♦ PlK.i? Na svitlobo • • ske Tečaj \ srédo 29. y rudna 18 47 List 52 IXa pogon§u koli§eiuua - i , : v »i B 4 ■ w "-J H (Sonet po Silerjevih mislih.) ? trah je, se z elementi vojsko vati Ko razrušivši svojih mej ograjo S clovékam slabim svojo igraèo imajo, Cigar oblast jim je sicer spoznati. Um mu je varh, in pamet sváta mati, In angelji nebeski ga cislajo, Ak žarki prave vére ga navdajo In hlimba božje céne mu ne krati, Gorjé! strašan bolj kot morjá valovi Kot ognja in vsih elemento Je ek, ak prevzame r zloba hudôba Lj ub e véra v duši zdaj njegovi Več ne prebiva; žaiostna pomóta hodi, krive póta Mu kaž > kodar r Malavašič Ziiaiimja dobromolzaih krav. Dozdaj srno (Konec.) rili od z il a m i nj, iz kterih ---— — >/ ^ ^ » v * XXJ. V XJ 1IU I1J JI 1 M jl J A ŠLÍ II \i KS M II dobramolzna krava spozná; tode skerben kmeto brez hudih navad; zakaj krotka živina pežljiva, in je za pitanje in molžo bolj serdita. vgodna, kot divja in Angležki živinorejci so pervi mojstri v tem 9 de véjo v pleménu obedvoje gori imenovanih Jastnost veni kravi zediniti, ali oni nikdar obéh dobičkov od ene krave na enkrat ne tirjajo, ampak če molža začne jenjati, začnejo živinče umno pitati, de izpitano kmalo po dobri ceni mesarju pro dajo. Tega vodila bi se imeli tudi naši živinorejci poprijeti de veči stopnjo povzdignila. se tudi slovenska živinoreja na Ccim dezeliith pridelkov v IjjiiMjaiii De se v Ljubljani precej velike kup čije z dežel ze stara reč, in marsikteri bogati nimi pridelki storé, je Ljubljanski kupci to spričujejo. Veliko bravcam bo tedej všeč, če jim povémo sedanjo ceno domaćih pridelkov. Medù se létas ni veliko přidělalo, pa se še ta ni spečal, kér se je Parska dežela, kamor se je nekdaj posebno veliko krajnskiga medu prodalo, sama čbelo-reje zlo'poprijela, takó de se del lo. ? tega na Parsko prodá ? ga zdaj komej tretji vec in posebno mlékař naj pri kupovanji tudi na to gleda: ali ima krava, kadar bi utegnila ob mléko medů o sv."Elizabeti je bila po 13 in 14 gold, cent kar se ga je nekdaj proda-Létašnji med je dal več vóska kot lanjski; cena priti, tudi tal o de belj Res je sicer, de : Iastnosti, de se bo dala po dobri ceni prodati Iastnosti pitati, in Sa je 9 okoli 1000 sodčkov, skorej ravno toliko nost in odebeljivost dobra molz niste ravno zmirej zedinje ne ? in de dobre molzne krave se ne daj , mesnate pa malokrat obilo molzti prodalo se se ga je pa shranilo za somenj sv. Pavla. Vosek létašnji še ni přišel na prodaj; lanjskiga pridelka se ga pa še Veliko dobi okoli 86 do 90 gold. cent. odebiliti vunder skušnj daj ravno tako lepo uci, de je selej - ali veliko tacih krav, ki se poprej veliko mleka dajale pitati ali odebeliti, kakor Jezic ali kono lalo, kot lani, pa so cena gotovo poskočila 9 ie je létas sicer menj pride-od lanjskih ; zató bi bila njih ce M lanjskih krajnskih __S „ stajar- skih in hrovaških še dosti ne bilo. Cena létašnjih je 3 gold, in pol do 4 gold.; posebno lepih in suhih seje Znamnja za pitanje dobrih kráv so pa téle: o sv. Elizabeti okoli 2000 centov po 5 gold, prodalo, živinče naj je raji veči, kot manjši, pa nikdar ne in ta cena bo mendč tudi za naprej ostala, ali bo pa , še poskočila, kér slišimo, de na Ogerskim, Hrovaškim in širok Štajarskim létašnji pridelki niso bili obilni. — Nar več in premoćnih, pretežkih kosti. Život naj je podolgast stegnj oiosgujv/ji, okrogel kakor sodec: križ na) je sii ok ©tajarsKim leiasnji priaeiKi niso dm omim. — í^ar vee i in dolg; persi ne prevozke, stegna poíné; glava nar lepših ježic na Krajnskim se pridela okoli Zatiči podolgasta pa majhna; vrat ne predebel ; noge kratke in široko postavi] k Zuzemberga in JVoviga mesta; menj in pa Save gleda « v • ^ iivgv iv m u i iv t/ li u ^ /J u /i u ni u ti ^ a ili -Li u v i ^ u ni i/ p vu ^ ni v uj naj se posebno ne takó obrajtanih pa v nekterih krajih pole ? bolj ko je koža mehka, rahla, gibčna, boljši okoli Dola noter do Litije. o* » je zivince za pitanje. Pametno je tudi poprašati se prepričati: ali je krava krotka, mična 5 poter Deteljniga semena se ni přidělalo obilo, kér so kmetovavci deteljo zavoljo pomanjkanja druge živinske tutilumiijl^ TlTfOT^ ami-........ u (Letm piče zlo pokosili. Ce tedaj ravno ni prišlo veliko de- klob ? P truklji in povit ce se je teljniga semena dati na prodaj, se se to ni y kakor so prodajavci mislili y moglo tako 18 pro ravno moke, masti i. t. d. morde moglo na posódo vzeti, po 17 in 18 gold., pokrivajo po versti, pa zmirej v družbi rud kér je kupcov manjkalo ; cena se je tedej ponižala do e> vina vojedno mizo revniga kmeta, kteri se znotrej joka 14 gold. Lanjskiga semena je se precej dobiti, pa se zván (na videz) pa veselo pôje » L pit >Tàk so naši starji delali, Pak so vsiga dobro imali W gold, in pol, ktera cena je tudi v Elizabetnim somnji obveljala. y y in po verh še na zdravji terpi i o. danje zaloge je še kakih 8000 eentov, ki se bojo v Laške bolnišnice in v severne #nemške kraje prodale. Nar lepši češplje pridejo iz Dolenskih krajev od Mo- rečeno, vkup vzamemo, bo Po tem takim se pač ni čuditi, de se ravno tišti, ki so vina nar menj navajeni, nar bolj vpijanijo, pijani neprilike počenjajo, kterih se streznjeni sramovati morajo Ce zdaj vse, kar je bilo od praščinj in svatb kronoga, Skocijana, Rake od St. Jerneja ? nar vec jih pa pripeljejo te dve Noviga mesta, Metlike. V A. segi Kér je létas silo silno kvarni uu uu Mi/iui/ja, i^iun^a mwi«, iuvuixvv. — jv suhu jvvuiih ; inarsiKuu pa uo moreoiu V veliko suhiga sadja, se je njegova cena zlo ponižala. de kmetje tem navadam slovesa ne dajo šuhih hrusk gre grozno vsak poterditi mogel, de ste res ne le premoženju, ampak tudi zdravju marsikdo pa bo morebiti vprašal; zakaj in če sami 10 tavžent centov na Štajarsko in Česko v veliko in sicer od 6 do fabrike, kjer y kvara ne previdijo, zakaj jim postavijo ? Na te vprašanja tega odgovorim cikorjo delajo ; kér se je pa létas silo veliko hrusk pri- dobro previdijo, in so bili zarad tega delalo , se lahko cent suhih hrusk po 2 gold. dobi. sal drugi pred oči ne Kmetje to sami kakor sim sli— že tudi ne le od gospod duhovnov, ampak tudi Potaselj (ali papa, kakor ga nekteri tukajsnji 0d nekterih gospodov uradnikov (Beamten) posvarjeni; kupci imenujejo) je v ceni pádel. Cena lepe sorte je ali vsak se je neki izgovarjal: „Ko bi le kdor 11 in pa 12 gold. W—r. začeti hotel, potlej bi tudi jez prec takó storil i? drug Prijatelske vosila mojim rojakam. ' (Konec.) akoravno žlahta žlahti ene vaší o tacih Dragi moji! ; pervi biti pa se sramujem; tudi bi znal pri sosedih zavoljo tega v zaméro priti i. t. d." Nihče ni hotel tedej za-v j. • ceti y in torej je vse zopet pri starim ostalo. prilikah ljubav skazati hoče, naj rajši ena drugi Tode mislim, de se zavoljo eniga drugod kakor je na dom pošlje; lepa šega nekaj koline za pokušnjo samo opustite nez m erne prašči ali dveh brez- koristnih poskušin še ne smé obupati ; — drevó ne pade ob enim mahljeji. Kér bo pa za te milovanja vredne nje; obdelujte boljsi svoje polja; pecajte se bolj z rejo ne le sadnih, ampak tudi murbnih dreves in svilnih (zidnih) gosenc, in ne stavite vse svoje vére gamo v tertje: in zboljšali si boste svoj stan! kmete tim boljsi, prej ko se od svojih slabih navad odvernejo: prosim serčno vse rodoljubne domorodce, kteri so v tacih krajih po svoji službi ali sicer v veîjavi y Vec hiš vsako léto tudi v revšino pripravi še°:a y svatbě po 3, 4, 5, 6 dni prazno va ti. Koliko jestvin in pijace se zopet tukej potrati, naj se dragi bravci iz posebno pa visoko castitljivo duhovscino poskusino se enkrat poprej ponoviti, predin doba ženitovanja popolnama nastopi. — De pa poskušina, imenovane navade zatreti, zopet brez koristi ne bode, naj mi bo pripušeno tega rišev prepričaj o. Pervi dan ženitovanja se pojedná začné v hiši sta izustiti, kakó bi se na priliko storiti mogla. Znano je, de kmetje duhovne gospode, zlasti y kterih sin ali hči se vdaje vi/ V y in terpi nar menj kot vsaciga y druziga. go do polnoci. — Zdaj odpeljejo žennovi rodbeniki nevésto (mislimo si, de se nevésta vdaje) z hišo, in ženitnujejo tukaj potem spod-fajmoštre bolj obrajtajo, Naj bi tedej gospod - fajmoštri, vsak v svoji fari y eno godci V se po v zennovo dni. šev Svatje nevéstne žlahte ostanejo v hiši njenih stari-in svatujejo brez ženna in nevéste ravno takó y dolgo y kot uni. Oboji se gostijo od jutra do terde noči vsaki dan do konca svatke. Kuretna, slanina nedeljo bližnjiga predpusta po pridigi vse tište kmecke očete, kterih sinovi se bojo ta predpust ženili ali hče-re možile, ako pa očetje več ne živijo, in sinovi ali hčere še niso svojoblastni, matere in oskerbnike(irofe) ako so pa svojoblastni, njih same na enkrat ali dvakrat k sebi v farovž po vab i li; po snidenji naj bi ti- y y stim y ki so iz ene vasi y skup stopiti ve li li • « y lim Vdaje se ženin ali nevésta, ce gré iz ocetove hiše. **) S amo v petek popoldne pojedina nekaj odneha, in svatov— sina se poda na polje se sprehajat in igrat. Večidel obstoji igra tega povabljenja razođeli; na to jih po kér ne- potem vzrok očetovsko opomnili, de pametno ne ravnajo potrebnim praščinjem slovesa ne dajo in ženitovanja y pa v razbijanji starih Ione z zavezanimi očmi. Junak si pusti takó dol go praznujejo ; na posled namreč, gorjačo v roki deržaje in pri enim loncu (piskru) posebej (kar jih je iz ene vaší vkup , iz stoje, oči terdó zavézati; se blizo tega ene krat krog za- naj vsaciga verti; gré, brez de bi bil smel potipati, kje de lonec stoji, 10 korakov navzrit; potem se verne lonec vbiti, tode málokteří ga zadene, in nekteri ravno na nasprotni strani z jačo po tleh telebi, — kar dosto sméha zavda. vkup) poprasali, njimu času ne pristojé, odstopil. zopet če bo od starih navad, ktere zda- druge gor Ako bi se vsak za-se navadno izgovarjati utegnil, de pervi pri ti reci ravno noče biti, kér se sramuje i. t. d. se vsim skupej, sosebno pa tistim, ki jih je iz ranjki s svojim neutrudljivim prizadevanjem tudi takrat ene vaši već vkup ? reče j de naj saj dva ali trije pripomogli, ko so Njih Milost, goriški knez in vikši škof. njih svatbě en dan zacnejo in se tišti dan konca- Franc KsaveriLusin ondi napravili gluhomutnico. jo; ravno takó naj bi pervo pot ob enim klali, brez Ta dobrotljiva naprava je v začetku listopada 1840 na de bi na prasčinjo vabili.— Po tem takim ne bo takó dan prišla, in se je do 1842. léta le z radovoljnimi rekoč nobeden pervi; zacetek pa bo vender storjen, darovi dobrotnikov ohranila. Celo Primorje je dobrotno in izgled od vsih pricijocih in tudi od vsih druzih so pomagalo in zlasti Goriško okrožje v městu in na de sedov posneman; kajti vsak se sramuje le začeti. Po tem poducenji ki bo podučenju slavniga uče nika treznosti patra Ma te va enako naj bi želi. Vletu 1842 so Njih Veličanstvo Cesar Ferdinand létnih 2150 goldinarjev v pomoč gluhomutnici dovolili, Goričanam je dobro znano, s koliko ljubeznijo in pri- spod-fajmoštri prijazno terjali , de jim vsi z enim zadévo so gosp. Stanic pri ti napravi dělali, in za njo glasam obijubijo, vse na tanjko takó storiti, — in mislim, skerbeli; tujcam de se nobeden bránil ne bo. ko bi kdo to še bolj popisoval ? bi Tudi po zupanih bi se morde ta namen takó do vender ne popisal. — V svojih poslednjih dnéh so si ravno prizadevali ces. kralj, viksi ogledíje šol se znebiti, ki jih je v tri j eegel : Gospod-fajmoštri naj bi namesto o čet o v, mater in sedemdeset-létni starosti obilno že težila, de bi bili i. t. d. eno nedeljo župane vsih vaši svoje fare k sebi od tistihmal vodja v gluhomutškim poslopji prebivali, in v se ti st o nedeljo vse povabili in jih pogovorili, de bi gospodarje, ali saj tište, kteri bojo svatbě imeli, k sebi sobrali in potem v imenu fajmoštra k unim rej rečeno. Se vé vtiče, vsi zgoli za njih obravnavo skerbeli. To željo jim je smert predpust prekosila, pa v svoji poslednji volitvi gluhomutcov niso O" £5 ospod pozabili ? kér so gluhomutnici nekej precej zročili. Njih ravno takó govorili, kakor je bilo zgo zmerno življenje, ki je bilo brez vsih nepotrebnih stros de bi mogli kar pa svatbě župani, kar prasčinje kov > Jim je pripomoglo, de so verh tega v se šolsko 5 tisti ? ki jih bojo znabiti $ami obhajali, z lepim izgledam začeti. vlógo vili. štiftungo /T O za létnih petdeset gold, napra Kér je tedej resniea, de ste imenovani (lve res zastran premozenja in zdravja silno kvarni ? va • segi si bo Od 1842. léta so imeli v svoji skerbi napravo vsak > kdor bo k nju pokončanju kaj pripomogel ? pn goriške družbe zoper terpinčenje žival; bili so namestnik predsednika. Vsa skerb je na njih slonela, in zlo jim je bila pri sercu ta naprava. Več ne moremo Bogu in pri ljudéh velik zaslužik pridobil; jez pa se vositi, kot to, de bi ta družba ostala, in toliko dobriga ne morem prema gati y de bi naposled svoje prošnje ne dělala 5 kolikor so ranjki želeli in ji bili namenili. ponovil: kajti revni kmetje rojaki so moji. Larnavti, obcutniga Gospod Stanic so bili pa tudi blaziga čutila in kar je njih mehko oserčje topilo ali serca ; v divljenje ranjciga korarja gosp. Valentina Stanica. v ) dohtarju Svabu.) (Konec.) ncozi v deželo priderli, in je bil (P hladilo, so osnovali in v pésmico spletli. Lepo stevilo slovenskih in nemških pesem imamo od njih , iz kterih akoravno ne visok pevski duh in zlikana povsod mila blagoserčnost diha. beseda, vender Prišle so. verh druzih 7 Ko so bi li Fi v létu 1822 slovenske pesmi „za kmete in mlade most čez S podert, so si sosebno kaplan St ljudi i večidel iz nemških Mildhajmovih prestavljene a 7 za noviga prizadevali, in njim je pripisati, de je bil v kratkim zopet postavlj most silo. Pri tem delu so ranjki veliko pomagali, zlasti s svojim svétam, kér je njih obsirc nepremaklj znanj tudi v take opravila seglo Njih ljubezen, vdanost in upanje do naše sarske rodovíne je bilo več kot zlata vredno. To spričujejo naslednje verstice v nemškim jeziku, ki so jih ranjki pridjali deželnimu oznanilu lakotě v létu 1817, ktero je imelo samimu Cesarju Francu v létu 1826 v Vidmu natisnjeni „Pristavik nekterih cerkvenih in druzih pesem za sv. léto 1826" na 148 stranéh, v létu 1838 pa pri Paternolitu v, Gorici „Drugi pristavik starih in novih cerkvenih in druzih pesem." Marsiktere zmed njih pesmic, z napévi pre-skerbljene ? med šolsko mladostjo he živé. „Uns drûckt Noth Franz! gib Brot: je ? Son o Gott SchneUer Tod." V létu 1819 so bili I. v roke priti Huda nas sila tré Kruha nam daj, France! Sicer, o večni Bog! Vmerjemo v ti nadlog'." Proti zadnjim so imeli z ocmí veci in veci nadlogo. Bili so si namreč bolezen očí pri nekim ognji nakopali kér so, kakor je njih navada bila, vse pregorece pre- 9 magali gasiti. K temu je to veliko goriški korar zvolj 1828 pa so dobili tudi čast ces. kralj v • V létu a š o 1— prizadelo, kér si od zgodnjiga jutra do pozniga večera s pisanjem niso pokoja dali. Sicer so bili še zdravi in terdni, ne samí, ne drugi si ni mislil, de je takó blizo konec življenja. Kri in to jih je na posteljo polo- ski sra » gle d ? se jim je bila vzdignila , žilo. Umerli so 29. maliga travna tekočiga léta. Misel butara, pa ravno korar St Ta nova cast je bila ob enim tudi težka je, de so si bili to bolezen zidarski kamen dvigáje na so ? r svojo dolznost, za sole skerbeti, v novali. Nikjer pa ta rec ni težji, kot ravno v Primorj zavoljo različnosti naroda in jezika. Vse je bilo v rev so jo znali nositi, in klonili. Celo do zadnje ure so se popolnama zavedli, vsi obširnosti spol- so še sami bukvice iz predala vzeli, de so jim drugi poslednje molitve molili, so si med molitvijo se žilo po šlatali, ter rekli : » Zdaj umerjem U ? in so izdihnili... nim stanu, ko so se ranjki te skerbí poprijeli; po njih Skoda Goričanam — škoda šolam — škoda vsim rodolju i in se ni prizadevanji so nove šole na dan prišle moglo, de bi bili posebniga učenika imeli, so šolo duhovni prevzeli. Ranjki korar so pri deželni vladii mnogo veljali, torej jim je bila vsa skerb šole zboljšati izročena in večidel jim je bilo dovoljeno, ko so kej prosili. Do tistihmal ni bilo pripravnih šolskih bukev za Slovence bam škoda celo brezpametnim živalim!" n, Mi temu življenjopisu gospoda dohtarja Švaba še ? unih krajev . gr ? © V ospod St pristavimo, de je Slovenija nad ranjkim gosp. Stanice m gorečiga prijatla zgubila, ki so se za njeni prid in slavo na vse straní, z besedo in v djanji neutrudljivo poganjali. Nam so bili odkritoserčen prijatel ; ni bilo so skerbeli, de so se po mesca, de bi nam ne bili pisali, in de bi nam ne bili dovoljenji dezelne vladije nove slovenske bukve nekaj svojiga veselja pa i tudi svojih britkost ne razodeli, ktere %e napravile , nekaj pa jih je še v delu in sicer v no- so jih posebno v napravi družbe miloserčnosti do žival vim pravopisu. Upati in pričakovati je, de bodo nasled- zađevale. Pa vse so poterpeli z neomamljivo serčnostjo. niki anjci oceta sol zvesto sledovali izpeljali, kar so oni sprožili in osnovali. ? in sercno Veliko so \ Ko so v létu 1843 Novice pervikrat na svitlo prišle > so bili ranjki Stanic, ki so po Goriškim 52 30 ( očnikov nabrali, jih nam na znanje dali in jim tudi de se bo pogorelo in takó potrebno pohištvo kmalo so posamezne liste skozi celo léto razpošiljali. In takó je zidalo. Takó je prav in lepó ! ostalo do Njih zadnj ure: oni so bili vsako léto na Mi pa i ki se za vse poganjamo, kar je v • nasi do ročnik velike množice goriških prijatlov slovenšine. No- movíni v čast in veselje, mi pa imamo še dve vošíli vice tedej le svojo dolžnost polnijo, ce m ojih na sercu : pervič de bi se pri novim zidanji vse le nar tejših prijatlov hvalezen spominik v svojih sovje, kar je le moc ? opustilo, in ognja varno po (r leda listih postavijo! Kolikokrat podobo r a nj ci g a mo, ktero je slavni Munakovski malar Gaji v létu ? in ktero so nam gosp. St 1846 v Gorici izrisal v prijatelski spominik poslali, si vselej mislimo zakaj taki občnokoristni možjé vedno ne živijo f Dr. B i in drugic, de bi kasarna locena — In takó se bo s hištvo sozidalo bila od vsiga drujiga pohištva î pomočjo verlih domorodcov kmalo iz pogoriša vzdignilo novo Vithalmovo poslopje — vsim dobroserčnim Krajncam v veselje, Ljubljančanam v prid! Dr. B Premisi jevaiije na pogorišu koliseuma v Ljubljani. Očitim zahvala. Blagoserčnimu dobrotniku, potrebni cerkvi, ktera je ki je undan moji jako 40 lét brez duhovniga in zató Z Ijiibexnijo do blixwjiga je raj na pràv zapušena bila, lep masni plajš v vrednosti 26 svetu; bre% ljubezni pekel. »Prošnja farman. do svoj. fajmoš.« Novice st. 199. V poslednjim listu smo le ob kratkim žalostno novice oznanili, de je koliseum pogoril, kér so Novice že v natisu bile. Danes pa moramo kaj več od te žalostné prigodbe povedati, ktera je Ljubljansko mesto ob eno je bilo hišnim gold, srebra poslal, tukej v imenu vsih svojih farmanov dolžno zahvalo povém. Blagi ' moz ! svojiga imena nam sicer niste na znanje dali, torej ga tudi ne vémo; pa kér ljubite Gospodove hiše lepôto, in ste Njega sa imé v nebesih zapisano, miga obdarovali, je gotovo kjer plačnik vsih dobrih del vaše živi. ? nar imenitniših pohištev pripravila gospodarjem, zavoljo stanovanja vojakov v njem, ve lika dobrota, dobrovoljnim Ljubljančanam veselje celimu mestu in celi deželi lepotija ! — Ljubljana je poglavitno mesto ilirske dežele, ne pa kaka vas Anton Namre, fajmošter podfare sv. Ožbalta v Getenici v Kocevji. ? IS vala komiir livala sre. Novice so že marsikteriga pridniga učitelja očitno pohvalile in s tako hvalo marsikteriga k pridnosti obu- zabitih ljudi; železná cesta nas bo kmalo vezala z Dunajem, od kodar se bo vsaki dan veliko popotnikov diie: naj povedó tedej svojim bravcam pripeljalo, ki bojo tudi v Ljubljani naprav izkali, ki se v druzih poglavitnih mestih najdejo;—koliseum pa tudi, de se gosp Halek Franc, učitelj v Nemški Loki na Kočevš v kim j prav pridno obnasa in svoje ucence s posebno , pod- je nar pripravnisi poslopje za vse take naprave, in to skerbjó tudi v sadjoreji, z besedo in v djanji poslopje nam je ravno zdej pogorelo, ko bi imeli popotni učuje. Kér nobeden učitelj po kmetiških šolah ne more nič vojaki, na Lásko namenjeni, v njem stanovati, zdej boljsiga storiti, kakor ce svoje učenčke pervič v šol ko so bile o prihodnjim pustu mar moč Ljubljanskim veselice v po skih rečéh, drugič v sadjoreji in tretjić v miloserč • v ubogim, za bolnišnico kup- nosti do žival dobro poduči: torej zasluži gosp. Halek čijskih mladenčev, za oskerbništvo zapušenih očitno hvalo v Novicah, ki so nar veljavniši zlate bukve otrók, in za več druzih miloserčnih zdaj ko je V ze dći namenjene, občnokoristnih djanj po Slovenskim! A. N e. železnica pred durmi! In to obširno in na vse strani Ljubljančanam služivno poslopje iz kteriga smo tudi nar lepši in nar boljši kruh dobi- V Prišlo vice Stajarskila §lovencov. vali 5 je zdej večidel grozno po gon se in tolika škoda Za njega mi je toliko, kot za lanjski sné"- Kdor za verliga gosp slopje napravil ? Vithalma, ki nam je tako krasno po kteriga stališe (fundament} so 31. ve pérje ima, tišti se mora skubsti. — Za nos se primi liciga travna v létu 1845 postavili grof Welsperg v imenu krajnske dežele, grof Lihtenberg v imenu de-želnih stanov, kresijski komisar gosp. Langer v imenu ni list, k Slovo od letašnjiga ieéaja ^Tovíc. Današnjimu listu je pridjan závitek N , glav Ljubljanske kresije in gosp. Hradecki vimenu Novic sostavkov in pa k prejemnikov Ljubljanskiga m mesta ! Dozdej se še ni moglo takó je zopet delo eniga léta dokončano prav Z v é r o zvediti, kakó de se je oginj zacel; to pa je gotovo, de zaceli po nemarnosti, kakor skorej vselej. Poslopje je bilo ? panj in ljubezni jo bomo novo léto Vredništvo. sicer zavarovano za 24000 gold., škoda pa je mordè veči kot za 50,000 goldinarjev! Bogú naj bode za hvaljeno, de ni noben člověk ob življenje přišel, ako-ravno je bil gosp. Dr. Pfefferer s svojo družino v veliki nevarnosti. - * V četertek po ognji je bila komisija v koliseumu, ktera je pregledovala: ali bo moč v tište izbe, kamur oginj ni segel, popotne vojake djati, kér bi zdej ne V laj ubij ani Kítni kup (Srednja cena). Krajnji 24. Grudna 20. Grudna. sold. vedli kam ž njimi. Pri tem ogledovanji se je skorej bi ne verjel, ko bi ne bil sam vidil — pokazalo, de zraven miloserčnih ljudi, ki so pomagali gasiti so mógli tudi nekteri tolovaji tù biti, ki so po izbah razsajali in peči na drobné kosce pobijali, de je joj r mernik Pšenice domaće • banaške Turšice......... Soršice......... Reii......... Jećmena...... Prosa ........ Ajde......... Ovsa......... • • • » kr. 1 I ?old. 1 kr. — 1 2 I 43 45 2 42 50 1 50 - 2 18 - 2 10 , 33 í i 40 31 1 52 30 1 30 2 1 59 Od vsih strani se sliši milovanje take velike ne Cena prešičev na somnji v Krajnji sreče, in de bojo mestna gosposka in hišni gospo- Presi či po 8 in pol, 7 in pol, in 6 in pol krajc. funt. darji kolikor bo moc, gospodu Vit h almu pomagali Spêh po 23 in 24 gold. cent. Vrednik Dr. Jcinez Bleiweis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani t