Leto 1876.
265
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 23. septembra 1876.
115.
Postava od 27. maja 1876,
o razdelitvi za obdelovanje dobrih občinskih zemljišč v Dalmaciji.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Po razmeri, po kateri se v kaki občini kraljevine Dalmatinske razdelitev za obdelovanje dobrih občinskih zemljišč po propisih sim mereče deželne postave izdane današnjega dne in po določilih té državne postave zvrši, odpoveduje se država tistih pravie, katere ji po pravnem imenu nadlastništva pristojé do razdeljenih zemljišč.
§. 2.
Izmed občinskih zemljišč, ki jih je razdeliti, treba je tista zemljišča, katera so v stalnem zemljiškem katastru vpisana za gozd ali pašnik z drevjem, v kolikor se ni, preden je bila sklenena njih razdelitev, dovolilo rabiti jih za kako drugo obdelovanje po določilih gozdne postave, odmeniti in ohraniti gozdnemu obdelovanju.
Gozdnemu obdelovanju odmeniti in ohraniti je dalje, kadar pride do razdelitve, tudi tista neobdelana zemljišča sploh, o katerih so komisije, po deželni postavi v vodstvo in zvršbo razdelitve postavljene, izrekle, daje njih pogozdovanje na občno korist, ter se vsled tega pri razsodbi o razdelitvenem načrtu zaukazuje njih pogozdovanje.
§. 3.
Manjša zemljišča ne spadajoča k razdelitveni skupini (§. 7), katera ostajajo po razdelitvenem načrtu tako med gozdnimi zemljišči (§. 2), da bi bila, v tuji lasti
(Sloveaiach.)
puščena, brez dvoma na kvar obdelovanju in varnosti sosednjih gozdnih zemljišč, moči je vzeti v razdelitveno skupino, in takšna zemljišča je tudi odmeniti in ohraniti gozdnemu obdelovanju.
Gospodarje téh zemljišč je odškodovati popolnoma tako, da se jim brezplačno prepusti drugo zemljišče razdelitvene skupine, katero je najmanj toliko vredno ter ustreza, kolikor je mogoče, njih gospodarstvenim potrebam.
Ako menijo taki gospodarji, da so na škodi po méni zemljišč, zahtevajo lahko od občine (občinskega oddelka) po političnih stopinjah, da se jim, kar je več vrednosti, povrne Še v denarji, ali pa da se jim dâ vse odškodovanje v denarji, in ako z izrecilom političnega oblastva niso zadovoljni, lahko se poprimejo redne pravdne poti.
§• 4.
O prepirih, kateri se pri razdelitvi občinskih zemljišč med občinami ali občin kimi oddelki vnemö o mejah ali o vzajemnih pravicah do užitka teh zemljišč, naj razsoja deželna komisija (§. 5 deželne postave) tak<5, da stvar ne pride do civilne pravde.
Proti razsodbi deželne komisije moči se je v štirih tednih potem, ko je bila vročena, poprijeti vzklica do ministerstvene komisije, katera se v ta namen postavi pri ministerstvu za poljedelstvo.
Ta ministerstvena komisija naj se sestavi iz dveh svetovavcev poljedelskega ministerstva in iz dveh svetovavcev ministerstva notranjih reči, in prvosednik ji bodi poljedelski minister ali pa njegov namestnik.
V slučajih, v katerih seje, ako bi prepir trpel do konečne razsodbe, hujših škodljivih nasledkov za deželno obdelovanje ali sploh v javnem oziru bati, naj ukrene deželna komisija okolnostim primerno začasno stanje (provizorij), proti kateremu vzklic ni dopuščen.
§. 5.
Takoj ko se je v kaki občini sklonila razdelitev občinskih zemljišč in je v ta sklep privolil deželni odbor (§. 1 deželne postave), ne smejo se več prevzemati sodniške tožbe o prepirih, katere poravnati pristoji po §. 4 pričujoče postave deželni in min' sterstveni komisiji.
• §• 15-
Vse vloge, listine, razprave ali obravnave in vsi prepisi pri razdeljevanji občinskih zemljišč po deželni postavi dalmatinski od današnjega dné, naj se imajo, ako se dotična razdelilna obravnava zvrši v desetih letih po tem, ko je moč zado-
bila ta postava, za proste kolkov in pristojbin. Toda ta prostost se ne razteza na sodnji postop, katerega ima v mislih konečni odstavek §fa 3.
Prostost poštnine, v členu II, odstavku 15 postave od 2. oktobra 1863 (Drž. zak. št. 108) o pristojbin prosti rabi poštnega zavoda tam imenovanim dopisom dopuščena, razteza se tudi na dopise v zadevah razdelitve za obdelovanje dobrih zemljišč v Dalmaciji.
§• 7.
Koliko največ naj merijo osredki ali zajetki, omenjeni v §. 3, to ustanavlja deželno postavodajstvo, katero tudi daje natančnejše propise o zvrŠevanji pogozdovanja zemljišč gozdnemu obdelovanju odmenjenih (§§. 2 in 3).
§• 8.
Pričujoča postava se ne uporablja na ona občinska zemljišča v dolini reke Neretve, katera se vsled državne postave od 22. marcija 1875 (Drž. zak. št. 35) devajo na suhe.
§. 9.
Poljedelskemu ministru in ministrom za notranje reči, finance, pravosodje in trgovino naklada se zvršitev te postave.
V Budim-Pešti, dne 27. maja 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg- s. r.	Lasser s. r.	Glaser s. r.
t’lilumeeky s. r.	Pretiš s. r.	Vlannsfelil s. r.
tl O.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 30. avgusta 1876,
s katerim se za leta 1877, 1878 in 1879 ustanavlja, koliko naj kaznjenci v kazenskih zavodih
povračajo na dan troskov za zvrševanje kazni.
Na podlogi §fo,r 43, 44 in 46 zvrševalnega propisa h kazensko pravdnemu redu od 23. maja 1873 danega z ukazom pravosodnega ministerstva dné 19. novembra 1873 (Drž. zak. Št. 152), ustanavlja se znesek troškov za zvrševanje kazni, katere so kaznjenci pokoreči se v kazenskih zavodih (kaznilnicah) po §. 388 kazensko-pravdnega reda dolžni povračevati, za leta 1877, 1878 in 1879 na kaznjenca in dan tako:
glede kaznilnic za moške:
V	Gradišči	na ,
n	Karthausih	
7)	Kopru	99
n	Ljubljani	
n	Subenu	99
7)	Gradcu	79
7)	Müravu	7)
n	Višnjici	99
V	Steinu	99
7)	Garstenu	V
7)	Göllersdorfu	99
7)	Pragi	V
7)	Levovu	l 7
gl e d é kaznilnic za ženske:
v ValaŠkem Medrečji na..........
„ Begunjah	„	• • • •
„ Schwaz-u	„	.........
„ Repah	„	.........
„ Levovu	„	.........
„ Neudorfu	„	.........
53'/a n- krajcarjev,
52
49 V* 49 46 V* 43
n
99
n
99
99
41‘/a 41
40 Va 38 Va 38 Va 37'/a
40 Va n- krajcarjev,
38 36 Va 35 Va 33
Glaser s. r.