMBRA - Glavna sezona dopustov je za nami. Delavci so preživeli svoj dopust na različne načine. Bili so na imouju. v planinah ali ma potovanjih. Za preživitev dopusta na morju ali v planinah je bilo med delavci veliko zanimanje kljub povišanim cenam v primerjavi z lanskim letom. Zaradi prevelikega -števila prijav-Ijencev je bila komisija z-a oddih primorana, da je omejila čas bivanja v počitniškem domu Fi-esa, Izola in v koči na Veliki planini, ki je znašal 7 'dni, kar pa ni veljalo za -tiste, ki so letovali tudi v pired in po-sezoni. Kljub nižjim cenam pa za ta ča,s ni bilo prijavljemcev. V počitniškem domu v Fiesd je v juliju in avgustu letos letovalo skupno lii5 -oseb, oz. preživelo tu 805 dopustniških dni. Dnevni penzion za član-a kolektiva je iznašal 800 din, otroci do 10. leta starosti pa so plačevali polovično ceno oskrbnega dne. Z bivanjem v domu so dopustniki zelo zadovoljni, -o količini in kvaliteti hrane pa polni pohvale, vse priznanje sio dali tudi -strežnemu osebju. Kljub temu, da so- se cene dnevnim uslugam v Izoli konec julija zvišale za 550 din je preživelo svoj dopust v Počitniškem -naselju Izola 66 oseb, kar pred- stavlja 482 dopustnih dni. S prehrano so bili dopustniki zadovoljni. Pripombe so imeli ediino le na oddaljenost restavracije in izrazili željo, naj skuša Počitniška skupnost najti možnost prehrane poleg naselja. V času bivanja na morju so dopustniki pogrešali -zračne blazine in ležalnike. Koristniki uslug v -domu predlagajo, naj -se za prihodnjo .sezono nabavijo ti 'rekviziti in se posojajo posameznikom proti lodiškodnini. Zelo razveseljivo je dejstvo, da je preživelo svo-j dopust v koči na Veliki planini precej več delavcev kot v lanskem letu. Samo v juliju im avgustu je preživelo svoj dopust v koči 132 osah, kar predstavlja '524 nočnin, v celem lanskem -letu pa smo imeli v koči -skupno 344 nočnin. V preteklih letih so preživeli v precejšnji meri svoj dopust v koči le mlajši delavci, za starejše pa je bila pot iz Stahovice oz. Orne prenaporna. Svoj delež k povečanju obiska v koči v iletoš-njem letu je prispevala žičnica, ki preva-ža dopustnike iz Kopišč do Zelenega roba. Od tu do koče je samo 5 minut hoje. Zadovoljni in ogoreli so se -delavci po končanem dopustu veselo vrnili na delo. Količevci v Izoli. Čeprav nekoliko družinski posnetek, vendar le kaže dobro razpoloženje. Res, v domžalskem počitniškem naselju pri izolskem svetilniku je res prijetno letovati V plavalnem bazenu — skozi vse leio živahno PLAVALCI SLA VIJE SO DALI NA LETNI KONFERENCI OBRAČUN DELA O LETOŠNJI PLAVALNI SEZONI VEVČE, SEPTEMBRA - Kio ob Loncu plavalne sezone presoja-mo delo plavalnega ktlrulba in ocenjujemo uspehe plavalcev, se mil zdi, da bomo vse to lažje ocenjevali, če posežemo nekoliko nazaj v preteklo ileto, v rojstno leto plavalnega kluba Slarvija. Nekaj let je /vevški bazen sameval. Res je, kopalcev je bilo dovolj. Vendar pa kljub plaval-ffl/im šolam o kalkšni načrtni dejavnosti na kopališču ne moremo govoriti. Pobudo, da bi ustvarili na Vevčah plavalni klub, je v zimi 1963/61 realiziral ob pomoči prof. Krevha tovariš Tone Novak ki je zbral v zimskem kopališču Ilirije skupino mladih plavalk in plavalcev in preskrbel 'tudi nekaj bolj ali manj sposobnega kadra. Vendar je bila ta začetna aktivnost bolj podobna plavalni šoli kot načrtnemu treniranju. Ekipa se je izoblikovala šele v lanskem poletju, ko smo se odločili', da bomo sodelovali v II. slovenski plavalni ligi. Tedaj smo moštvo v grobem .sestavili in pričeli z načrtnejšim delom pri vadbi. Uspehi niso izostali. Vev-Ski plavalci so zastopali ljubljansko skupino s Celulozarjem H iz Krškega, Ilirijo II in Ljubljano III. Prva poraza s Celulozarjeqn II v Krškem itn z Ilirijo v Ljubljani plavalcem nista vzela volje, 14-Ietni pionir Marjan Robida je na republiškem prvenstvu osvojil kar šest kolajn Pač pa so pokazali pri treningu še večjo pripravljenost. V nadaljnjem tekmovanju so premagali vse nasprotnike v svoji skupini in v končni razvrstitvi zasedli prvo mesto pred Ilirija II, Celu-loearjem III in Ljubljano ILL V finalu niso mogli doseči kaj več kot tretje mesto ob ekipah Triglava II im Celulozarja H, čeprav so se z njima popolnoma enakovredno borili za naslov najboljšega. Po/leg tega so plavalci PK Sla-vije v preteklem letu sodelovali tudi na mladinskem republiškem Prvenstvu, kjer so zbrali 5758 točk in se uvrstili na zadnje, to je deveto mesto, vendar so zaostal; za predzadnjim — Neptunom iz Celja le za 7 tačk. Na pionirskem prvenstvu Slovenije so zbrali 2989 točk in se uvrstili na osmo mesto pred Radovljico in Rečanom. Čeprav v lanskem letu nismo dosegli vidnejših uspehov, smo letošnjo sezono vendarle pričakovali z optimizmom. In to Upravičeno. Že na mitingu mladih 1L aprila v zimskem bazenu v Kranju so plavalci PK Slavij e mešali račune najboljšim slovenskim plavalcem. Andric in Cerarjeva sta v svoji kategoriji osvojila naslov republiškega px-yaka, Jurman drugo mesto, Marjan Robida, Zdenka Lorbek in Niko Potočnik pa so osvojili priznanje za tretje mesto. Po krajši prekinitvi smo pričeli z vadbo v letnem bazenu. Spet so sledili nastopi v drugi slovenski ligi, vendar letos v mnogo težji skupini s celjskim Neptu- nom in Rudarjem II iz Trbovelj. Kot preteklo leto, smo bili v prvih srečanjih premagani, kar pa smo v povratnih srečanjih nasprotnikom s krepko mero vrnili in v končnem razporedu osvojili prvo mesto. Po srečanjih v ligi so plavalci nastopili na mladinskem republiškem prvenstvu. Pripravili so res veliko presenečenje, saj so v končni razvrstitvi dosegli tretje mesto, takoj za Ljubljano An Triglavom iz Kranja. Zbrali so 12,630 točk —- enkrat več kot lani in še nekaj .povrhu. Res lep, povsem zaslužen uspeh. Takoj za tem so 19. in 20. avgusta startali naši najmlajši na pionirskem prvenstvu SRS. Letos so pionirji tekmovali prvič razdeljeni v dva starostna razreda: starejši od 12. do 14 let in mlajši do 12 let. Pri starejših nismo imeli posebnih Azgledov. Vidnejše rezultate so 'dosegli na 100 m crawl in IGO m metuljček, ter pri moški štafeti 4 X 100 m mešano in 4 X 200 m crawl —- obe sta bili tretji. Sicer pa smo s sedmim mestom in 3361 zbranimi točkami pred Neptunom, Radovljico in Fuži-narjem lahko povsem zadovoljni. Drugačna pa je bila situacija pri mlajših pionirjih. Računica je kazala, da .so izgledi tudi za prvo mesto. In res, prizadevnost in hrabrost najmlajših je bila bogato poplačana. Bili so prepričljivo najboljši in SO' se povsem upravičeno priborili naslov ekipnega republiškega prvaka v konkurenci desetih najboljših slovenskih klubov. Končni vrstni red je bil naslednji: Slavi ja 779, Ljubljana 704, Ilirija 694, Triglav 474, Rudar 463, Neptun 340, Radovljica 236, Celulozar 224 in Fu-žinar 98 točk. Največ so k uspehu prispevali Srečko Andrič, Tomaž Jurman (republiška prvaka na 50 m metuljček in 50 m hrbtno), Valerija Ban in Mojca Li-beršar. Zelo dobre rezultate sta dosegli tudi Trtnikova in Valentinčičeva ter Gorše, Potočnik in Novak. Od vseh lahko ®e veliko pričakujemo, seveda le, če bodo z vadbo marljivo nadaljevali in če bodo še 'bolj prizadevni kot doslej. Vsi ti doseženi uspehi pa so vsem, tako tekmovalcem kot vodstvu kluba dali več samozavesti in optimizma. Zato smo sklenili, da se bomo udeležili finala IL slovenske lige v Krškem, ko je bilo obenem tudi kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v prvi republiški razred, kajti klub, ki bi uspel zbrati na tem tekmovanju, na katerem se plava celoten olimpijski program, več kot 12 tisoč točk, pridobi v naslednjem letu pravico nastopanja v L republiški ligi. Ocenili smo svoje moči in spoznali, da bomo uspeli, če bo šlo vse po sreči. Po dveh tednih nadaljnjih intenzivnih priprav smo dobro pripravljeni nastopili 30. in 31. avgusta v Krškem. V finalu smo se srečali spet z Neptunom i'z Celja, ki je veljal za favorita, saj so vsi poznavalci plavanja pripisovali celjski ekipi večje možnosti. Vendar so tudi tokrat plavalci PK Slav.ije presenetili ne le poznavalce in ljubitelje plavanja, ampak celo sami sebe, s.aj so plavali mnogo bolie, kot so pričakovali. Nasprotnike iz Celja so gladko odpravili z veliko razliko v točkah lin s tem osvojili naslov prvaka II. slovenske lige. V skupnem so zbrali 14.752 točk (Neptun 13.274), Toliko so letos dosegli le najboljši klubi v prvi slovenski ligi, Ce vrednotimo uspehe posameznikov, rues ne moremo z gotovostjo trditi, kdo je bil najboljši. Vendar pa zaenkrat Potočnik An Švare An Klešnik predstavljajo razred zase, čeprav ob tem ne smemo prezreti Dimica, Prevodnika, Cvetkoviča in bratov Robida, ki so mnogo prispe-vaili k skupnemu uspehu. Med dekleti gre največ priznanja Živki Meljo, talko za njen trud, kot tudi za dosežene uspehe. Posebej bi lahko omenili še Zdenko Lorbek, kot izredno borbeno plavalko, škoda je le, da kaže včasih premalo volje za trening, čeprav se je proti koncu tudi tu trudila. Ti dve in Černetova, Cerarjeva, Kržičeva ter Li-bersarjeva so h kolektivnemu uspehu prispevale več, kot srno upali pomisliti. Ko še .govorimo o uspehih plavalcev, pa ne smemo prezreti dela mladih trenerskih pomočnikov Andreja Robide ter Nejca Prevodnika in Živke Meljo, ki .so krepko pomagali, zlasti pri tre-ningilh naših najmlajših. Vendar nas letošnji dosežki ne smejo zavesti. Ne pomenijo le lovorike, ampak predvsem precejšnjo mero odgovornosti in obveznosti, Silijo nas k smotrnejšemu, resnejšemu treningu, ker je to edina pot Ik uspehom v plavalnih arenah. Napori pri vadbi ne bodo majhni, včasih bo potrebno mnogo volje do dela in če bodo plavalci uspeli tu, tudi ■uspehi ne bodo izostali. Najpomembnejša vloga našega kluba v družbenem smislu pa ni . *' ■ ■ x:I'; ^ Štirje najhitrejši pionirji, od katerih se mnogo pričakuje. V sredini njihov trener Janče Gašperin le doseganje čim boljših športnih rezultatov. Gre prevsem za to, da vključimo v svoje vrste kar največ mladine, predvsem najmlaj-ših, da jim nudimo in omogočimo sistematično in strokovno izpopolnjevanje v eni izmed najlepših in najprimernejših oblik telesne vzgoje in s tem krepimo in 'bogatimo telesni in psihični razvoj naše mladine. Tudi na tem področju smo dosegli ogromen uspeh, saj so naše vrste vedno številnejše in priliv mladih plavalcev vedno večji. To pa je obenem tudi najlepše poroštvo za nadaljnje uspehe. J. G. DROBNE IZ VEVČ VEVČE, SEPTEMBRA — Komisija za ugotavljanje disciplinskih prekrškov je v zadnjem času obravnavala precejšnje število prijav o prekrških. Posamezni člani kolektiva se ne zavedajo svojih dolžnosti na delovnih mestih, čeprav so seznanjeni tako z redom kakor tudi z materialno odgovornostjo. Karakteristični primeri razpravljanja so bili prihajanje na delo v vinjenem stanju, nepravilni odnosi, premajhna pozornost in odnos do dela in neopravičeno izostajanje od dela. Zato je komisija izrekla nekaj milejših kazni, kot so opomin in javni opomin. Za nekatere člane pa je predlagala izključitev iz delovne organizacije. Te predloge je DS podjetja potrdil. Tako so bili izključeni: Miroslav Kocjančič, kurjač, Teodor Plazar, ključavničar, Ivan Knez, pomočnik kurjača, Miroslav Zavrl, snažilec, Husein Kapic, brusilec lesa in Sabat Nesimovič, nanosilec. Vsi omenjeni so izostali od dela več kot sedem dni, zato je DS menil, da je tak odnos do dela nepravilen, da negativno vpliva tako na organizacijo kakor tudi na sodelavce. VEVČE, SEPTEMBRA — UO PE Vevče je obravnaval gospodarjenje v proizvodnih enotah. Na podlagi analiz in ugotovitev bi bilo prav. da ekonomske enote še bolj pazijo in si prizadevajo za dosego večjih uspehov. Prav bi bilo, da se zbori ekonomskih enot večkrat sestanejo in obravnavajo pregled dela in organizacijo v ekonomskih enotah. Pogovorijo naj se o številu in strukturi zaposlenih glede na obseg in zahtevnost dela ter o racionalni uporabi delovnega časa. Sem spadajo dopusti, redni in izredni, kakor tudi bolniški, potem prihajanje na delo. disciplina na delovnem mestu in podobno. K dobremu gospodarjenju spada tudi racionalna poraba materiala za enoto proizvoda, uporaba strojev in prostorov, predlogi za izboljšanje dela, pravočasnost in kontrola dela. S tem bi ekonomske enote odkrile še marsikatero notranjo rezervo, ki bi ob novi gospodarski reformi prinesla večji uspeli ekonomski enoti sami kakor tudi celotnemu kolektivu oziroma skupnosti. VEVČE, SEPTEMBRA — UO podjetja je pregledal stanje praktikantov, štipendistov in vajencev. V šolskem letu 1963/66 jih je kar 53. Večina se jih šola na Tehniški šoli za papirno stroko in v poklicni šoli Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani. Manj pa je dijakov iz drugih strok, kar je glede na potrebe razumljivo. Vsem štipendistom bo v nekaj letih treba zagotoviti ustrezno zaposlitev, kar pa je posebno pereče za delovna mesta, ki jih lahko zasedajo ženske. Struktura podjetja je namreč taka, da ženske delovne sile ne moremo zaposliti na večini delovnih mest bodisi zaradi teže dela oziroma zaradi izmenskega dela. Zato je UO upravičeno odklonil vse prošnje za dodeRtev štipendije. Tudi na druga delovna mesta trenutno ni potreb. Te se bodo pokazale šele, če bodo stekle nove investicije, za kar pa so sedaj minimalne možnosti. Stara transformatorska hišica pri pripravi lesa v Medvodah ne služi več svojemu namenu Ekipa mlajših pionirjev PK Slavije republiški moštveni prvak za leto 1965 KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu juliju 1965: StanisHaiv Brozovič, K-papirničar Andrej Zaipušek, K-jpapirničar Bogdan Kržan, K-papirničar Silva Štefanič, PK-prodajalka Mijo Cofek, K-papimičar Peter Štamcar, K-paipirničar Alojz Pezamovski, K-papirničar Anton Habič, K-električar Magda Sešek, kadrovski evidentičar Odšli v juliju: Marija Šinkovec, sporazumno Ibrahim Mešič, neopravičeno izostal Marija Drozg, neopravičeno izostala Amalija Žertek, sporazumno Anton Mulh, sporazumno Anton Krese, sporazumno Marija Krese, sporazumno Stefan Vegi, sporazumno Poročili so se: Janez Preši z Marijo Kvartuh Slavica Kvartuh z Alfonzom Lazarjem Himzo Ibrahimovič z Melečo Oka-novič Čestitamo! Rodili so se: Alojziju Ostrežu, hči Antonija Alojzu Malovrhu, hči Nada Jožetu Urigelju, hči Bojana Stjepanu in Ajdeli Baksa, sin Dušan Matiji Lampelju, sin Matjaž Mariji Oberč, hči Mirjana. Čestitamo! Prišli v mesecu avgustu 1965: Peter Anzelc, S S-papirniški tehnik Peter Hribar, SS-papirniški tehnik Ivan Habič, VK-mizar Ivan Bider, K-papimičar Ivan Podgorelec, PK-razkladalec Franc Golobič, PK-razkladalec Svetislav Vučenovič, K-strugar Majda Brus, dipl. ing. kem. tehnologije — dokumentarni knjižničar Odšli v avgustu: Frančiška Blatnik, sporazumno Stanko Žagar, sporazumno Husein Kapič, neopravičeno izostal Peter Babič, umrl Ivan Ulčakar, upokojen Bogdan Kržan, sporazumno — odšel v šolo Slavka Potočnik, upokojena Jernej Hribar, sporazumno — šel v uk za vajenca Vinko Pangeršič, sporazumno — šel v uk za vajenca Milan Levičnik, sporazumno — šel v uk za vajenca Derviš Reizevič, neopravičeno izostal Teodor Plazer, neopravičeno izostal Miro Zavrl, neopravičeno izostal Ivan Knez, neopravičeno izostal Miroslav Kocjančič, neopravičeno izostal Šaban Nesimovič, neopravičeno izostal Poročili so se: Stanko Rangus s Tatjano Klemenčič Čestitamo! Rodili so se: Stanetu Dajčmanu, sin Igor Jožetu in Anici Jager, sin Čestitamo! Antonu in Ladislavi Grilj se je rodil sin Ladislav Čestitamo! Poročil se je: Mil orad Bes ari č z Rusko Stanojevič Čestitamo! V mesecu avgustu so se zaposlili: Jožica Rode, ekspeditor Magda Ferjančič, likvidator računov Valentin Žabnilkar, ključavničarski vaj en ec Štefan Hribar, ključavničarski vajenec Alojz Osolnik, kovinostrugarski vajenec Franc Vodlan, elektrovajenec Zdravko Kremžer, vodovodni inštalaterski vajenec Peter Potočnik, pazilec sita Janez Savnik, ključavničarski va-j enec Roman Kosmatin, železostrugarski vajenec V mesecu avgustu so odšli iz podjetja: Marjan Cerar, samovoljna zapustitev dela Dušan Simič, odpuščen iz delovne organizacij e Janez Majhenič, odšel v JLA Jakob Zanoškar ml., odšel v JLA Rojstva: Jožetu Topolovcu se je rodil sin Jože Ani Vesel se je rodil sin Franci Antonu Cerarju se je rodil sin Janez Čestitamo! MEDVODE, AVGUSTA - F juliju letos je bil upokojen naš delavec tovariš Ferdinand Kovačič. Zaposlen je bil na delovnem mestu tesar — VK. Kot sezonski delavec se je pred vojno težko prebijal skozi življenje ter je že v zgodnji mladosti spoznal borbo za kruh, ki so ga kapitalisti tako skopo rezali delavcem. Med okupacijo je že v letu 194'1 začel sodelovati z NOB ter je kasneje tudi stopil v NOV. — Tovarišu Feriju želimo, da bi še dolgo zdrav in zadovoljen užival zasluženi počitek. (Milka Trček) REZERVIRANO ZA ODGOVORE NA PRAVNA VPRAŠANJA KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Uredniški odbor »Našega dela« je določil del prostora v listu tu di za razjasnjevanje posameznih vprašanj iz delovnih razmerij. Ker je novi zakon o delovnih razmerjih prinesel vrsto novih določil, naprošamo člane kolektiva, da za vse nejasnosti' iz posameznih področij delovnega razmerja zastavljajo uredništvu vprašanja, na katera bomo odgovarjali. Tov. M. sprašuje, kakšne so spremembe po novem zakonu v zvezi s skrajšanim delovnim časom za zaposlene matere. Odgovor na to vprašanje je dobila pri naši pravni službi, ker pa je v podjetju zaposlenih precej žensk, objavljamo odgovor na zastavljeno vprašanje. Po novem zaklonu o delovnih razmerjih dima mati delavka pravico delati skrajšani delovni čas po 4 ure dnevno, dokler ne dopolni otrok 8 mesecev starosti dn ima pravico prejemati za ostale 4 ure nadomestilo osebnega dohodka. V primeru, da je otrok slabega zdravja, otrok brez varuha in če ima mati 'delavka doma neugodne družinske razmere in bi morala .nujno 'delati v skrajšanem delovnem času tudi po preteku 8. meseca otrokove starosti, naj se v takem primeru prijavi pri zdravnici tovarniške ambulante. Zdravnica bo napravila predlog Komunalnemu zavodu ;za socialno zavarovanje Domžale ter njeno prošnjo za skrajšana delovni čas utemeljila s potrebnimi razlogi. Ves čas varstva otroka do 8 mesecev oz. do 3 let starosti se šteje materi delavki v polni 'delovni čas. Razlika je le v tem, da prejema do 8. meseca otrokove starosti osebni dohodek za 4 ure dela od podjetja, ostale 4 ure pa krije Zavod za socialno zavarovanje. Po preteku S mesecev. kolikor dela mati delavka v skrajšanem času, pa prejema osebni dohodek le za dejansko opravljeno delo. Ce mati delavka dela torej 5 ali 7 ur. bo' plačana od podjetja 5 oziroma 7 ur, v delovno dobo pa se ji bo štelo, kot da dela po 8 ur dnevno. To velja le, če je skrajšani čas odobrila zdravniška komisija. V prihodnji številki »Našega dela« bomo tov. N. S. odgovorili na vprašanje: »Kakšni bodo dopusti v prihodnjem letu dn po katerih merilih in osnovah, ki so sedaj v izdelavi, se bodo ti odmerjali v našem podjetju?« DOPISUJTE V NAŠE DELO PEŠCI! Da bi bili pešci na cesti bolj varni, določa zvezni temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah, ki je stopil v veljavo 4. aprila 1965, da morajo hoditi pešci po skrajni levi strani ceste in ne več po skrajni desni strani ceste, kot so hodili doslej. HOJA PO SKRAJNI LEVI STRANI CESTE JE VARNA, — ker prej opazite nasproti vozeče vozilo, — ker se lažje umikate nasproti vozečim vozilom, — ker vas tudi vozniki, ki vam vozijo nasproti, prej opazijo. NE POZABITE, DA NI DOVOLJENO: — postajati na vozišču, — prečkati cesto izven prehoda za pešce, — ovirati vozila, ko prečkate cesto. PRI HOJI IN PREČKANJU CESTE BODITE VSELEJ PREVIDNI! VOZNIKI! Ko se približujete prehodu za pešce, prilagodite hitrost vožnje tako, da boste vozilo lahko tudi ustavili. Upoštevajte pravice pešca! VOZNIKI IN PEŠCI! Upoštevajte pravice drug drugega in bodite obzirni! VSEM UDELEŽENCEM V PROMETU! Bodite zlasti pazljivi na otroke, invalide ter stare in slabotne ljudi! KOMISIJA ZA VZGOJO IN VARNOST V CESTNEM PROMETU SR SLOVENIJE OPEKE Tokrat objavljamo novo zvrst ugank: pravokotnik, ki je sestavljen iz sedmih opek. Reševalci morajo spodaj opisane besede vpisovati v posamezne opeke tako, da prvo črko napišejo v polje v številko, nato pa nadaljujejo v smeri urnega kazalca. 1. lasničar, brivec, 2. poljsko mestece (zahodno od Lublina), 3. obmejni kraj na severu Črne gore, 4. otok v tihomorskem otoč- naslov Uredništvo »Našega dela«. Papirnica Količevo, p. Domžale. Prva nagrada 3000 din, druga nagrada 2000 din, tri nagrade po 1000 din. Imena petih nagrajencev bomo hkrati z rešitvijo objavili v prihodnji številki »Našega dela«. Pravilna rešitev magičnih kvadratov z izpolnjevanko iz 6. št. »Našega dela«. o O o c: O 0 h o \ F o o 0 d O ju Mariani, 5. mesto na skrajnem jugu Portugalske, 6. romunsko mestece (zahodno od Arada). 7. sodelavci okupatorja v Jugoslaviji (NDH). Ob pravilni rešitvi dobite na označenih poljih imena direktorjev treh vidnejših tovarn slovenske papirne industrije. Rešitve pošljite najkasneje v sedmih dneh po izidu lista na POSETNICA Levi kvadrat: 1. oprema, 2. Prilep, 3. Rijeka, 4. Elemir, 5. mekina, 6. aparat; Desni kvadrat: 1. razdor. 2. Ata-uro, 5. Zagreb. 4. Durban, 5. oreadi, 6. robnik; Črtkani del: 1. amper, 2. Parma, 3. Alojz, 4. Rapid, 5. Ala-mo, 6. tenor. Polja s kvadratki: propan. I. S. ZAHVALA IZ OBRATA MEDVODE V mesecu avgustu se je zaposlil: Ibrahim Pajazetovie, pripravljalec kemikalij IZ PAPIRNICE KOLIČEVO V mesecu juliju so se zaposlili: Dušan Kosmatin, pazilec sita Konrad Volmajer, pazilec sita V mesecu juliju so odšli Iz podjetja: Srečko Tič, sporazumno Sonja Anžič, izključena iz delovne organizacije Jože Oražem, samovoljno Marija Salamon, izključena iz delovne organizacije Rojstva: Janezu Peru sta se rodila dvojčka, Ciril in Metod Jožeitu in Rozki Osolin se je rodil sin Robert Gasilska enota vasi Sora pri Medvodah je praznovala svojo 60-let-nieo. Ob tej priložnosti je priredila večje praktične vaje, pri katerih je sodelovalo poleg domače še več terenskih in industrijskih enot s področja Medvod ANTON O. ALJAŽ VRTNAR BANJALUKA Nekoč Anton je v Basni rožice sadil, vendar z vrtnarstvom zdaj se ne ukvarja. Nekje v Sloveniji isi delo je dobil, ki mu prinaša nekaj več denarja... Sedaj izdelke naše industrije predeluje, povej, kako njegovo se podjetje imenuje! Rešitev pošljite najkasneje osmi dan po izidu lista »NAŠE DELO« na naslov Papirnica Količevo, pošta Domžale. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dva nagrajenca: prva nagrada 1000 din druga nagrada 500 din. Ob prezgodnji izgubi mojega moža se zahvaljujem članom kolektiva in sindikalni podružnici. ki so mi stali ob strani v težkih dneh. Zahvaljujem se za njihovo nesebično materialno in moralno pomoč! Marija Trdanova z otrokoma _ «DELO Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani