^^^            Srečni nesrečni
Sredi učenja ste zdaj, dragi otroci. Ta-le čas okrog Božiča imate še prav posebno veselje do učenja. Vreme zunaj je bolj pusto in nič kaj mikavno, zato se lažje pripravite k učenju. Pa še nekaj vas priganja: Praznik sv. Nikolaja. Takrat se je treba prikupiti staršem, zlasti pa še velikemu prijatelju otrok : sv. Miklavžu. Zakaj — ni treba pripovedovati. Ko mine miklavževanje, se pa že veselimo na ljubke božične praznike, ko nebeško Dete — Jezušček obdarja pridno in nedolžno deco; zato treba zopet marljivosti in ubogljivosti. Pa dobri otroci se za vse to radi potrudijo, saj hočejo o bo-žičnih praznikih uživati čisto in neskaljeno veselje v družbi  srečnih in zadovoljnih staršev.
Veste, ljubi otroci Marijini, kateri revčki mi pa ob tem-le času okrog Sv. Nikolaja in proti Božiču naj-večkrat hodijo na misel ? . . . Tisti otroci, ki o miklav-ževem veselju in božični sreči prav nič ne vedo in tudi vedeli ne bodo, če bi jim ne prišli na pomoč dobro-srčni otročiči katoliških staršev in darežljivi katoličani sploh. Tisti nesrečni revčki so otroci poganskih staršev po tujih, nam malo znanih deželah tam na Vzhodu. Veste, koliko je vseh ? Še čez 200 milijonov jih je. Ti otroci nič ne vedo o verskih resnicah, nihče jih ne bo poučil o ljubem Bogu, o dobri Mamki božji, o zvestih angelih, ki nas tako skrbno varujejo. 0 kako zapuščeni in nesrečni so ti pogančiči! — Kako srečni pa ste vi, otroci Marijini, zlasti če se primerjate s po-ganskimi nekrščenci! Ali ste se za to srečo : za milost sv. krsta, za dobroto, da ste udje edinozveličavne sv. ka-toliške   Cerkve,   da se v verskih resnicah tako  skrbno
^   m
poučujete, — ali ste se dobrottjivemu Bogu že kdaj zahvalili? . . . Le storite to in popravite zaraudo sedaj, Čc ste morda doslej pozabljali na to dolžnost. Hvaležnost za dar sv. vere in za izredno prednost, da ste celo otroci Marijini, izkažite s tem, da boste odslej še bolj pridno hodili  k  sv.  obhajilu!
Pa še na en poseben način izkazujejo dobri otroci hvaježnost 2a dar prave vere : S tcm namrec, da r.evnim pogančičem pomagajo ... »Kako pa?« vprašujete. »Kako jim Čemo pomagati, ko so tisoč in tisoč ur od nas od-daljeni!« Da, daleč, daleč so od vas, a kljub temu ev-ropski otroci vsako leto rešijo nešteto poganskih dečkov in deklic.  Kako vcndar?
¦          Vidite,  za reSilev poganskih  otrok jc ustanovljena
'posebna misijonska zveza mladolctnih otrok, ki se ime-nuje »D ejanje sv. Detinstva-« »Da, da, o tem smo pa že nekaj čuli v šoli,« boste rekli. No, tem bolje. Če ste že poučcni, prav ; če pa ne, pa prosite gospoda kateheta, pa vam bo še kaj več povedal o tem »Dc-tinstvu«. Povedal vam bo, da se lahko vsak otrok za-pišc v sv. Detinstvo, če ima le voljo nekaj vinarjev na Ieto darovati za reSitev poganskih otrok. Vsega tega tukaj ne bom opisoval, ker vam bo g. veroučitelj rad pojasnil, česar Še ne veste. Le prosite ga! On bo potem vaše vinarje zbral, pa jih bo poslal misijonarjem, ki bodo  krščevali   in vzgojevali  naše nesrečne prijateljžke
ttam daleč na  KineŠkem  in drugod. Da boste iraeli za »Detinstvo« veČ veselja in vneme, Vam  povem še mično  zgodbico. Nedavno   tega   je pisala neka mati sledeče pismo v   misijonsko   hišo:    »Castiti   predstojnik!    Tukaj   Vam pošljem obleko svoje  drage hčerke  Nežike,  ki  je utnrla 13.   julija   t. 1.,   ko   je   bila   šele   polsedmo   leto   stara. Sama   je   določila,   naj   pošljeino  njeno  obleko po  njeni
»smrti revnim poganskim otročičera, zraven pa tudi denar iz hranilnika, kolikor si ga je prihranila«. — Z zvežnjem, v katereni je bila še dobro ohranjena obleka, je prišlo na misijonsko hišo 12 kron, prihranek pridne deklice. Starši so pa še priložili zavarovalnino 150 kron, ki so jih prejeli od zavarovalnice po smrti nedolžne Nežike. Vse to se je obrnilo v prid poganskim otrokom.
190 
Po izjavi dotičnega g. župnika je bila ta deklica sila modra pa tudi dobra; imela je posebno zdrav in i razvit razum zlasti za verstvene stvari. V bolezni je prcjela, dasi še tako mlada, večkrat sv. obhajilo, po katerem je srčno hrepenela. Ko se ji je bližala smrt, so bile vse njene misli le pri Jezusu! Srcčna mati, srečen oče,  ki ima tako dobrega otroka!             A. Č.