a Mercator____________________ Časopis Poslovnega sistema Mercator št. 1, januar 2000 zaposlenim v Mercatorju izredne ugodnosti pri nakupu vozil znamke Renault. Ponudba se nanaša na vozila iz zaloge letnika 1999, velja pa do razprodaje letnika TWINGO BASE IN PACK CLIO (vsi modeli) MEGANE (vsi modeli) UGODNOSTI: - 8% popust; - kredit T+4,25% za dobo do 60 mesecev (brez pologa); - menjava starega za novo vozilo; - plačilo polovice cene ob prevzemu, polovico čez dve leti; - dostava vozila na dvorišče oziroma sedež družbe, kjer je kupec zaposlen; - vozilo ima vso obvezno opremo, kupec postane član Renault kluba in dobi kupon za 10% popust pri nakupu dodatne opreme v trgovinah Trgoavta ter do 22% popusta na delo pri rednem servisiranju v Trgoavtu; - kredit uredi prodajalec. Podrobnejše informacije tel. št. 066/ 43-61-17 Koper, 066/ 77-10-23 Lucija -^■Mercatorju __________________________stran 4 poslovnih rezultatov 1999 stran 6 ■ Vesna Bleiweis ** *< f e * ** /sr kolektivna pogodba 2000 E^JEtg^ljena__________ stran 7 * * * **/I ^SEtska Jestvina v Mercatorju stran 10 ^StSienci v Mercator - SVS stran 1 2 M hotelu stran 16 «i franšizina stran 1 9 TrS* 15LgRet pod eno streho stran 21 ^2!opis stran 22 stran 24 stran 26 na rI!'S ^os'ovnega sistema Mercator, d.d., Ljublja- Izda^ rf "a Cesta 107- DUnajs." er za obveščanje, Uredništvo, Ljubljana, čredni. , telefon 061/160 11 31, 160 11 32. oprava L vT Bldweis 'l isk: Delo TUo: Del°-TČR’ d d ’ Ljubljana Časopis pr Ljubl-iana jenpi pQ 'e|etTlajo delavci, kmetje, učenci in upoko-dano vr»H°Vne®a sisterna Mercator. Davek na do- "So-rr18% Biti zraven - del poslanstva in promocija Slovensko športno javnost je dvignil na noge uspeh slovenske državne rokometne reprezentance na Evropskem prvenstvu v Zagrebu. Uspeh sem povezala z napisom Mercator na dresih državne reprezentance. Mercator je sponzor mnogih športnih panog, ekip in posameznikov, človekoljubne in kulturne dejavnosti, kar je odraz poslanstva in filozofije podjetja -sodelovati in pomagati različnim okoljem in različnim projektom na poti do ciljev. Šport je ena od dejavnosti, ki jo Mercator sponzorira in sprenevedali bi se, da od vrhunskih športnih dosežkov ne pričakuje promocijskih učinkov. Rokometaši so sredi Zagreba, kjer gradimo nov nakupovalni center, promovirali Mercator bolje, kot ga bodo verjetno vsi načrtovani propagandni projekti. Odprla sem drobno knjižico Športni špasi, v kateri je avtor Rajko Šugman zapisal vrsto veselih in anekdotičnih športnih prigod, v uvodu pa je o športu med drugim zapisal tudi tole: »Če je kulturna vrednota popolnost doživetja, gibanje - tekma pa le trenutek, potem menim, da šport to je. V svojem elementarnem bistvu je šport igra; čudovita igra, osvobojena prisile, življenjske nuje. Igra, v katero vstopajo prijatelji zaradi druženja in merjenja moči, v kateri ustvarjajo ljudje - športniki, strokovnjaki in organizatorji stvaritve in tudi bogato športno ter s tem kulturno podlago sebi in narodu. Tak šport vidim skozi razvoj in verjetno bo tak ostal tudi v prihodnje. Je in bo sestavina splošne kulture naših ljudi, slovenskega naroda. V nekem smislu je šport podoben znanosti; novo znanstveno odkritje je z osebnostnega vidika gotovo lastno iznajditelju, znanstveniku, s širšega pa vsem ljudem sveta. Tak je tudi šport.« Šport je in bo sestavina splošne kulture ljudi, njegovo središče je človek in njegova potreba po igri in druženju. Mnogi sodobnemu športu očitajo profesionalizacijo in komercializacijo in sanjajo o športu svojih dedov. Takega športa ni več. Hitreje, višje, močneje obvladuje in odraža današnji svet. To pot je bil Mercator zraven, jutri bo nekdo drug. Vesna Bleiweis M t I< J **:* 11< ** Kje so naše investicije? Že v letu 1999 smo za leto 2000 napovedovali pričetek gradnje šestih do sedmih velikih maloprodajnih objektov doma in v tujini. Direktor investicij Marko Umber-ger, univ. dipl. ing. nam je povedal: »Začetek gradnje Mercator Centra Nova Gorica je predviden v juniju. Na Koroškem, v Slovenj Gradcu in na Ravnah je vse pripravljeno za začetek del, na Jesenicah pa je prišlo do spremembe projektne dokumentacije, vendar pričakujemo, da bomo z deli pričeli na pomlad. V Zagrebu so v zaključni fazi pripravljalna dela, najhitreje pa bodo dela opravljena v Pulju, kjer bo novi nakupovalni center moral zaživeti še pred začetkom turistične sezone.« Nadzorni svet Kot smo že poročali, je nadzorni svet Poslovnega sistema Mercator pred iztekom leta 1999 potrdil gospodarski načrt za leto 2000 in srednjeročni načrt do leta 2003. To je bila 16. seja nadzornega sveta, ki se je nadaljevala 14. januarja 2000 in na njej so člani obravnavali vsebino individualnih zaposlitvenih pogodb za predsednika in člane Mercatorjeve uprave. Tema je ostala nedorečena in bo ponovljena na naslednji seji nadzornega sveta. Dividende prvič za leto 2000 V gospodarskem načrtu za leto 2000 je predvideno, da bo Mercator delničarjem prvič izplačal dividende. Dobiček tega leta naj bi bil po načrtu tolikšen, da bo poleg vlaganja v nadaljnji razvoj, omogočil tudi izplačilo dividende. Kolikšne bodo, je odvisno od predloga uprave in nadzornega sveta skupščini delničarjev potem, ko se bodo seznanili z revidiranimi izkazi koncerna - Skupine Mercator za leto 2000. Prvi Mercatorjevi trženjski dnevi V prvih dneh februarja leta 2000 bo Mercator prvič pripravil trženj- ske dneve, namenjene pomembnejšim poslovnim partnerjem. Predstavili jim bomo svoje razvojne usmeritve, organiziranost in strategijo na pod' ročju trženja v letu 2000. O konkurenčnem položaju slovenskih podjetij in njihovem vključevanja v globalno gospodarstvo bo spregovoril prof. dr. Janez Prašnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani, razvojno strategijo bo predstavil predsednik Mercatorjeve uprave, razvojne načrte Mercatorjevih trgovskih družb pa njihovi direktorji. Trženjski dnevi so prvi korak k uveljavitvi partnerstva med trgovino in slovensko proizvodnjo, o čemer bodo spregovorili mag. Marjan Sedej, član uprave, mag. Mateja Jesenek, direktorica sektorja za marketing. Beseda pa bo tekla tudi o merchandisingu< informacijski podpori poslovanju in o izhodiščih komercialnega poslovanja v letih 2000 in 2001. Jelka Žekar, direktorica za razvoj rnalopr0' daje, Franc Kodela, direktor sektorja za informatiko in organizacijo tet Franc Prvinšek, podpredsednik za komercialo bodo nosilci navedenih tem. Mercatorjeva želja je, da postanejo tovrstna srečanja tradicionalna-Trženjski dnevi bodo hkrati tudi priložnost za individualne poslovne razgovore. Ponovno izhajanje tedenskega informativnega biltena Po 1. februarju 2000 bo spet začel izhajati tedenski informativni biltel1-ki je namenjen predvsem tekočemu obveščanju vodilnih ljudi v Me1 catorjevih družbah o pomembnejših dogodkih, sklepih in stališčih v zvezi z izvajanjem Mercatorjeve politike. Vseboval bo kratke inf01 macije o sklepih uprave in drugih organov koncerna, podatke o načt tovanih dogodkih v koncernu in družbah, navodila, stališča in pripor0 čila strokovnih služb koncerna, obvestila s področja standardizacij1-marketinških aktivnosti, pomembnih pravnih predpisov in druge Z'1 vse družbe pomembne informacije. Novost pa je, da ga bodo prejemniki dobili po elektronski pošti. Kolektivna pogodba obvladujoče družbe za leto 2000 pripravljena Pred koncem leta 1999 je projektni svet za poenotenje plačnega ma v Mercatorju upravi, konferenci sindikata in svetu delavcev °kv" dujoče družbe ponudil predlog kolektivne pogodbe obvladujoče drtV1 za leto 2000. Na zahtevo sindikata obvladujoče družbe je celotno področje plač vne^ no v kolektivno pogodbo. Več o tem lahko preberete v posebnem čla11 D Mešano podjetje v Sarajevu - investitor v Merkator Tržni centar V ustanovitvijo mešanega podjetj erkator Tržni centar Sarajevo, n^erem ima Mercator 52% las ^ls i delež in s soglasjem vlad ri|0Sne in Hercegovine, so izpolnjt ]Ve zaP°recini letni oceni nad pričakovanjem Pogoj za predlaganje za napredovanje delavca v Pod napre^ovalni mzred. Dve zaporedni letni oceni uje Pr^akovanjeni Pa sta razlog za možno oblikova-Na Predl°®a ° nazaclovanju delavca v nižji razred. četek^°Van^e’ ^ 56 ponavlJa’ Je lahko razlog za pri-hte P°stopka za razporeditev delavca na manj za-^^vno delovno mesto. ^l^cenjevanja delovne uspešnosti so upravičeni vsi een VC* druz*-,e’ razen tistih, ki so zaposleni za dolo-ne ^Cas' Pripravniki in delavci, ki imajo plače določe-yejja lnc^v’<^ualrumi zaposlitvenimi pogodbami, delav Pd sp'oSna omejitev, da v ocenjevani skupini bj » ,ev lahko oceno nad ali pod pričakovanji prido-Odlo^6^ ^0//° zaP°slenih v ocenjevani skupini. niembahV ° t*0l^e^tv' Ktne nagrade oziroma spre-0snovi V razvrščanju v napredovalne razrede na va na ega °rganizacijskega navodila sprejema upra-OrgariiPreCl.108 pr*stojn'h ocenjevalcev, rih se Za^1JS^° uavodilo navaja tudi merila, po kate-naPred Ug0t.av*-ia delovna uspešnost, ki utemeljujejo je, da °Vdn-ie oziroma nazadovanje. Pomembno pa d o Vanja 3 prec^a§atelj napredovanja oziroma naza-v°r, v k-S Pr’zadetimi delavci opraviti osebni pogo-Predlaga^terem -i6 dolžan pojasniti in utemeljiti Jetih skl ° 0c^ophev. Uprava družbe na podlagi spredi nazau °V 'Zc*a konkretne sklepe o napredovanju 0Vanju v plačilnem razredu. ^©»■ila za plače so javna, Ker P,c,«a pa zaupen podatek zaključku redakcije te številke časopisa še nismo razpolagali z odločitvijo pogajalske skupine, ki jo je imenoval sindikat družbe, ne moremo trditi, da do sprememb predloga kolektivne pogodbe za leto 2000 ne bo prišlo. Malo pa je verjetno, da bi se načelna ureditev področja plač, ki smo jo navedli, lahko bistveno spremenila. Najpomembnejša sprememba, ki bi utegnila vplivati na višino osnovne plače je sprememba višine izhodiščne plače za prvo tarifno skupino oziroma prvi plačilni razred, ki bi jo pogajalska skupina dosegla nad vrednostjo veljavne višine izhodiščne plače. Priprave na oblikovanje novega sistema plač so trajale več kot leto dni. Strokovne službe so morale sproti preverjati in ugotavljati vpliv slehernega elementa tako na obseg plač v družbi, v posamezni organizacijski enoti in navsezadnje tudi na plačo posameznika. Po zagotovilih strokovnih služb so vsi elementi korektno upoštevani, upoštevano je priporočilo sindikatov glede opustitve izhodiščne plače in namesto nje uporaba osnovne plače, sicer pa so vse določbe, ki jih vsebuje predlog kolektivne pogodbe za leto 2000 povzete po kolektivni pogodbi trgovine Slovenije. Kar pa zadeva osebno ocenjevanje - to bo terjalo izjemno veliko osebno odgovornost in objektivnost ocenjevalcev. Hkrati pa tudi potrebno mero njihove diskretnosti, kot tudi diskretnosti vseh, ki se ocenjujemo. Ali je plačni sistem, ki ga uvajamo, transparenten in toliko enostaven, da si bo na podlagi znanih podatkov vsak zaposleni lahko sam izračunal plačo, bo pokazala praksa. Vsekakor pa del odgovornosti za slednje nosijo strokovni delavci, ki bodo morali posredovati podatke, od katerih je odvisen izračun plač. Vesna Bleiweis KOPRSKA JESTVINA SE JE PRIDRUŽILA MERCATORJU Urad za varstvo konkurence je pred iztekom leta 1999 Mercator-Degroju izdal soglasje za prevzem koprskega trgovskega podjetja Jestvina. Dva doslej konkurenčna tokova sta se združila v gospodarsko močnejšo družbo, ki obvladuje prostor ob slovenski obali in njenem zaledju. Božo Ostanek Pogovor z direktorjem Jestvine, Božom Ostankom in direktorjem Mer-cator-Degroja, Borisom Požarjem se je najprej sukal okoli morebitnega monopola nove družbe na Obali. »Če bi gledali izključno z vidika maloprodajne trgovine na Koprskem, potem bi lahko rekli, da gre za neke vrste monopol. Ker pa je geografsko naš prostor vezan na mejo z Italijo, kjer je trgovina na evropski ravni, je treba obalno območje z vidika ostrine konkurence obravnavati nekoliko širše. Trst izgublja pomen osrednjega nakupovalnega središča ob meji, zato se krčevito bori za vsakega kupca. Predvsem v primerjavi z njegovimi konkurenti slovenska trgovina še ni konkurenčna. Res pa je, da bo združena družba na območju Obale obvladovala 80% maloprodajnega prometa, pri čemer bo levji delež v prometu odtehtal naš Hipermarket,« je povedal Boris Požar. Božo Ostanek pa je dodal, da k bolj ali manj izraziti nekonkurenčnosti trgovine ob meji prispevajo tudi različne zaščite slovenskih iz- delkov z uvoznimi prelevmani, zlasti to velja za izdelke iz žitaric, mleka in mesa. Sicer pa se je direktor Jestvine pohvalil z doto, ki jo prinaša v združeno podjetje. »V letih 1997 in 1998 je bila Jestvina med trgovskimi družbami z živili in drugimi izdelki za dnevno rabo v Sloveniji na 10. mestu. Med slovenskimi podjetji pa se je uvrstila med 100 največjih. Rast prometa je bila dinamična, saj je v teh letih znašala 14-16%, ustvarjeni netto dobiček na revaloriziran kapital pa je bil med 7-9%. Jestvina se je razvijala kot lokalno občinsko podjetje, ki je svojo mrežo razširila tudi izven koprske občine še v občini Piran in Izola. Spoznanje, da je Jestvina kot podjetje hkrati premajhna in prevelika, da bi obstala nepovezan gospodarski subjekt, je staro že 4 leta. Ob gradnji koprskega Mercator centra smo dokončno spoznali, da prostora za širitev na Koprskem ni, zato smo se usmerili na slovensko južno mejo v Slovensko vas in v Dobovo. Prav ti dve naložbi odločilno vplivata na izid poslovanja celotne družbe. V letu 1999 smo v Jestvini ustvarili okrog 10,5 milijarde SU prometa in priznati moram, da je vpliv Hipermarketa na doseženi promet očiten, hkrati pa tudi, da je blažilno deloval seštevek prometa v Slovenski vasi in Dobovi. S pripojitvijo Jestvine se bo število zaposlenih v Mercator-Degroju povečalo za 620 delavcev, število maloprodajnih objektov pa za 39. Povečale pa se bodo tudi skladiščne in hladilniške površine.« »Že prej sem omenil, da je Jestvina prevelika ali premajhna, da bi samostojno delovala. Ko se je razbila skupina Emona, ki bi bila lahko v sedanjem času tako kot Mercator vodilna v slovenski trgovini, smo se podali na samostojno pot. ki nas je sedaj pripeljala v Mercator. Globalizacija je na pohodu in je nezadržna in nima je smisla obremenjevati z ugibanji o stopnji prt' jaznosti prevzemov, ki se zgodijo na tej poti. Prevzem Jestvine Je bil prijazen in mislim, da pridružitev Mercatorju, ki ima jasne razvojne cilje in predvsem dovolj energije za dinamični razvoj, zaposle' ^- d im nim v Jestvini zagotavlja socialno varnost, je moj odgovor na vaše vprašanje o motivih za združitev.« diuženo podjetje se bo v prvi Vlsti srečalo s podvajanjem posa-rneznih poslovnih funkcij. Prednosti ln slabosti tako Jestvine kot Mer-cator-Degroja so v glavnem razčistili že v predhodnih postopkih, do-°nčno pa bo zlitje družb oziroma harmonizacija poslovanja prav-noformalno zaživela sredi letošnjega leta. V vmesnem času bo postavljen koncept organiziranosti mžbe, določena bodo izhodišča 2a optimalno, ekonomsko učinko-Vlt° Poslovanje družbe. Vse bo to-reJ Podrejeno pretehtanemu čišče-n-lu Posameznih poslovnih funkcij 2 namenom, da se čimprej doseže-JO ek°nomski učinki združitve. ^estvina je v svoje prodajalne že PeUala vse Mercatorjeve prodajno Pospeševalne akcije in druge po-jošnikom namenjene Mercatorje-aktivnosti in postopno se njen Prodajni program identificira z Mercatorjevim. iP.^ravih učinkih združitve bomo lahki ■o govorili šele, ko se bodo na- m prodajni procesi odvijali onega logističnega oziroma kavni Preko kodebUCijskega Centra na °bali' od Co" se bo celovito oskrbovalo strih*10 -0^m°eje' destvina ima di-nicoUt'JSk' center v Kopru, hladil-Pa ' V .b)ekanH1, skladišče v Luciji rpark f1'0 26 Pred odPrtjem hiper-2en 3 V Kopru °2ko grlo- Ra-°ba Za kladilnico v Dekanih je za Prem lstribucijska centra značilna nost ^okacljska nefunkcional- imeij ercator-Degroju smo že obrtn V naC , lu gradnjo skladišča v Ponni- C°n' V kuc'Jk vendar se nam Cijsk?c m°ŽnOSt’ da nov distribu-Prskepa6^101 Zgradimo v bližini ko- nov logisfiPermarketa- Kje bo stal 2ala ekn Cn' center- bosta poka- gibanio n°niska računica in čas. Na- klpermarkem p novogradnJi bIizu °Prodai u ProSramsko se ma-Pokriva ^ ° ekl drU2l:) bolj ali manj blizu' v ' *okacijsko smo si ženitvi at0.bo treba Pri razpo-družbe ^ rodaJne mreže združene nomičnosf1 na^bol-i upoštevati eko-ozirorna dobičkanosnost organizacijskih enot. Regionalizacija Mercatorjevih trgovskih družb bo Jestvini oziroma Mercator-Deg-roju odnesla dve, z vidika prihodka in dobička uspešni organizacijski enoti v Dobovi in Slovenski vasi, ki bosta organizacijsko prešli v družbo Mercator-Dolenjska. Hkrati še ni dorečen bodisi prenos hladilnice Dekani v Mercator Trgovino Ljubljana oziroma ni določen njen domet v Mercator-Degroju, razširil pa se bo tržni prostor nove družbe, ki bo oskrbovala vse trgovine Dan in noč Emone Obale in črpalke Istrabenza v Sloveniji. Predvidevamo tudi, da bomo iz naših skladiščnih mest oskrbovali tudi hipermarket v Pulju. Vsekakor pa bo dekanska hladilnica kupovala sveže sadje in zelenjavo tudi za potrebe ljubljanske enote za sveži program. Hkrati pa menimo, da prav zaradi hladilnice lahko izkoristimo priložnost, da potrošnikom na Obali ponudimo sadje in zelenjavo, ki bo po izbiri in kakovosti ustrezala po - nudbi v bližnji Italiji. Če strnem najbolj aktualne zadeve, ki jih moramo z združitvijo rešiti, bi jih glede na učinke strnil takole: 1. gradnja logističnega oziroma distribucijskega centra; 2. vzpostavitev racionalne organizacije uprave družbe in strokovnih služb s kadrovskimi okrepitvami nekaterih poslovnih funkcij; 3. vzpostavitev racionalne in ekonomsko učinkovite maloprodajne mreže; 4. poenotenje informacijskega siste- ma za spremljanje poslovanja in poenotenje plač, »je povedal Požar. Tako Ostanek kot Požar zatrjujeta, da ne bodo odpuščali, presežek delavcev bodo v prvi vrsti reševali s prerazporeditvami na druga in ustrezna delovna mesta, z dokupom delovne dobe in drugimi »mehkimi« ukrepi. Oba sobesednika sta bila enotnega mnenja, da bo potrebno Mercatorjevo kulturo in poslanstvo v kar najkrajšem času približati in prenesti v dosedaj Jestvi-nino okolje in s tem podreti morebitne delitve, od kod je kdo, kdo je kdo. Nova družba bo imela okoli 2,5 milijarde osnovnega kapitala, ob koncu leta 2000 pa več kot 1 milijardo brutto akumulacije in čez 23 milijard SIT konsolidiranega prometa. Povprašali smo tudi o rezultatih hipermarketa oziroma kako se je Mercator center prijel. »Če me je bilo še pred letom in pol nekoliko strah, sem sedaj popolnoma pomirjen in tudi zadovoljen. Tekoče plačujemo obresti za posojilo. Hipermarket je v letu 1999 ustvaril 5,1 milijarde SIT prometa, zadovoljni so tudi najemniki v Mercator centru. Predvsem pa me veseli, da so zadovoljni potrošniki in da smo v hipermarketu vzgojili kader, ki je lahko vzor dobrega trgovca,« je še povedal Požar. Statistični podatki kažejo, da je okoli 25% vseh kupcev v hipermarket prišlo s hrvaške strani. Vesna Bleivveis NAGRAJENCI PRAZNIČNEGA DECEMBRA V družbi Mercator-SVS že kar nekaj let nagrajujejo najlepše praznično urejene trgovine. Ocenjevanju so se pridružile tudi trgovine pridruženih družb Mercator-Jelše, Mercator-Planike in Mercator-Klasa. Vse prodajalne z market programom so bile razvrščene v skupine, natečajni pogoji pa so bili enaki za vse vrste in tipe trgovin in znani vnaprej. Skupine trgovin z market programom: - skupina A - hipermarketi; - skupina B - prodajalne s povprečnim mesečnim prometom nad 15 mio SIT; - skupina C - prodajalne s povprečnim mesečnim prometom od 10-15 mio SIT; - skupina D - prodajalne s povprečnim mesečnim prometom do 10 mio SIT. Ocenjevanje trgovin z market programom je bilo celovito, saj je bila v skupno oceno šteta tudi urejenost oddelkov s sadjem in zelenjavo in delikatesami. Ocenjevali so tudi prodajalne s tehničnim blagom, kjer so bile trgovine s pohištvom v skupini A, v skupino B pa so bile uvrščene prodajalne z gradbenim materialom in druge tehnične trgovine. V skupini prodajaln tekstila in galanterije so se v skupino A uvrščale prodajalne s tekstilom in obutvijo, v skupino B pa bolj ali manj specializirane galanterijske prodajalne, kot so papirnice, drogerije, trgovine s steklom, porcelanom in posodo, zlatarne, itd. Merila za ocenjevanje: - razvrščenost blaga in splošna urejenost; - založenost in pestrost izbire glede na predmet poslovanja; - uporaba celostne podobe (ceniki, označevalci, izveski); - primernost ravnanja in upravljanja z blagom; - uporaba zavojnega materiala; - kakovost postrežbe; - osebna urejenost; - higienski režim; - posebna dodatna ponudba; - smiselna predstavitev praznične ponudbe; - urejenost na posebej domiselni način; - urejenost in čistost parkirišča, vhoda in okolice trgovine. Največje možno število točk: 60 Deset ocenjevalnih skupin si je med 1. in 15. decembrom 1999 nenapovedano ogledalo vse prodajalne in z ocenami 1-5 ocenile vsako merilo. Uprava družbe je nagradni sklad oblikovala v višini 1.440.000,00 SIT ter določila za vsako skupino trgovin tri nagrade, in sicer: - prva nagrada v vrednosti 120.000,00 SIT; - druga nagrada v vrednosti 60.000,00 SIT; - tretja nagrada pa je bila darilna košara. Na prazničnem srečanju 17. decembra 1999 so nagrade tudi slovesno izročili. Uvrstitve pa so naslednje: SKUPINA A - HIPERMARKETI - doseženo število točk in ime poslovodje 1. MO I HIPERMARKET PTUJ, 60, IVO VALAND 2. MO III HIPERMARKET MURSKA S., 59, CVETKA REPOŠA 3. MO II HIPERMARKET MARIBOR, 58. FRANC GOLNAR SKUPINA B-PRODAJALNE NAD 15 MIO SIT PROMETA 1. MO H, SP MARJANCA GORNJA RADGONA, 60, JOŽE MAKOVEC 2. M-KLAS, BH TEZNO, 58, ANTON KENIK 3. M-JELŠA, SP TOPLICE PODČETRTEK, 57, DUŠAN VAH SKUPINA C-PRODAJALNE OD 10 DO 15 MIO SlT PROMETA 1. MO I, SP DORNAVA, 59, MARIJA BEZJAK 2. MO I, SP VELIKA NEDEUA, 58, IRENA HLEBEC 3. M-KLAS, SP ANKA, LJUTOMER, 57, FRANC MARTINEC SKUPINA D-PRODAJALNE DO 10 MIO SIT PROMETA 1. MO IH, SP ODRANCI, 60, CECILIJA ZELKO 2. MO I, SP CIRKOVCE, 58, DARINKA HORVA* 3. MO H, SP ŽIVILA SV. ANA, 57, KATICA BAUMAN PRODAJALNE S TEHNIČNIM BLAGOM: SKUPINA A-POHIŠTVENE PRODAJALNE 1. MO I, BL POHIŠTVO PTUJ II. ETAŽA, 56, SLAVKO ERŽEN 2. MO IH, BL. POHIŠTVO LENDAVA, 52, ROBERT ŠABJAN 3. MO II, BL. POHIŠTVO LENART 50 ANICA FEKONJA tSPINA b ' prodajalne z gradbenim ma- nr^IALOM IN OSTALE TEHNIČNE prodajalne H’ GRADBENI CENTER LENART, 57, ^ARJAN ZOREC 3' c|0 KOVINA PTUJ, 53, JOŽE KLINC ■ M-PLANIKA, ADUT SLOV. BISTRICA, 50, *DZALIJA BOBIK LORBEK SKnDTlLNO'GALANTERIJSKE PRODAJALNE prodajal tekstilno obutvene 2 BL PTUJ’ L ETAŽA, 58, ANICA PURG Daktt NIKA’ B1’ CENTER ODD. ŠPORT, 57, 3 uNlCA POTOČNIK ANrS [I1, TEKSTIL ČRENŠOVCI, 56, 'N|ca kulčar SinSlA B " GALANTERIJSKE PRODAJALNE Lam ,BNICE’ KOZMETIKA, STEKLO,PORCE- LMn^°SODA’ZLATARNA) l DROGERIJA PTUJ, 59, MARIJA BELČIČ "“man Marija Bezjak (levo) 2. MO n, PAPIRNICA LENART, 57, DRAGICA ROŠKARIČ 3. MO I, DROGERIJA PAP. ORMOŽ, 55, BREDA ZABAVNIK Čestitamo vsem dobitnikom nagrad! Ob tem pa v razmislek drugim Mercatorjevim trgovcem - vsaj enkrat na leto bi kazalo spodbuditi tekmovalnega duha in na osnovi rezultatov posebej nagraditi izstopajoče! Vesna Bleiweis Marjan Zorec Jr *vtf% '^'4Lvh^:^ ^ i\*.:*'/si* .t^. . s :f;... iK ' ■« i »US i#aj.#J^.<-. t..im*:M ŠL m mmmw-š ■ f* ., lPf,' *M«MK ™ IS® \: IM* ^<1 t .^V*;r^l4vv :;,"v t.ti wj,' .'*. * * P mk:' V OTpap ^»1» sf K" '■s* 7?*,. M»t C <5- ‘saiČK *■ •$ '% /V *', H .% I vy»^ i .U v -^w %. -i« -U’ U 1 ?%.**&& :*si .* ,;,,'.'v .j gt&mc ,t^ .. v'>,.::^fK*-,v;;--- ■ . .. . v... . . '*'•■• • •'*•*: r ■-■■, •. ._ ,..:K.«.;i-'-'^£-.:" :-s ::v »• v,: .*■;•■'- V' .7 ' •• * I*. ■'■■'-■ ', ,7: ^ ■>-.' '.■'^.: - ^ \hit' . ' j - ,- ‘:. i 1 , : j'v •''' 1 •■ " nlFillMi1 IH ,-M/ -'•.... : • ■ »• • - • •',<*••' * •" W‘ A," ■■**’, V ,1 •.*;£' *jtj '|..f f 'L' iPfiiPiPr '' . -1 _ *' • -'^jCr- V •* ' C; v ->A ' . •.V:"'\5V> ' i. &«74§3.v'*-;* V £?#^i i*. - .. '■:.'£■• '■.'■'•■.v... ; i mgm »■■) M'J : ■■■ . • v , . '. •. •' ■ ..; .;: ■ ^:-V ■ • tC*Ži X‘i ; *- * 1, _ Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje čista, ohranjena narava in zdrava prehrana sta vsaj dve vrednoti, o katerih še včeraj nismo kaj dosti razmišljali. Danes pa sta postali razkošje, ker zahtevata, da si zanju vzamemo čas. Prav čas pa določa vaš stil in z njim kvaliteto življenja. Morda se vam zdijo vrednote, ki jih ponujamo nedosegljive, a prav gotovo vas vznemirjajo. Ker so vam blizu. V bližini. Pri nas na Kočevskem, kjer poleg čudovite narave, ki se ponuja sama, ponujamo še naravno, zdravo pridelano hrano. Mi vemo, da gredo užitki narave in dobre hrane skupaj z roko v roki, zato jih združujemo. Od njive do mize, za vse, prav za vse poskrbimo sami. Na skrbno pogrnjeno mizo vam polagamo izbrane dobrote narave. Naj bodo to vaši dragoceni trenutki. Trenutki stika z lepoto kmečke zemlje. V OKROGLEM LETU 2000 - 40 OKROGLIH JUBILEJEV V M HOTELU Mercator-Hotel Ilirija, sedaj prenovljen in preimenovan M Hotel v Ljubljani, je poleg novega zunanjega in notranjega videza, zastavil tudi novo poslovno strategijo. Posrečena marketinška poteza je tudi povabilo na praznovanje okroglih jubilejev. 40 gostov, ki bodo s svojimi 20 povabljenci brezplačno praznovali svoj okrogli jubilej v M Hotelu so izžrebali 6. januarja 2000 v Mercator Centru Ljubljana. Na povabilo oziroma udeležbo v nagradnem žrebanju se je odzvalo okoli 18.000 prebivalcev Slovenije, ki so povabilo prebrali v Mercatorjevi reviji Mesec december. Ker je bilo povabilo zelo odmevno, se je vodstvo M Hotela odločilo, da bo vsem, ki bodo praznovali rojstni dan v hotelu, ne glede na oglato ali okroglo obletnico, dalo za naslednje obiske celoletni 10% popust za izbrani menu. 10 let bodo v M Hotelu praznovali: 1. ZALA SLAPAR, Duplje 2. TEA OSTERC, Ljubljana 3. ANA VTIČ, Ljubljana 4. KATJA PAVLIN, Ljubljana 5. BARBARA DEBEVC, Postojna 20 let 1. MAJA KOMAR, Mežica 2. HELENA PEZDIR, Notranje Gorice 3. ANJA STI PANO VIČ, Kranj 4. MAJA CAR, Loški Potok 5. JERNEJA ORTHABER, Maribor 30 let 1. LORENADA SOKAČ, Ljubljana 2. MAJDA COTIČ, Renče 3. ANDREJA JUG, Šmarje pri Jelšah 4. KRISTINA VUKOVIČ, Miklavž na Dravskem polj10 11 5. MAJK DROBNIČ, Ankaran 40 let 1. FRANCI VODENIK, Zagorje ob Savi 2. IGOR DOLINŠEK, Domžale 3. ANDREJ PATERNOSTER, Litija 4. SANDI PETERCA, Kresnice 5. CVETKA DOBRAVEC, Litija Abrahamovci 1. MILAN RUTAR, Škofja Loka 2. ZVONKO PETROV, Šentjernej Kj 3- JOŽICA VERTL, Ljubljana 4- MUSTAFA REDŽEPI, Portorož 5- Marija Gracar, Gabrovka 70 let 1. VLASTA VUNGLING, Ljubljana 2. FRANC ZOREC, Miren pri Novi gorici 3. EDITA ALEŠ, Blejska Dobrava 4. IVANA-IVICA MIHELIČ, Šmartno pod Šmarno goro 5. SLAVKA BRAVHAR, Medvode 80, 90 in 100 let 1. ANA PODLOGAR, Turjak 2. IZIDOR BREMEC, Kranj 3. STANISLAV BAVČAR, Črniče 4. JOŽEF WEIN DORFER, Murska Sobota 5. ROZALIJA BRECELJ, Ajdovščina 60 let 1IVANA KLOPČIČ, Moravče 2- Kristina apfel, Ljubljana 3 Ferdinand zagorc, Litija 4 Marjeta polutnik, Celje s- ANA GAZVODA, Dobrnič Vsem, ki se boste zabavali in praznovali okroglo število let v M Hotelu, čestitamo in želimo veliko sreče. Vesna Bleiweis V novih prostorih je celo prostor za oldtimer ja I%»l 222 HENKLOVIH NAGRAD RAZDELJENIH V soboto, 15. januarja, je bilo v Mercator Centru Ljubljana dolgo pričakovano žrebanje nagrad, ki sta jih svojim potrošnikom namenila Mercator in Henkel. Kar 222 nagrad je bilo razpisanih in na prireditvi smo pred številnim občinstvom izžrebali 22 glavnih nagrad. Dvajsetkrat po 20 tisočakov v Mercatorjevih bonih in dvakrat po 200 tisočakov. Žrebali so obiskovalci, ki so si ob raznih nagradnih igrah v zahvalo prislužili lepo Henklovo nagrado . Ob tem in tudi ob nastopu skupine FOXY TEENS je bilo obilo zabave in veselja. Najbolj veseli pa sta bili nagrajenki, ki sta bili izžrebani za prvi dve nagradi. To žrebanje sta opravila predstavnica Henkla, gospa Darinka Merc in predsednik uprave Mercatorja, Zoran Jankovič. Poklicali smo nagrajence. Novakovi v Novem mestu so bili nagrade nadvse veseli, še bolj presenečeni. Presenetili pa smo jih tudi mi, saj smo jim nagrado javno izročili ob žrebanju avtomobila v Mercator-Centru na Cikavi, kar je pripravila Mercator-Dolenj-ska. Presenečeni pa smo bili, ko smo poklicali drugega nagrajenca, gospoda Koprivca na Črni Vrh nad Idrijo. Oglasila se je njegova družica in bila našega sporočila nadvse vesela. Rekla je, da ji bo nagrada prišla še kako prav, saj živi v precejšnji stiski. In ker le-to dobro pozna, od nagrade odstopa 50 tisočakov za nezaposleno mater z otrokom, ki je prav tako v stiski. Ko sem te besede povedal navzočim naglas, so seveda zaploskali. Zoran Jankovič pa je dodal, da k temu dodaja še 50 tisočakov Mercator. Lepa gesta, ni kaj. Tako Mercator v letu 2000 že deli srečo. Prireditev ne manjka in načrtov za naprej tudi ne. ZANIMANJE ZA MERCATORJEV FRANŠIZING RASTE Mercator je pričel s franšizingom že leta 1991, ko so se pričeli oddajati v t.i. franšizing Mercatorjevi manjši, pretežno gostinski lokali. Ker Mercator ni bil nikoli specialist za gostinsko Ponudbo v lokalih, ki so bili praviloma ob prodajalnah z market programom, tudi ni imel izdelane prave franšizne ponudbe za tovrstno dejavnost. V teh primerih je šlo v bistvu za naJem z uporabo trgovske znamke. Časi pa so se spremenili in zanimanje za Mercatorjev franšizing počasi, toda vztrajno narašča. ~Pr(j ne ne osnove za razvoj franšizinga so bile postavljeno V Polovici leta 1998, potem, ko je cat^3 SpreJe^a dopolnjeni in izpiljeni koncept Mer-ket 'leVe®a franšizinga predvsem za prodajalne z marka! Pro®rarnom- Franšizne pogodbe za gostinske lo-111 mesnico so bile ob izteku oziroma sporazum- no še pred iztekom, prekvalificirane v klasične najemne pogodbe, tako da je ostalo v uporabi le šest franšiznih pogodb, ki smo jih dopolnili in jih uskladili z novim konceptom. Mercatorjev koncept franšizinga temelji na osnovnem načelu kar največjega izenačenja franšiznih prodajaln z Mercatorjevimi prodajalnami, kar velja tako glede notranje in zunanje podobe, prodajnega programa kot tudi nabavnih pogojev, ki so jih deležni prejemniki franšize. Tak sistem je ugoden tako za prejemnika, kot tudi za dajalca franšize. Prejemnik franšize je deležen celovite podpore dajalca franšize pri ureditvi lokala, nabavnih pogojih z vključevanjem v vse pospeševalno prodajne aktivnosti, svetovanju na področju konkurenčnih maloprodajnih cen, pomoči aranžerske in kontrolne službe, izobraževanju... Navodila, kako poslovati z Mercatorjevo franšizo, so zbrana v priročniku. Glavna prednost za dajalca franšize pa je v širjenju maloprodajne mreže brez vezave lastnega kapitala na območju, kjer sicer ni prisoten z lastnimi enotami ter zagotovitev stabilnih kupcev grosistični dejavnosti. Tak sistem je postal zanimiv ne le za potencialne najemnike Mercatorjevih lokalov, ampak predvsem za samostojne trgovce, ki že poslujejo v lastnih prodajalnah ali pa se odločajo za njihovo odpiranje. Na tej osnovi smo že v letu 1998 podpisali franšizne pogodbe za štiri prodajalne, pravi razcvet franšizinga pa se je pričel v letu 1999, ko smo javnost seznanili z našim novim konceptom z oglasi v javnih glasilih, s posredovanjem podatkov o našem franši-zingu novinarjem strokovnih časopisov, ki so pripravljali članke o franšizingu na Slovenskem, z objavo osnovnih podatkov o franšizingu na Mercatorjevi spletni strani, precej zanimanja pa se je pojavilo tudi s strani Mercatorjevih eksternih kupcev. Interesentov je bilo zelo veliko. Vsem smo omogočili podrobno seznanitev s sistemom našega franšizinga, saj je zaradi zlorab imena franšizing v Sloveniji cela vrsta trgovskih podjetij nudila t.i. franšizing, ki pa je bil še najbolj podoben komisijski prodaji in daleč od zahtev Slovenskega franšiznega združenja, katerega ustanovni član je tudi Mercator ter stališč Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence. Resne kandidate s prodajalnami, ki so ustrezale okvirnim kriterijem našega franšizinga, smo preverili s pomočjo pooblaščencev za franšizing v Mercatorjevih družbah, na območjih, kjer ima interesent prodajalno. Vključili pa smo tudi sektor za razvoj, ki je ocenil primerost prodajalne. V letu 1999 smo tako v franšizing vključili 7 prodajaln t.i. individualnih prejemnikov franšize. Precejšnji interes za naš franšizing pa se je pojavil tudi pri t.i. kolektivnih prejemnikih franšize. Tako i H smo v letu 1999 sklenili pogodbe o franšizingu z 11 kmetijskimi zadrugami, ki so v preteklosti v svojem imenu nosile ime Mercator in s podjetjem Alpko-merc, z nekaterimi pa so pogovori še v teku. Kmetijskim zadrugam je bilo zaradi sodelovanja v preteklosti ponujeno, da v franšizni odnos vključijo vse svoje prodajalne z »market programom«, kar je večina tudi storila. Prednost tega pristopa je v tem, da je vsem enotam omogočena enotna nabava po t.i. franšiznih pogojih, slabosti pa so predvsem v tem, da so zadružne prodajalne v veliko primerih relativno blizu Mercatorjevih in da del prodajaln v celoti ne ustreza minimalnim kriterijem za vključitev v franšizni sistem (kvadratura prodajnega prostora, mesečni promet). Pričakovati je, da bo zaostrovanje pogojev na trgu postopno prisililo zadruge k posodobitvi in razširitvi oziroma zapiranju premajhnih prodajaln. Čeprav je Mercator s kmetijskimi zadrugami sodeloval že v preteklosti, pa je bilo to sodelovanje zelo ohlapno in predvsem nestabilno. To dejstvo med drugim potrjuje tudi podatek, da so se zadružni nakupi v Mercatorju po podpisu pogodb o franšizingu več kot podvojili, tako da je vrednost nakupov v tretjem kvartalu 1999 presegla vrednost nakupov v celotnem prvem polletju istega leta s tem, da se še povečuje. Alpkomerc ima podobno kot kmetijske zadruge vrsto premajhnih oziroma drugače neprimernih prodajaln z market programom. Dogovorili smo se, da se v prvi fazi v franšizing vključi 8 od skupno 22 prodajaln, preostale pa postopno in selektivno, če bodo urejene v skladu z Mercatorjevimi standardi. Leto 1999 smo tako zaključili z 80 franšiznimi enotami, od tega jih je bilo v tem letu v franšizni sistem vključenih kar 70. V povprečju znaša kvadratura prodajnega prostora franšizne prodajalne 130 m2, od tega pri t.i. individualnih prejemnikih franšize 100, pri kmetijskih zadrugah 127 in v Alpkomercu 233 kvadratnih metrov. Leto 1999 je bilo pomembno še z enega vidika. V tem letu so bila pripravljena in sprejeta tudi pravila za delovanje franšizinga v okviru ISO standardov, ki bodo ob vseh ostalih naporih še povečala doslednost sitema in enakost vseh prejemnikov franšize, kar je eno od zagotovil, da bo sistem uspešno deloval. Teoretične osnove so dosegle visoko raven, veliko dela pa nas čaka pri izvajanju vsega sprejetega. Tako bo potrebno zagotoviti večjo koordinacijo dela med službo za franšizing in t.i. podpornimi službami, ki delujejo v okviru trgovskih družb in na nivoju koncerna, pomoč in istočasen nadzor dela obstoječih franšiznih prodajaln, posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti doslednemu zagotavljanju vsega, kar je bilo prejemnikom franšize obljubljenega ob njihovi vključitvi v franšizni sistem (vključevanje v nabave direktnih dobaviteljev, pomoč aranžerske službe, izobraževanje ...). Zaradi racionalnosti, predvsem pa zaradi nujnosti sožitja med franšizno in Mercatorjevo mrežo prodajaln, je najprimernejša sedanja oblika organiziranosti službe za franšizing - ob koncernski koordinaciji tudi nudenje storitev in podpore pristojnih služb v trgov' skih družbah, kjer so franšizne enote in ki jih te družbe grosistično oskrbujejo. Ob vsem tem pa bo treba čim prej preseči razmišljanje o medsebojnem konkuriranju in franšizne enote upoštevati kot »P°' svojene« enote, ki nemalokrat potrebujejo celo več pozornosti kot lastne enote. Želja je, da bi s franšizno mrežo pokrili vse tist£ kraje, kjer še nimamo svojih lastnih oziroma franšiz' nih prodajaln, zato bomo še naprej selektivno spreje' mali v naš franšizni sistem vse ustrezne prejemnik2 franšize, ki se bodo javljali sami oziroma jih bomo k sodelovanju povabili. Prav tako že dalj časa obstaja želja, da bi izdelali ustrezne franšizne pakete tudi za druge prodajne programe in jih ponudili zainteresira' nim trgovcem. Eden glavnih problemov franšizinga v Mercatorju j2 preveliko število ravni delovanja in odločanja, kar kljub sprejetim navodilom v okviru ISO standardov in kljub določitvi pooblaščencev za franšizing v tr govskih družbah, lahko povzroči nepovezano delova nje in onemogoči kvalitetnejše delovanje franšiznega sistema. Ker obstajajo realne možnosti, da v bližnJ1 prihodnosti v »market programu« doseže grosistična prodaja v franšizne prodajalne desetino vse ekstern2 grosistične prodaje v Mercatorju oziroma da mal° prodaja v fianšiznih enotah predstavlja dvajsedn1-vse Mercatorjeve maloprodaje, bi moral franšizni vse bolj globoko vrtati v misli in načrte Mercatorj2' vih trgovskih družb. Le tako bo moč nadgraditi kva' litete Mercatorjevega franšiznega sistema." Stanislav Tomšič TRIJE SPET POD ENO STREHO Prve dni v letu 2000je Okrožno sodišče v Novi Gorici vpisalo pripojitev trgovskih družb Hubelj iz Ajdovščine in Grosist iz Nove Gorice k prevzemni družbi Mercator-Goriška. S,‘«vita^fe,ikonjt, Tako so pod isto streho trgovci, so pod eno streho bili že pred leti. Vsi trije so bili namreč člani velikega trgovskega sistema Primor-Je- Zdaj so spet skupaj, vendar v er>i družbi, ki sodi v Mercator. Slavica Velikonja, do združitve z Mercator Goriško, je bila direktorica trgovske družbe Hubelj, se spominja dobrih in slabih časov podjetja. »Bili so časi, ko se je blago samo prodajalo. V krizo je podjetje zašlo zaradi nekaterih nepravilnih , . odločitev v jStih 1990-1993. Likvidnostno je bi- 0 Podjetje »v podnu«, svoje je do-a.la Se denacionalizacija 30 trgov- ^ •h lokalov. Že takrat se je števi-s° ZaPoslenih zmanjšalo za 180. Če ° zaposleni s štrajkom prisilili vod-_ V°’ da ie pobralo šila in kopita, 1 °tem iahko verjamete, da je bilo sile10 ^ steCab ali pa zbrati vse nČ 111 Potrkati na razumevanje up-.^kov, da se izmažemo, je bilo vpra- leU]6, 113 ^atere8a sem morala v rj U 1994, ko sem postala direkto-g^a Podjetja, najprej poiskati od-reš'0r ^r'S’'na Poravnava je bila yS|Uev, hkrati pa začetek iz nič. 'Zgub11 smo že poslovali brez e 12 rednega poslovanja. Dras-dan° Sm° Zn'žali število prodajaln, moes nas J6 v podjetju sto, ima-k0stiPa Prodajaln različne veli-caku'ln ^Pov- Razvojno največ pri-naJeni° °d postavitve manjšega dani Pova^nega centra, ki BraJgm aJdovskem BIS Ute j3” Valer>čič, direktor doseda družbe Grosist pa j' takole: »Tudi ■ bo v se-centru. Pie t trgovske arUŽbn predstavil ževa]n °Vl tr§ovini so značilna zdru-a in razdruževalna obdobja vzponi in krize. Kritično je postalo na začetku leta 1991, ko smo izgubili hrvaški trg, Ta izguba je pomenila 25 % nižjo realizacijo. V letu 1993 smo pridelali okrog 60 milijonov izgube. Takrat smo izoblikovali novo poslovno strategijo, ki je bila v kratkem naslednja: oskrbovanje oziroma groširanje na lokalnem trgu tudi novega segmenta kupcev - privatnikov, trženje uvoznih programov in razvoj lastne maloprodajne mreže, katere osrednji del je Nakupovalni center Grosist. Že leta 1994 smo poželi 12 milijonov tolarjev dobička, v naslednjih letih pa povprečno 100 milijonov. Od takrat do danes je letni promet znašal med 5 in 7,5 milijarde tolarjev, pri čemer je dobra tretjina ustvarjena z uvozom, 10% ustvari naš nakupovalni center, 10% pa je prispeval promet z Goriško. Ostalo je promet z lokalnimi kupci. V sedanji družbi oziroma v Mercatorju je za nas pomembno, da obdržimo predvsem uvozne programe in z njimi povečamo promet tako znotraj kot izven Mercatorja. Okrog 10.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin, namenjenih živilskim in neživilskim izdelkom, so možnost, da promet iz naslova oskrbovanja goriške regije še povečamo ter hkrati izkoritimo vse prednosti dobavnih tokov v Mercatorju. Iz Grosista je v novo družbo prišlo 230 zaposlenih. In še en zanimiv podatek iz naše zgodovine bi navedel. Sredi devetdesetih let smo že razmišljali o morebitnih povezavah s sedanjo Goriško in tudi v velik sistem in Mercator se nam je zdel prava izbira. Silvan Makuc Toda dlje od predlogov oziroma pogovora nismo prišli. Za Mercator bi bili zanimivi le povezani z maloprodajo oziroma z Goriško.« In kaj o novi, pred dnevi uradno registrirani pripojitvi dveh družb meni direktor Mercator Goriške Silvan Makuc? Predvsem poudarja odprte razvojne možnosti, ekonomske učinke in socialno varnost zaposlenih v novi družbi. »Tri uprave, tri skladišča, tri ...., vse to je treba čimprej har-monizirati, racionalizirati, konsolidirati. Rezultati združevanja bodo vidni hitro, odvisni niso samo od vodilnih ljudi, temveč od vseh nekaj manj kot 800 zaposlenih v novi družbi. Ker se nam odpirajo nove naložbe - tu mislim predvsem na Mercator Center Nova Gorica, nakupovalni center v Ajdovščini in na še nekaj manjših naložb v okolici Nove Gorice, odpuščanja zaposlenih ne predvidevamo. Kot prednostno nalogo smo postavili ureditev vseh naših maloprodajnih enot po Mercatorjevi celostni podobi (najprej zunanja obeležja, postopno pa tudi notranjost), kar nas bo letos veljalo okoli 30 milijonov tolarjev, veliko pozornosti bomo namenili izobraževanju zaposlenih v smeri spoznavanja Mercatorjevih standardov. Sicer pa bomo letos v objekte investirali med tremi in štirimi milijardami tolarjev, v kar je vštet tudi odkup blagovnice v Ajdovščini, ki sodi v Mercator Trgovino Ljubljana. Čaka nas poenotenje informacijske podpore poslovanju, poenotenje plač in postavitev racionalnih strokovnih služb družbe.« Vesna Blehveis PRESTOLNICA LIMA JE BILA NEKDAJ MESTO KRALJEV V popotniškem hotelu Pustite me spati! Edina misel, ki jo zmorem. Neprestano prižiganje in ugašanje luči je pravi »lajtšou«, ki mi žre živce. To je slaba stran vseh skupinskih sob v cenenih popotniških hotelih, ki jo moraš vzeti v zakup. Za dobra dva dolarja pač ne moreš pričakovati udobja in še zasebnosti povrh. Ena od sten ima razmeroma veliko odprtino, ki ni ne vrata, še manj okno. Odprtina je prehod v sosednjo, še eno popotniško sobo. Promet skozi ta navidezna vrata je vse bolj gost in glasen. »Vstanite v suženjstvo popotništva zakleti«, si rečem in zbujam svojo drago sopotnico. Jutra že zdavnaj ni več, spat je šlo s časovno razliko. Morda še ujameva nekaj dnevne svetlobe. Mračiti se je tiste dni začelo že okoli šestih popoldne, saj je Lima blizu ekvatorja, kar pomeni, da sta noč in dan približno enako dolga ne glede na letni čas. Oglašati se je začela lakota. »Mnm, ni slaba tale mešanica koščkov mesa in različne zelenjave, a?«, izdavim po nekaj zaužitih grižljajih v »hotelski restavraciji«. Tanja mi je pritrdila, glasen in jasen odgovor pa je prišel od čvekave papige, ki se je šopirila na ograji. Klepetulja je bila ljubljenka gostov. Kot spogledljiva, vendar fina_ dama se je sprehajala po ograji in ogovarjala goste. Če si se ji približal, se je odmaknila in spustila pravo besedno ploho. Bolj malo sem razumel, španščina pač. Spoznala sva še eno prebivalko hotelske restvaracije. Počasno stoletno želvo, ki se nama je prišla pokazat. Lezla je počasi, iz oklepa stegovala nagubano glavo in zvedavo ogledovala omizja. Najinemu se ni uspela približati več kot dva metra, očitno sva za njeno centimetrsko napredovanje prehitro jedla. Njena prizadevanja, da bi si naju ogledala od blizu sva skrajšala in ji z božanjem po podbradku dala vedeti, da sva zelo vesela njenega obiska. Okorna, počasna žival se je raznežila. Nedelja v Mestu kraljev »Če prav berem zemljevid La Ciudad le Los Reyes oziroma Mesta kraljev, kot se je današnja Lima uradno imenovala vse do konca 16. stoletja, sva čisto blizu Plaze de Armas, osrednjega limskega trga,« se bolj kot s Tanjo pogovarjam sam s sabo. V nos mi sili neznosen smrad. Mešanica vonjav, ki prihajajo z uličnih stojnic, s kupov vreč in nesnage ob hišah... Izpušni plini, kanalizacijske odplake, ki se stekajo v reko Rimač... zdi se mi, da smrad zanesljivo sega do neba. V času, ko se je Lima še imenovala Mesto kraljev, je morala biti reka Rimač zanesljivo bolj čista in gotovo ni zaudarjala po gnojnici. Zemljevid sem dobro bral. Ozka ulica se je nenadoma razprla v ogromen park. Sveže zasajene in okopane zelenice, v središču parka pa razkošna fontana, ki so jo postavili že v letu 1650. Okolica vodnjaka je idealen prostor za takšno in drugačno poziranje sprehajalcev nedeljskim fotografom. V ozadju, za mamo, atom, strici in tetami, pa svakom in njegovimi brati, mora biti razkošna vladna palača (Palacio de Gobier-no), mogočna katedrala, limski magistrat ali pa najmanj pročelja sveže prepleskanih hiš iz časov, ko je kolonialno stavbarstvo obvladovalo mestno središče. Vse te umetelnosti obdajajo park oziroma veličasten trg. Videz moči in gosposkosti hkrati. Po trgu oziroma parku se podijo razposajeni otroci, ki jim je malo mar za sveže trate. Na gubastih obrazih starcev in stark, ki posedajo na obledelih klop' cah, nad tem živ žavom ni videti ne veselja, ne ogorčenosti. Otopeli, pogreznjeni vase, čakajo..., 1£ kaj čakajo? Na trgu se zbirajo prodajalci in preprodajalci vsega mogočega, pripadniki različnih verskih skupin, med katerimi ne manjka niti Hare Krišna, poulični glasbeniki, poklicni čistilci čevljev, indijanske družine odete v živopisane noše, ki se pustijo fotografirati le proti prgišču kovancev. Ne manjka frčave mladine v hlačah z žepi do kolen, majicami do popka in tudi ne številnih policajev. Konglomerat vsega in vseh, ki Sa le redko srečaš na enem samem mestu. Ta pisana množica te na nek način ali prisili, da se z njo zliješ in jo sprejmeš za svojo, začneš »dihati« P° njeno ali pa da jo gledaš z določene distance, j° ujameš le v objektiv in o njej razmišljaš šele potem-ko si v domačih logih. Nedeljski sprehod po prepolnih ulicah in trgih MestJ kraljev sva končala na trgu Plazi San Martin. Prepm' tila sva se toplim žarkom sonca. Mučila naju je £a sovna razlika, saj bi morala po našem času že spa^1' Pohajkovanja po ulicah osemmilijonskega mesta Je bilo končano. Končan je bil najin edini dan, name njen Limi. še skodelica lepljivega mlečnega riža za okrepčilo... veke so se zapirale same od sebe. Le še načrt za naslednje dni sva potrdila. / km -D Tisoči policajev in varnostnikov Kasneje, ko sva se zaradi sile razmer ponovno vrnila v Limo in jo prečesala, sva ugotovila, da je kljub s ovesu nevarnega in kriminalnega mesta, razmeroma V;trno pribežališče popotnikov. Seveda, če prav izbe-Oh -^0 *n čas svojega potepanja po mestnih četrtih. bčutek varnosti daje obiskovalcem prava armada l^iestne policije in varnostnikov, e posebej se to čuti v središču mesta in okoliških lcah, kjer je varuhov miru in reda resnično kot istja in trave. Na skoraj vsakih 100 je najmaj eden, nLiPogosteja pa v parih patruljirajo po svojem rajo-U' Poleg tega, da skušajo preprečiti vse oblike kri-, lnala, je njihova naloga tudi razganjanje beračev. S r 01 naJ bi naredili na obiskovalce vtis - v Limi ni evščine. Pa jim ne uspeva preveč dobro. Reveži so v imi na vsakem koraku, proseče roke se stegujejo in lajajo jih včasih že prav boleči pogledi. Peščici Ve.. . ^ košček sreče v obliki kovanca ali dveh, ecmi pa lahko nameniš le razumevajoč pogled v da se ga bodo usmilili drugi. ni0J ^ot se oddaljuješ od mestnega središča, manj je °z postave, vendar občutek varnosti ostaja. Zlasti v os ovnemu San Isidriu, bogataškem Mirafloresu ter Umetniškem Barrancu. ^aztskovanje primestnih naselij, zlasti okoli limske nasa[ne §ore, hriba San Cristobal ter pristaniškega Se elJa Callao terja že kar malo poguma. Sicer pa, če ti nZna-ideš °b napačnem času na napačnem kraju, se i7!,le^ri-ietnost zgodi tudi v naši Ljubljani, kar sem že 2kusil na lastni koži. Slovo od železnice, zato pa v Pisco in na mali Galapagos ]e2n.d sva nameravala pot iz Lime nadaljevati z že-Z 'Co’ kl. Je najvišje speljana železna cesta na svetu. Senipdne kmske železniške postaje zapuščencev (De-jenii,3'31^08^ se ta cesta vijuga preko 61 drzno zgra-od n mostov in skozi 65 nič manj drznih predorov, rov v°rske gladine na nadmorsko višino 4.829 met-bajg D 1?rz*.° višavje andskega Altiplana. Ponekod je ni bilo^0^6 tako strmo, da na kačasto zaviti progi ra v]akm0®0de zSracliti primernega ovinka, zato mo-premak Zapeljat’ najprej na slepi tir, počakati, da Po n-, ,neJ0 kretnico in se nato vzvratno vzpenjati NaiSS"!* ovojih. d°brih Ve ddo Prisrčno mestece Huancayo, ki leži intela e t metrov visoko v dolini Mantaro, kjer bi kajšnjih| rat.no priložnost srečanja z življenjem tam-vadnj j Indijancev ter popotovati po najbolj nena-slikoviti krajini na zemlji. Vedela sva, da vlak sicer vozi tja gor, vendar le vsako zadnjo nedeljo v mesecu. To časovnico sva sicer vzela v zakup, upala pa sva, da so morda dodali še kakšno dodatno vožnjo. Zaman. Eno največjih inženirskih čudes sodobnega sveta so gradili po načrtih Američana Meig-gsa, ki je trmasto trdil, da koder hodijo lame, lahko pelje tudi njegova železnica. Na železniški postaji izveš, da je tudi edina vožnja povsem vprašljiva, saj vlak včasih zamuja tudi po nekaj dni ali pa sploh ne odpelje. Zanj si moraš vzeti čas. In prav čas mi je odnesel to pot mojo največjo popotniško željo - vožnjo z znamenito železnico. Pisco, nekdanji san Clemente de Macera, kot se je kraj imenoval v zgodovini, razen lokalnega konjaka, popotniku nima kaj dosti ponuditi. Tu se obiskovalci ustavljajo le zato, ker je izhodišče za plovbo do otočja Ballestas, ki ga nekateri imenujejo kar mali Galapagos. Otočje je v bližini Paracaškega zaliva, slabo uro vožnje s hitrim gliserjem. Obisk skupine otokov, kjer so kolonije morskih levov, pingvinov ter številnih vrst obalnih ptic, med katerimi izstopajo ptiči Inka, je svojevrstno doživetje. Sonce se kljub spodbudni napovedi še vedno skriva za trdovratno garuo in nič en kaže, da bi videli otočje in njene prebivalce v objemu sonca in morja. V soju jutranjih meglic, ki se podijo ob skalah, zagledamo prve prebivalce otočja. Ne dajo se dosti motiti. Vajeni so obiskovalcev, uživajo v jutranjem kopanju in zajtrku. S čolnom se pripeljemo čisto blizu skal in prikupnih levčkov bi se lahko dotaknil z roko. Eni se nemirno presedajo, drugi se leže pretegujejo, spet treji uganjajo vragolije in razkazujejo spretnost v skokih v vodo. Med njimi so tudi pravi mojstri prosjačenja, saj s čolna pogosto prileti slasten grižljaj. Preletavajo nas jate morskih galebov, znamenitih Inka ptic ter še cela vrstih drugih majhnih ptic. Kolonija pingvinov. Bele srajčice, čeznje ogrnjen elegantni črni frak, nerodno stopicanje na kopnem, v vodi pa spretne, hitre živali pokažejo vso iskrivost. Nam v pozdrav, menda. Pokažejo vragolije, ki jih znajo le še delfini. Ob otočju se širi smrad, ki je posledica iztrebkov številnih ptičev. Guana, kot se tem debelim skladom iztrebkov strokovno reče, je toliko, da je odlični izvozni artikel, ki ga predelujejo v naravno gnojilo. Otočje je razglašeno za naravni park in ogled je možen le z morske strani. Neposvečena noga nanj ne sme. Čeprav nisem pestoval ljubkega morskega levčka, bom še nekaj časa pestoval spomin na mali Galapagos. Primož Godler Bh LEPA, VESELA IN PRAKTIČNA SMUČARSKA MODA Letošnja zima je zima v pravem pomenu besede. Sneg nas je kmalu razveselil in za spremembo od preteklih let, ga je tokrat padlo dovolj in obdržal se je. S tem pa je povezano smučanje, s smučanjem pa tudi smučarska moda. Ko gre za šport, je moda podrejena namenu. Nič odvečnega, nobenih dodatnih okraskov, ki ovirajo. Skratka, smučarska oblačila morajo biti funkcionalna, lahka, topla, pa kljub temu lepa in izrazita. Zato so pri njih poudarjene barvne kombinacije manjših, ne-obremenjujočih dodatkov, ki polepšajo oblačila. Na ženskih kombinezonih so tako pogosto celo vezane aplikacijek, moški kombinezoni pa tudi niso neizraziti, saj je prav to oblačilo, v katerem si »mačoti« lahko dajo duška, ne da bi svojo moškost zato postavljali pod vprašaj! Sicer pa kombinezone, ki so dolgo prevladovali na smučiščih, zamenjujejo dvodelna ali celo tridelna oblačila - bunda, brezrokavnik in hlače, ki so lahko v barvno precej drznih kombinacijah. Letošnji stil smučarskih bund, ki so tanjše in iz kompaktnejšega nepremočljivega, pa kljub temu dovolj zračnega materiala, je krajši, oblikovan po telesu in prepasan. K živahnejšim barvnim kombinacijam bund sodijo enobarvne hlače, v enakem tonu pa naj bi bila tudi kapa oz. trak in rokavice. Hlače so lahko z naramnicami in sežejo malo nad pas ali pa sežejo le do pasu, pri teh pa je priporočljiva nekoliko daljša bunda. Sicer pa kratke bunde niso čisto zapovedane, saj je velika izbira tudi bund, ki sežejo do sredine bokov in celo pokrijejo ritke. Novost pa so zgornja oblačila iz velurja, ki so skoraj praviloma nežnejših barv in nežnejših kombinacij, čez to pa brezrokavnik, v enakem tonu kot hlače. Skratka, izbira za smučarke in smučarje je zares velika. Drugačna pa je moda za deskarje. Nekoliko bolj »mestno« je videti, je pa tudi manj barvno atraktivna. Za vse pa je zelo pomembno tudi smučarsko perilo. Sodobni materiali omogočajo, da je to tanko in zares lahko perilo tudi nadvse praktično, kajti prepušča znojenje in tako koža ostaja suha. Torej, ne le kar je videti, še pomembnejše je tisto, kar je spodaj. In pri tem ne smemo gledati na ceno, kajti razlika v kvaliteti in funkcionalosti je veliko večja od razlike v ceni. Tudi nogavičarji niso zaspali -oblikovali so tople nogavice, okrepljene na prstih in petah, tako da je noga v smučarskih (pa tudi v planinskih) čevljih kar se da zaščitena. Za smučarje pa je pomembno še marsikaj. Oblačilo -kombinezon ali komplet naj bi imelo tudi sponke za smučarske karte, pa sponke za rokavice, kadar jih ne potrebujejo, žepi naj bi bili primerno veliki za vse potrebščine, ki jih prenašajo s seboj - od očal do robčkov ... Skratka, nič ni prepuščeno naključju. Tako pretehtano oblačilo pa mora vendarle delovati lahkotno, lepo in veselo. Zato je pogled na strmine, po katerih se spušča pisana paleta barv, tako vesel in lep. Lidija Jež Majhen strok - velik učinek Ze cremonski škof Luidprant, ki se je kot poslanik nemškega cesarja mudil na bizantinskem dvoru, se je Pritoževal nad vonjem po česnu, ki je krasil bizantinskega cesarja. V zavzemanju za ali proti česnu in predvsem v vsakodnevnem jedilniku se jasno kaže razlika med severnimi in južnimi deželami. Po mnenju znanstvenikov, ki se ukvarjajo s to rastlino, je razlog za to dejstvo, da česen izvira iz južnih območij, kjer ga ljudje bolj poznajo in cenijo njegov zdravilni učinek. Česen učinkovito deluje proti pooapnenju žil, t.i. arteriosklerozi. Ovira namreč nastajanje holesterina v celicah Joter, s čimer postane raven ožilju nevarnega holesteri-na v krvi nižja. Holesterin velja namreč za glavnega krivca za poapnenje žil. Zdravo ožilje pa pomeni zmanjšano tveganje za srčni infarkt ali kap. Na danski univerzi v Aarhusu pa so odkrili še enega 'Zmed učinkov česna. V laboratorijskih poskusih so dokazali, da dodatki česnovih izvlečkov zadržujejo sta-ranje celic kože, zato pri jedcih česna kožne celice ne živijo le dlje, temveč so tudi videti mlajše in bolj vital-ne- Česen deluje torej pomlajevalno in vpliva na elas-dčnost kože. Leča prinaša srečo in zdravje Ljudsko izročilo v nekaterih državah pravi, da kuhana eca’ Pripravljena ob praznovanju novega leta, prinaša Srečo. O leči piše tudi Sveto pismo. Odkrili pa so jo ^el° na slikah v grobovih faraonov. Louvru, v Parizu so razstavljena tri zrna leče iz ^giptovskih grobov izpred več kot dvatisoč let. Rimlja-so vedeli, kako jo vzgajati in kuhati v kisu. Stari j6 so lečo jedli v trenutkih žalosti, v Toscani pa lečo "Živali na sedminah. Ca 'Lens esculenta) je stročnica oziroma metuljnica p Je izjemno hranljiva, saj vsebuje veliko beljakovin, ^rav tako ima veliko vitaminov, predvsem iz skupine 2;a -hib vsem tem njenim značilnostim, pomembnim človekovo zdravje, se je pridelovanje leče v Evropi in p'1'153'0- Na drugi strani pa je leča na primer v Indiji lin a^lstanu eno najbolj cenjenih živil. Prav tako lečo če ranljajo tudi pri kolobarjenju, saj se kakovost tal, njih80 npr revna z dušikom, bistveno izboljša, če na ^ gojimo to metuljnico. V nekaterih državah pa mo-Lilne2 'eČe uPorabljaj° v tekstilni industriji zaradi sta-y j ^ ^koznosti njenih snovi pri visoki temperaturah. Ijiv a d'. Je Pridelovanje leče upadlo zaradi širjenja škod-splQ,v 111 spremembe prehranskih navad Italijanov. K tUcjj nernu upadanju pridelovanja leče pa je prispevala sta ]Sdba kmetijska politika. V nasprotju z Italijani, pa njun Ca *n L°b vse bolj priljubljena pri Britancih, kjer a Poraba skokovita narašča. Iz leče lahko pripravljamo razne pireje, slastne priloge k pečenkam, zrezkom in divjačini, največkrat pa iz nje pripravimo enolončnice s krompirjem ali cmočki ter jih dopolnimo s suhimi slivami, porom, korenčkom ali čebulo. Primerne začimbe so kis, pehtran, nageljnove žbice, paprika v prahu, peteršilj, poper, limonov sok ali sladkor. Lečna kremna juha 20 dag leče, 10 dag krompirja, 1 žlica olja, čebula, česen, lovorov list, peteršilj in 4 žlice kisle smetane Če je bila leča namočena, jo z začimbami kuhamo pol ure. Ko je leča s krompirjem kuhana, jo pretlačimo, dodamo popraženo čebulo, pokuhamo, na koncu pa zgostimo s kislo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Leča z gobami 30 dag leče, 10 dag suhih gob, 3 stroki česna, žlica moke, olje, sol, poper in drobnjak Lečo skuhamo v osoljeni vodi. Na maščobi prepražimo namočene in ožete gobe. Proti koncu dodamo strt česen, pomešamo, da česen zadiši, malo pomokamo in zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala leča. Primešamo odcejeno lečo in malo pokuhamo. Na koncu popopramo in potresemo s sesekljanim drobnjakom. Andrej Remškar / <3T k M 7« -2. ~D NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 20. februarja 2000 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje. Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo: Viktor Maček, P°d Žirkom 15, 4226 Žiri, Marija Salobir, Malikova 48, 1000 Ljubljana in Julija Zbačnik, Vojkova c. 73’ 1113 Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti. i Y5i_DJ f ^ i i ■ ■ iS:;' i ' r p? iSlSi C ■ rJ 5 ‘;.a ■ • 1 UiJsij i, It P- .p- 5000, KJtU LjuifJjsLUs] ^ y S'10 »MF arja 2000, vsa na Kanalu A te ^]Jj 2- jiJ jurjUiLfju 2UUU. -r^uni: ' 9 sSžJBfcs*« . , r i^LtiSji pi'iiy yj JJD2IJyja'ii J3> rji/i www.tnilkaskl.com uradna Čokolada svetovnega prvenstva v alpskem smučanju Nakup izdelkov Milka ni pogoj za sodelovanje v tej igri. Ce želite sodelovati v žrebanjih, nam na naslov VLB. p. p. 4400. I0OI Ljubljana pošljite nmčnin (n cv.evSe. »»-a .-«1- ~ i > . _ ..... 1. 1 .1.1, w t .wlz*l n v n.lžir.ižliii !e>* * prošnjo in svoje podatke. Prejeli boste kupon, s katerim lahko sodelujete v nagradni igri. Organizator: Kraft Jacobs Suchard. Export Division Avstrija. Dunaj. tel. 0043-1-97044-0. A ^ellamSee Kaprun europa SPORTREGION