5. številka
Detovae iskal a vsak drug pa* tok i datumom naslednjega dne. — Naročnina za orno leto K 32*—, za pol leta K 16*-, za četrt teta K 8 — Posamezna Številka 80 vin naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Počillatve na uredništvo in npravnlitvo Uubt|ana, 8el«nbnrgevs oliea Stev 8. (I. nadatr. Telefon SL 225.
PavSalnl frinke v državi SHS.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1921.
Vin leto.
Rokopisi se ne vračajo. —*! Inserati se zaračunavajo,1 milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat - Za razna izjaveitd. stane mm vrstica K 1"— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Kriza, kriza!
Vzemi v roke katerikoli meščanski list In čital vsebino gospodarskih rubrik, povsod najdeš eno in isto pesem, ki unl-sonO izzveneva v refrenu, da so gospodarski krizi zlasti v produkciji krive previsoke (!) delavske plače. V tem- oziru so vsi naši ekonomi In njihovi žurnalisti kakor na povelje enakega mnenja. Vsa druga argumentacija je postranskega pomena, glavni vzrok so previsoke delavske plače pa mirna Bosna!
Nam Pa se zdi, da tako velevažnega vprašanja ne gre kar tako enostavno odpravljat* z nepremišljeno gesto o previsokih delavskih plačah, ker te In podobne trditve, ne le da ne odgovarjajo resnici, ampak pomenijo slepljenje samega sebe.
Nihče res tega ne more tajiti, da so delavske plače navidezno znatno višje kakor so bile pred vojno. Pravimo navidezno. kar moramo posebno povdarlti. Ako vzamemo vrednost predvojnega denarja. oziroma plače ter cene živežu, obutvi, obleki, kurjavi, šolskim knjigam itd. pred vojno in primerjamo to vrednost k sedanji vrednosti denarja in takratne cene življenskim potrebščinam, tedaj mora biti tudi slepcu jasno, da je delavstvo pri malih plačah pred vojno znatno lažje in boljše živelo kakor živi sedaj.
Mi z našega stališča se upamo trditi, da niso delavske plače krive krizi v produkciji Imeli smo že večkrat priliko slišati industrijalce. ki so zatrjevali, da tvorijo delavske plače ravno najmanjšo obremenitev produkcije! To so bili industrU-ci in ravnatelji podjetij, ki nekaj veljajo, ,ne morda kaki »krav tar ji«, ki bi delavstvu najraje kožo odrli. Raditega pisci raznih jeremljad o krizi v produkciji vsled »pevisokih« delavskih plač trdijo neresnico.
Pri vsem tem pa seveda nikakor nočemo trditi, da krize ni; obratno, priznavamo, da kriza je, in da to krizo najhujše zadeva delavstvo. Ali kako naj dokaže meščanski svet. da jo je ravno delavstvo zakrivilo? Naša buržoazija je podobna tatu, ki je kradel, pa sam kriči, primite ga, da svojo lopovščino zakrije. Vzemimo na primer: Naša vlada je, v očigled krize v kovinarski industriji doma. naročila okoli 42.000 železnih postelj (kavaleci) v inozemstvu, ki bi jih v lastni državi bila dobila za 20 odstotkov ceneje. V Guštanju je tovarna, katera je urejena za izdelavo topniške municlje. Nismo sicer prijatelji takega blaga, ampak če buržoazija že vsled tega, ker ima vladni aparat v roki in misli, da mora imeti tako šaro, tedaj bi bilo edino pametno, da pusti napraviti te stvari doma, toda ne, topniški projektili se naročajo v Inozemstvu!
V	Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji imamo razvito in zelc sposobno mizarsko pa-
nogo industrije in obrti, za dvor pa Je naročila vlada opravo v — inozemstvu. In tako romajo težki milijoni v inozemstvo, ki pomenijo za državo in narodno gospodarstvo izgubo in vrhutega se doma širi brezposelnost. Potem tarnamo, da industrija in obrt v Jugoslaviji peša, končno pa se Še^najdejo modrijani, ki pravijo, da so krizi krive visoke delavske plače, med tem ko to jugoslovansko delavstvo v pravem pomenu besede — strada.
V	splošnem pogostoma slišimo jadikovanje o konkurenci od strani avstrijske republike in v zvezi s tem se v eni sapi zatrjuje, da je Avstrija zmožna konkurence, ker so tam v primeri z našo valuto znatno nižje delavske plače! To je sicer trditev, ki sloni na popolnoma napačnih računih. Res je, da znesek plače avstrijskega delavca v primeri z našim denarjem ni toliko vreden kakor pa znesek delavca v Jugoslaviji. Ne smemo pa pri tem prezreti, da delavec v Avstriji prejema za svojo navidezno manjšo plačo toliko cenejši živež, obleko in vse. kar potrebuje. da je konec koncev vendarle boljše plačan kakor pa njegov jugoslovan. kolega.
Dokler bo gospoda v Jugoslaviji za-' htevala od delavca za kilogram govejega mesa do 30 K in za kilogram moke do IS kron ter za obleko tisoče kron. do tedaj naj nikar ne postavlja resnice na glavo, da je jugoslovanski delavec boljše plačan od avstrijskega.
Zakaj gospoda, ki je sicer vedno pripravljena, da porabi vso svojo silo in moč proti delavstvu ne porabi svojega državnega aparata proti onim, ki na primer Se danes zahtevajo za kilogram pšenice 10 kron. Po takih in podobnih špekulantih in oderuhih naj bi se končno pošteno udarilo. Dokler pa se pripušča proste roke ljudem take baže, nima vspričo delavske mizerije nihče pravice spodtikati se nad popolnoma nezadostnimi delavskimi plačami. Dajte delavstvu vse. kar potrebuje za predvojne cene, potem se bo dalo govoriti o ureditvi plač temu primerno.
Pa pojdimo dalje! Naša industrija, to tudi priznavamo, je zaostala, enako obrt. Ni pa vselej kriva konkurenca. Vse naokrog opažamo samo snovanje najrazno-vrstnejših bank in drugih denarnih zavodov. Da bi se pa industrijska in vpoštev prihajajoča obrtna podjetja modernizirala, izpopolnjevala z novimi pripomočki in stroji, tega ni opažati, kar dokazuje, da se vsi denarni zavodi, ki rastejo kakor gobe po dežju v največji meri omejujejo izključno le na trgovsko špekulativne ali jasneje povedano, na verižniške posle. Stvar je časih sicer tudi riskantna, toda dobri triki pomagajo in delničarji, posebno pa razni bančni ravnatelji hitreje obogate, kakor pa če bi se pečali s solidno produkcija
Da. prišli smo Že tako daleč, da niti več ne zna jugoslovanska buržoazija Iz-koristiti, kar ji narava takorekoč sama meče v naročje. Vzemimo na primer svinec v Mežiški dolini! Mi smo namreč tako premeteni gospodarji, da zahtevamo tako visoko izvozno carino in prometni davek, da nam inozemski kupci fige kažejo, namesto da bi od nas pod takimi pogoji kupili to blago. Ravnotako je s produkti cinkarne v Celju.
Avstrija nudi produkciji, to se pravi industriji in obrti za dve tretjini cenejše prevozne tarife na železnicah kakor pa Jugoslavija. Ravnotako je s telefonskimi in brzojavnim tarifi. Kakšni prihranki so to zlasti za večja podjetja, nam vedo oni podjetniki in ravnatelji povedati, ki sami priznavajo, da tvorijo delavske plače najmanjšo skrb.
Ako hočete, gospoda, dvigniti industrijo in obrt ter produkcijo, tedaj uredite carinsko vprašanje tako, da carine ne bodo ovira uvozu potrebnih sirovin in Izvozu gotovega blaga, katerega izdelamo lahko toliko, da ga sami ne moremo porabiti (žice. žeblje itd.). Modernizirajte obrate! Uredite vprašanje premoga, brez katerega ni produkcije, ter uredite, da ne bodo gotove družbe »delale« tihe stomilijonske dobičke, ampak da cene padejo. Predvsem pa uredite promet. In ako daste delavstvu dosti in cenejšega kruha, tedaj bo kriza kmalu rešena. Ako daste' delavstvu živež in vse drugo vsaj za polovico cenejše, potem vam ne bo treba metati javnosti pesek v oči o visokih plačah delavstva, kateremu nočete priznati, da ima istotako pravico do življenja kakor vi.	:	~ j
Še vedno čakamo!
Na kaj? Na delavsko zbornico! Pri-' vadili smo se že počasnega tempa uradnega kljuseta že v stari Avstriji. Reči pa se mora, da uradno kljuse v naši novi državi avstrijsko v počasnosti znatno prekaša. Koliko se je že pisalo in govorilo fl ustanovitvi delavske zbornice. O delavski zbornici pa nikjer ne duha ne sluha. Enkete so se vršile, posvetovanja, razni ministerijalni višji uradniki so se vozarili v zadevi delavskih zbornic sem in tja, zagotavljalo in obljubovalo se je, a kakoti se zdi, so delavske zbornice nekje obtičale!
Pa menda niso odločujoči faktorji po-' ložili vse akte in načrte o delavskih zbornicah na led, da zmrznejo?
Te dni so se vršile volitve v Avstriji v — delavske zbornice in pri nas še nismo prišli preko študija.
Kake eminentne važnosti so za delavce delavske zbornice, nam kaže delokrog avstrijskih delavskih zbornic, katerega tukaj na kratko omenjamo.
a} Delavske zbornice so poklicane, #a oblastim in zakonodajnim zborom podajajo poročila, mnenja in stavijo predloge glede urejevanja delavskih mezd, delovnega razmerja v splošnem, delavskega varstva, delavskega zavarovanja ter delovnega trga, kakor tudi o vseh zadevah obrti,- industrije, trgovine in prometa, v kolikor se tiče interesov delavcev ali nameščencev, končno o vseh zadevah stanovanjskega vprašanja, Ijugske prehrane, zdravstva in ljudske nuobrazbe;
b) da podajajo mnenja o zakonskih osnutkih, zakonih in drugih predpisih, v kolikor se nanašajo na zadeve, ki jih obsega odstavek a);
c) ga podajajo mnenja p uredbi in organizaciji javnih zavodov ali naprav namenjenih pospeševanju obrti, industrije, trgovine in prometa;
d) dajati mnenja o ukrepih glede uprave obrti in gospodarstva in glede delovnega razmerja ali povzdige gospodarskega in socijalnega položaja delavcev In nastavljencev in sodelovati pri onih ustanovah, v onih primerih, kjer je to določeno po posebnih zakonih in predpisih;
e) pošilja zastopnike v druge korporacije in urade ali za take korporacije m urade staviti namestitvene predloge, v kolikor je to določeno s posebnimi zakoni in predpisi;
f) vodi imenike poklicnih družb delavcev in nastavljencev svojega okrožja;
g) sodeluje na delovni statistiki in pri poizvedbah o gospodarskem in socijai-nem položaju delavcev in nastavljencev;
h) sodelovati pri povzdigi gospodarskega in socijalnega položaja delavcev in nastavljencev, zlasti z namenom sklepanja kolektivnih delovnih pogodb, posredovanja dela in boja proti nezaposlenosti, pomanjkanju stanovanj, pri skrbi za prehrano in zdravstvo delavcev in nastav-ijencev ter njih rodovin, pri pospeševanju strokovne, splošne duševne in telesne izobrazbe in nege delavcev in nastavljencev in pri ustanovitvi in ureditvi ustanov za izobrazbo naraščaja delavstva ter jjpravljanju.
To so naloge delavskih zbornic, ki jih imamo tudi pri nas izvesti v precej veliki meri!
Kongres kovinarjev.
Kongres kovinarjev, ki se je vršil 20. februarja t. 1., je postavil važen mejnik v razvoj kovinarske organizacije. Kriza v kovinski industriji, ki povzroča v kovinarskih vrstah ogromno brezposelnost, daje tudi organizaciji poseben značaj. To se je osobito pokazalo na kongresu. Razprave so bile v celem poteku kongresa stvarne in na višku. Kritika vstvarjajoča, nikdar osebna. Vsi delegati so se pri razpravi strogo držali predmeta, slišati ni bilo nobenih fraz, nič nepotrebnih besedi. In kar je najlepše, vsi sklepi in resolucije so bUe sprejete soglasno. Navzočih je bilo 26 delegatov z glasovalno pravico in 5 s posvetovalnim glasom. Za kongres je vladalo med ljubljanskimi kovinarji veliko zanimanje. Oostje na "kongresu so vztrajali do konca razprav, ki so se končale šele ob 10. uri zvečer. Prostor v dvorani žalibog ni pripuščal veliko število gostov, načelstvo je bilo prisiljeno celo vrsto priglašenih zavrniti. Med gosti Je bil tudi stari bojevnik v vrstah srbskih kovinarjev sodr. Blagoje Bračinac iz Belgrada.
V	vznesenih besedah je pozdravil Kongres in obrazložil položaj preganjanih skrbskib In hrvatakih tovarišev.
V očigled krivici, ki se godi kovtnar-jem v Srbiji. Bosni in na lirvatskem, je sprejel kongres soglasno tozadevno resolucijo, ki se glasi:
Za svobodno poslovanje strokovnih organizaciji
II. redni občni zbor kovinarjev v Sloveniji, ki se je vršil dne 20. februarja 1921 v Ljubljani, je po sprejetem poročilu o razpuščanju strokovnih organizacij sprejel sledečo resolucijo:	.
1. Kongres protestira najodločneje proti nezakonitemu odvzemanju koalicijskega prava delavskemu razredu v Jugoslaviji.
2. Kongres zahteva, da se tudi delavskemu razredu prizna pravico do zaščite svojih interesov potem kolektivne borbe, kakor je to ostalim družabnim razredom dovoljeno.
3. Kongres protestira proti militari-zaciji obratov in delavcev, ker so na ta način delavci na milost in nemilost izročeni kapitalizmu.
4. Kongres zahteva, da se strokovnim organizacijam takoj dovoli svobodno poslovanje, naredba o militarizaciji obratov, da se takoj prekliče.
5. Kongres izjavlja solidarnost z vsemi delavci, katerih strokovne organizacije so preganjane, in obljubuje, da bodo kovinarji iz Slovenije vsak čas pripravljeni podpirati vsako akcijo, ki bo šla za tem. da brani pravico združevanja, pravico štrajka in borbe.
6. Kongres pošilja pozdrav vsem raz-rednozavednim organizacijam in pričakuje, da bodo tudi one pristopile k skupni akciji za pravico združevanja in borbe.
Natančno poročilo o poteku kongresa bomo priobčili takoj, ko bo stenografični zapisnik izgotovljen, nakar že sedaj opozarjamo. Zaenkrat naj konstatiramo samo dejstvo, da je vsakdo, ko je odhajal s kongresa, bil prepričan, da bodo sklepi, ki so bili storjeni, rodili obilen sad.
V centralni o d b o r so bili Izvoljeni sodrugi: Ivan Kocijan, Ivan Širca, Fran Svetek, Ivan Ropret, Muzlovič Avgust. Smole Anton, Zeme Franc, Trobo-njača Miloš. Ogrinc *Jože. Kontrola: Pavšek Maks (Ljubljana). Pastorek Jožef (Ljubljana). Žnidar Anton (Jesenice), Hrastnik Valentin (Celje). Razsodišče: Jager Iv„ Porenta Jakob, Železnikar Ivan, Širca Alojzij, Zupančič Ivan (star.).
Natančno poročilo sled.
Ivan Novšak
Kdo ni poznal korenjaka, visoke postave, črnih kuštravih las? Ni ga več med nami —! Neizprosna smrt ga je zavratno zgrabila sredi dela za^ strokovno organizacijo — osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani, čije tajnik je bil. Se v nedeljo dopoldne, dne 20. februarja t. 1.. je bil na shodu ljubljanske podružnice čevljarjev; kjer je pozival čevljarske pomočnike na udeležbo nameravanega risarskega in prikrojevalnega tečaja pod vodstvom nekega učitelja obrtne šole. A že popoldne istega dne so se pri njem pojavile hude notranje bolečine. Proti večeru mu je odleglo in je lesel k počitku. Ni pa siromak vedel, da lega k nočitku — za vselej Nekako pred enajsto uro pred polnočjo je pričel težko sopsti. Na vpra-
šanje žene. če mu le slabo, ni odgovoril več, temveč je v tem trenotku blagi mo2-sodrug izdihnil.
Pogreb dobrega in zvestega tovariša •se je ob veliki udeležbi njegovih znancev, prijateljev in zastopnikov strokovnih organizacij vršil dne 22. t. m.
Sodrug Novšak je štel 56 let. V svojih mlajših letih si je pridobil bogatih izkušenj po raznih krajih Nemčije, Švice, Dunaju itd., kjer je delal kot usnjarski pomočnik. Ni toraj čuda, da si je osrednje društvo izbralo njega kot svojega tajnika.
Novšak je bil človek, ki nikomur nikoli ni storil ničesar žalega. Vrhutega je bil dobrosrčen, da ie z vsakim, če treba, tudi zadnji košček kruha delil.
Solze nam silijo v oči ob spominu na takega rnoža-poštenjaka.
Za Novšakom žaluje številna dru-žina, a žalujejo za njim tudi zlasti ucnjarj! in čevljarji širom Slovenije..
Počivaj mirno, dragi prijatelj, pozabili ne bomo nikoli Tvojega zvestega dela in Tvoje zares kolegijalne narave.
Naj Ti bo ob častnem spominu zemljica lahka!
Organizacija tobač. delavstva.
Redni občni zbor osrednjega društva tobačnega delavstva za Slovenijo se bo vršil dne 18. marca takoj po tovarniškem delu s sledečim dnevnim redom: 1. poročila predsednika, blagajnika in kontrole.
2.	Volitev predsednika, odbora, kontrole in razsodišča. 3. Položaj tobačnega delavstva in njega zahteve. 4. Razni nasveti in predlogi. Prostor, kje se bo vršilo zborovanje, bo razvidno na posebnih vabilih.
Literarni pregled.
Izšla je druga Številka »Gospodarskega Vestnika«, ki ima jako lepo vsebino.
Za strokovno organizirane delavce * so važne tabele o podraženju potrebščin, ki so priobčene v omenjenem vestniku. Posebno zaupniki, ki se pečajo s tarifnimi pogodbami, bodo našli v reviji dober pomožen materijah Revijo priporočamo,
»Naši Zapiski« drugi zvezek je izšel te dni. Ta »socijalistlčna« revija ima veliko smolo. Pada iz ene skrajnosti v drugo. Pred kratkim so jo imeli v rokah komunisti, ki so jo za svojo agitacijo prav pridno izrabljali. Napisali so v nJe^ Par člankov, ki so bili pravi poper za »desničarje«.
Na zadnjem občnem zboru »Soc. Matice s so jo dobili v roke skrajni desničarji. takozvani revizionisti. V zadnji številki so priobčili članek, v katerem perejo socljaliste in povzdigujejo klerikalce do nebes.
Občni zbori.
^edni občni zbor podružnice ljubljanskih lesnih delavcev dne 13. januarja 1921. Mesto odsotnega predsednika Novaka otvarja občni zbor predsednik osrednje zveze s. Zore in poda predsedniško poročilo o delovanju podružnice v pretečenem letu. Spominja s® umrlih članov, katerih je bilo deset in prosi, da jih ostalo članstvo ohrani v blagem spominu. Sodr. Bradeško poda obširno blagajniško poročilo. iz katerega je razvidno, da je bilo v pretečenem letu precej prometa. Za nadzorstvo poroča sodr. Kavčič, da je pri pregledovaniu blagajniških knjig In računov našel vse v najlepšem redu. Ker ni
nikakega ugovora, se smat"ra poročilo za odobreno Ker je tajnik radi bolezni odsoten, izostane tajnikovo poročilo. Sodr. Kavčič predlaga, da se da absolutorij odboru. kar je bilo soglasno sprejeto. Sodr. Telban bodri v lepem govoru navzoče k večjemu zanimanju za skupnost, poudarja oomen stanovske organizacije, katera naj bi bila kot ena sama velika družina, v kateri bi bili združeni v ljubezni, v umevanju drug drugega in v vztrajnosti. Prosi sodruge, da se bolj zanimajo za izobrazbo, ker le tako bodo kos novim časom. Sodr. Gustrin predlaga, da se takoj, ko se konjuktura količkaj izboljša, poprosi delodajalce za Izboljšanje plač in utemeljuje svoj predlog: a) ker so se vse potrebščine po zadnji regulaciji znatno zvišale, kakor na primer stanovanje; b) ker se s to plačo absolutno ne more izhajati, če hočemo še po človeško oblečeni hoditi in
c)	ker se je že večina oženjenih članov zadolžila, upajoč na boljše čase, da takrat poplačajo dolgove, kar bi bilo že čas, kar Pa ne bo mogoče, če ostanejo plače take Kot so. Novoizvoljeni predsednik sodrug Ržen povabi novi odbor, da se sestane k Prvi seji v torek 15. t. m.; dalje pravi, da Qaj bodo debate pri sejdh kratke in, jedrce, da se bo res kaj storilo, vse ostale člane pa prosi, dav sak po svoji moči podpira v vseh slučajih novi odbor. Sodrug Parnik vpraša, kako je z delom o praznikih in je mnenja, če se hoče delo med elane pa prosi, da vsak po svoji moči podjetnik dolžan plačati to delo tako kot drugo čezurno delo. K besedi se oglasi še več sodrugov. ki vsi bodre navzoče k boljšemu umevanju za našo organizacijo. Nato govori sodr. Zore o kritičnem položaju, v katerem se nahajamo. Pravi, da ravno za bodoči čas potrebujemo v odboru resnih in delavnih mož. Nakar prebere imena sodrugov, ki so predlagani v odbor od zaupnikov na sestanku v petek 11. t. m. Sodr. Baudaž prosi za besedo. Opozarja, da ne zadostuje, da je kdo le izvoljen, ampak je potreba, da novi odbor zares deluje za društvo. Sodr. Zore da nato listo na glasovanje, katera je soglasno sprejeta. Na vprašanje, če novoizvoljeni sprejmejo svoje funkcije, so vsi pritrdili. Sodr. Sever prosi vse navzoče, da naj pomagajo zaupnikom pri njih poslu In agitaciji v prid društva. Saj zaupnik nima od organizacije nikaklh drugačnih ugodnosti kot drugi člani, temveč samo delo, in če ga Pri tem ne podpirajo tudi drugi, ampak mu še nasprotujejo, potem kmalu omaga tudi sam. Sodr. Dolničar stavi predlog, da se na prvi skupščini osrednje zveze predlaga, da se članom v slučaju bolezni, ne odtrga od bolniške podpore tedenskih prispevkov, ampak da se jim vse izplača. Sodrujxa Žebavc in Gašpari ostro obsojata početje nekaterih članov pri stavbin-ski družbi, Id z akordnim delom slabšajo položaj in s te,n škodujejo skupnosti. Sklene se, da se akordno delo ne dopusti več. Sodr. Zore odgovarja posameznim na njihova izvajanja in poudarja, da bo treba posvetiti posebno pažnjo zaupniškemu sistemu. Ne ugaja mu. da po delavnicah Izvolijo za zaupnike po večin! najmlajše, češ tale bo dober za »laufat«, mesto da bi izvolili starejšega in najboljšega delavca, ki bi imel večji upliv na vso svojo okolico, to je največkrat vzrok vsem nerednostim. Dalje poudarja potrebo o delavniških sestankih, mesečnih shodih in 0 izobraževalnem delu organizacije, prosi novi odbor. naj se zavzame zato. da bi dobili na svoje sestanke predavatelje strokovnjake.
! ki bi lahko predavali o različnih temah, kot na primer o pajcanju, politiranju. o kalkulaciji in drugih koristnih predmetih, j Zahvaljujoč se vsem udeležencem za udeležbo in mimo zadržanje tekom zborovanja zaključi sodr. Zore občni zbor, kličoč j vsem sodrugom: na delo in še enkrat na delo!
Pozor člani Osrednjega društva živilskih delavcev In sorodnih strok za Slove* nijo. Na drugem rednem občnem zboru dne 13. februarja t. 1. se je sklenilo povišati prispevke od 1. marca t. L, to je, z 10 tednom naprej v 1. razredu tedensko na 6 kron, v II. razredu na 4 krone in v M-razredu pa na 3 krone. Prispevki za bolniško podporo pa se zvišajo v vsakem razredu za eno krono, to je v l. razredu na 7 kron, v II. razredu na 5 kron in v III. razredu pa na 4 krone. Vsaka podružnica obdrži od prispevka v 1. razredu po 40 v. in v II. in III. razredu pa po 20 vin. ter poleg tega pa tudi vse vplačane prispevke za bolniško podporo. Za strokovno komisijo in za okrožna tajništva v Celju in Mariboru bo centrala sama plačevala prispevke in odračunavala mesečno strokov, komisiji v Ljubljani. Podružnice pa morajo mesečne obračune vposlati do dne 10. vsak mesec na centralo, neglede ali so vsi člani vplačali ali ne svoje prispevke. Člani, kateri so dlje kot 6 tednov s prispevki na zaostanku, izgube članstvo, zato je v interesu članov samih, da redno plačujejo tekoče prispevke pri podružnicah. Ciani, ki so v letu 1918. in 1919. ter tudi tisti člani. ki so pred 1. marcem 1920 pristopili in imajo prispevke plačane do 1. marca 1921, Jobe nove članske knjižice. Te dni izgotovi tiskarna tudi znamke in od 10. tedna naprej se morajo lepiti znamke v člansko izkaznico ali v knjižico ter s podružnično dosedanjo štampiljko prešteinpijati, da se ve. pri kateri podružnici je član vplačal prispevke za slučaj kontrole. Več je razvidno iz pravilnika, katerega dobi lahko vsak član za 3 krone; v pravilniku so tudi navedene višine raznih podpor in kako se ima ravnati vsak član ter tudi podružnice napram centrali itd. Poročilo o občnem zboru objavimo v prihodnji številki »Delavca«.
Ljubljana. V nedeljo, dne 13. februarja t. 1. se je vršil v prostorih hotela »Triglav« občni zbor podružnice usnjarjev osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok. Poročila, ki so jih podali funkcionarji, je zbrano članstvo vzelo na znanje. Nato je poročal sodr. Novšak o vzrokih krize v usnjarski in čevljarski industriji, koje posledica je občutna brezposelnost prizadetega delavstva. Nadalje tudi omenja umetno zavlačevanje pogajanj z ozirom na vloženo spomenico glede povišanja plač ter določitev doklad od strani velike usnjarske industrije. Nato povzame besedo sodr. Mihevc, ki v svojih izvajanjih zlasti poudarja važnost strokovnih organizacij, ki morajo tvoriti protiutež nanram stremljenju tesno zvezanim podjetnikom. Podjetniki si potom svojih organizacij na vse krlplje prizadevajo pripraviti vladne kroge do tega. da bi delavstvu odvzeli ono trohico ugodnosti, ki jih 'še ima. Posebne preglavice jim dela osemurni delavnik, ob kojega bi delavstvo na vsak način radi pripravili. Dalje poudarja važnost obratnih svetov, ki so se v mnogih državah že uresničili. Za dosego tega in drugih ciljev je predpogoj, da tudi usnjarsko in čevljarsko delavstvo strne svojo silo v dobro izvedeni stro-kovai organizaciji. — Nato so sledile vo-
litve in so bili izvclrni: Mozetič MoJzlJ, oredse.mikom; Košič Josip namestnikom; Bajc Franc, blagajničarjem; Rode Alojzij, namestnikom. Nadalje je bil izvoljen odbornikom Jagodic Mihael in v nadzorstvo Korinšek Rudolf in Zorman Franc. Kon« čno sklene občni zbor. da se imajo tedenski prispevki pobirati redno vsakih štirinajst dni ob priliki razdelitve lista »Deta-! vec«. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi predsednik občni zbor ob 12. uri opoldne
Občni zbor podružnice lesnih delavcev v Bistri. V nedeljo, dne 20. februarja 1.1. se je vršil pri nas celoletni občni zbor. Sodrug Ogrin je otvoril zborovanje in podal blagajniško poročilo, katerg se je vzelo odobnije na znanje. Nato je poročal o pomenu in nalogah organizacije sodrug Zore, ki se je dotaknil tudi delovanja po« družnice. Poudarjajoč, da je le v skupnem in solidarnem delovanju mogoč uspeh, je navzoče pozval, da store vse potrebne korake, da pristopijo vsi delavci v Bistri in okolici k organizaciji. Naglašal je do-? sedanje uspehe organizacije ter pripomnil, da bi bili uspehi gotovo lepši, če bi se vse delavstvo oklenilo organizacije. Navzoči so govorniku pritrjevali ter obljubili, da pripeljejo tudi one v društvo, ki še stojijo ob strani ter uživajo sadove organizacij®, nimajo pa toliko poštenosti, da bi tudi sodelovali pri težkem delu za izboljšanje položaja Sodrug Oblak je nato poudarjal, da je treba gotove nedostatke odpraviti, ki so po njegovem mnenju krivični. V odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugl: predsednik Ogrin Franc: njega namestnik Seifert Jožef; tajnik Drašler Leopold; blagajnik Oblak Ignacij. V ostali odbor pa: Korče Janez. Vrhove Janez. Steier Fr. Kot namestniki odbora so bili izvoljeni; Turk Anton. Turk Janez, Koderman Ja« kob. Nagode Ignacij. V nadzorstvo so izvoljeni: subic Janez, Sedej Jakob. Dolinar Janez; za namestnike nadzorstva: Šubic Franc in Drašler Franc. Sodrug Ogrin je pozival nato vse člane na skupno delo in zaključil dobro uspeto zborovanje.
Podružnica kovinarjev na Javornika 9klicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 6 marca ob pol 3. uri popoldne v gostilni „Žumer“ na Koroški Beli. Dnevni red: 1. Poročilo predsednic ka. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajn nika. 4. Poročilo kontrole. 5. Poročilo knjižničarja. 6. Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob do« ' ločenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ne glede na število na« vzočih članov.	Odbor.
Milanov vrh. Dne 6. febr. t. L se je vršil na Milanovem vrhu občni zbor podružnice osrednjega društva lesnih delavcev. Zborovanje je vodil predsednik sodrug Anton Sever. Po obligatnih poročilih je razložil pomen in namen strokovne organizacije s. Bradeško iz Ljubljane. Nato so se vršile volitve no« vega odbora in so bili izvoljeni: Anton Sever, Ljudevit Wolf. Franjo Furlan, Nikolič Ivan, Turk Valentin, Kalčič An« ton, Božič Ivan In Kave Ivan.
Bz strokovna orgarrizacile*
Osrednje društvo usnjarjev in sor. strok za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo društvenega
tajnika.
Pismene ponudbe naj pošljeio re* flektanti na društvo Ljubljana. Selen-burgova ulica 6-11., najkasneje do 15. marca 1921. Prejemki po dogovoru.
Načalstvo.
Celje. Vse člane osrednjega društva
, oblačilne stroke, podružnica Celje, se opozarja, da se vplačuje tedenska članarina v »Delavskem tajništvu Celje« vsako nedeljo od pol 10, ure do pol 12. ure dopoldne. Tedenska članarina je za prvi razred 4 K. — Ivo Gernc, blagajnik.
Komisija, ki ima preiskati lazmere v celjski cinkarni, se je v torek, 22. t. m. odpeljala v Celje.
Rezultat preiskave nam še ni znan. Delavce, ki so bili zaposjeni v cinkarni opozarjamo, naj bodo pozorni.
Ker je tajništvo s tekočimi posli prezaposleno in ne more redno odgovarjati na dopise, prosimo podružnice, da nekoliko potrpe.	Tajništvo.
Štore. Delavstvo opozarjamo, da se vsak petek vrši v gostilni Vizjak diskusija. Pričetek diskusije je vselej ob 5. url popoldne. Delavstvo se vabi, da se diskusijskih sestankov pridno udeležuje.
Štore. Člani pevskega društva se vljudno prosijo, da prihajajo vsako sredo ob 7. url zvečer in ob nedeljah ob 9. url dopoldne redno k pevskim vajam.
Senj pri Čupriji, Srbija. J. G. Vaš dopis smo odstopili' Uniji slov. rudarjev v Zagorju ob Savi. Naročnino smo prejeli. Zdravo!
Iz kovinarskega tajništva.
Dopis z Jesenic bomo priobčili v prihodnji številki »Delavca«. Podružnice: Jesenice, Javornik in Dobravo opozarjamo na odgovor poverjeništva za soc. skrb glede intervencije radi aprovizacije. Prepis pošljemo omenjenim podružnicam te dni.
Zahvale.
Podpisani se iskreno zahvaljujem za znesek 208 K, katerega so mi naklonili delavci tovarne za dušik.
Pridevnik Lovro, £uše.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem .vsem sodrugom v pivovarni »Union« za podarjeno mi podporo v znesku 720 K ob priliki smrti mojega moža. — Iv a n k a Okorn.________________
Zbirajte za tiskovni sklad.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
delavski
dnevnik
N
A
NAPREJ R E J
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le „Naprej* spada v naše družine!
Proč z meščanskimi listi!
Mesečno stane 20 kron.
Naroča se pri upravi .Naprej* Ljubijan3, Frančiškanska ul. 6.
11
registroma zadruga z emslego zavezo
iprojeota brani in e vloge vsak delavnik od 8, do ort
is Jih obrestuje po fllstib
%
Rentni davek pla&t dručtvo is svojega. Obresti ae kapitalislrajo rx>llctao. Večje io stolne vloge se obroaiujejo po dogovoru. PoHOjlla daje svojim z-.idruv.ulUora proli v krij D. bi, na osebni kredit proti poroštvu ali kastavi vrednostnih papirjev. Menioe se eekor»pta]ejo po bančni obrestni meri
gg- Kis!, res delavski toni trmi
COSUUCH-LINE
— TRST-aMERSSCa =
New > iiork — Buenos — Ayres — Rio tli JaneBro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
'P
UČITELJSKA TISKARNA
nun MM ulica štei.
•g rqistroiut »ing« t carja* mm.
Tiskovine za Sole, županstva tn urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode tn veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
t
Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-.*. - ?Jir ttd. Itd. - v
STEREOTIPI JA LITOGRAFIJA.
2
OkraJnaTj olniška blagajna
%------1 v Ljubljani. | g
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne tre bo od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob uedeljah in praznikih SSS je blag jna zaprta.  ......'
Zdravnik blagajne	Ordmira	Stanovanje
	temi. njtL	
Dr. Helenina Peter sploino zdravljenje	til — VM	j furjaikl trg iL 4. v okr. bol. blag.
Dr. lian Zajec	'<10—Vili	injttt ot fi.1
spložno zdravljenje	2-3	FriztiftaUi tl t
Dr. Viktor Sreskur	» '1—»/«12	liiierina ri. IL
sploSno zdravljenje	1-2	laiaftl tf| IL i
Or. Alojz KraigDif	8—9	TujaSti tri k i
»ploiao zdravljenje	1—3	Paliaasks cista 15.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih 'slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči-Jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdfavnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se or-dinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bol-niščnina se izplačuje vsako soboto, če le ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj, do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Sodruui S	Zadružniki	t
Viagajte s^oje prlhrahke v tasino hranilnico 11
Poštni čekovni račun št 10.532.	Telefon	interurban	št	178.
KONSUiNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO hranilne vloge
sprejema v svojem hranilnem oddelku
in jih obrestuje po - - čistih 4®'*. - -
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4'/*%. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad • 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. r
Vloge sprelemaf® fin SzpSačuIeJo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so:
V Spodnji SiSki v Ljubljani; na Gliucah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva uL Sodna ul* Krakovski nasip; Rožna dolina lobč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) us Gorenjskem; na Jemnicah (pri Ferjanu); KoroSka Beta-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Coljo; Šoštanj; na Koroškem GuStanj, Prevalje, Mežica, Crna L, Orna II., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Poborju; Kamnik; Pragersko; Krite pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štoro pri Celju; Fala nad Mariborom: Rute nad Mariborom;
-—==r.-~-=zrr Rogaška Slatina; Radeče-Zidanraost; Poljčane. =s=eg3=a i i "~*T-"
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Sloveni'o, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 15.
Društvo ima na razpolago poštne položnico, s, katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.