cd Spremljanje dela nadarjenih uCcencev v Osnovni šoli Sevnica 0 IS Damjana Zupančič Lisec in Tatjana Horjak Predstavitev šole in izbor podroCCja Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica vključuje centralno šolo v Sevnici (668 učencev) in dve podružnici, Loko pri Zidanem Mostu (49 ucencev) in Studenec (27 ucencev), skupaj 744 ucencev. V šolskem letu 2009/10 je bilo 155 ucencev (20,83 %) identificiranih za nadarjene, od tega 7 v Loki (4. in 5. razred) in 2 na Studencu (4. razred). Med njimi je bilo 28 devetošolcev (18 % od vseh identificiranih nadarjenih). V Sevnici imamo v primerjavi z drugimi vecjimi kraji relativno malo organiziranih dejavnosti zunaj šole, zato se v šoli zavzemamo, da bi pokrili cim širši krog interesov, ki jih imajo naši ucenci. V skladu s svojimi zmožnostmi smo v šolskem letu 2009/10 organizirali okoli petdeset dejavnosti s podrocja športa, ustvarjalnosti, naravoslovja, tehnike, jezikov in matematike. Na šoli delu z nadarjenimi posvecamo veliko pozornosti. Ucenci so vkljuceni v številne dejavnosti, sodelujejo na tekmovanjih, sodelujejo pri kulturnih in športnih prireditvah ... Zato smo se odlo-cili, da preverimo, koliko so pri svojem delu uspešni tisti ucenci, ki smo jih identificirali kot nadarjene. NatancCneje nas je zanimala povezanost podrocja nadarjenosti z obiskovanjem interesne dejavnosti s podrocja prepoznane nadarjenosti ter doseženega rezultata s tega podrocja. Želeli smo vkljuciti tudi dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja (Npz),zato smo podrobneje analizirali tiste nadarjene ucence, ki so v šolskem letu 2009/10 obiskovali 9. razred. Po definiciji so nadarjeni tisti ucenci, ki so v casu svojega šolanja prikazali dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specificno akademskem, vodstvenem ali umetniškem pod-rocju. Nadarjenost lahko imenujemo kot skupek vec talentov in sposobnosti otroka, da dosega nadpovprecne rezultate na enem ali vec podrocjih (Bezic in drugi 2006). Zakon o osnovni šoli (zosn) uvršca nadarjene ucence v skupino ucencev s posebnimi potrebami in nalaga šoli, da tem ucencem prilagodi metode in oblike dela in jim omogocivkljucitevvdodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoci (11. in 12. clen). Posebna skupina strokovnjakov je pripravila model za od- krivanje in spremljanje nadarjenih uCencev. Pri tem sta bila oblikovana dva dokumenta, ki jih strokovni delavci šole upoštevamo pri svojem delu. To sta »Koncept odkrivanja in delo z nadarjenimi uCenci v devetletni osnovni šoli« (izhodišca za odkrivanje in delo) in »Operacionalizacija koncepta« (naloge, nosilci, izvajalci, sodelavci, metode in oblike dela ter cas izvedbe). Izhajajoc iz nalog, ki nam jih nalaga zakonodaja, želja in prica-kovanj vseh vpletenih (ucenci, starši, udtelji, okolje, ki nas ocenjuje predvsem po rezultatih) smo želeli preveriti, ali delo z nadarjenimi na naši šoli prinaša želene rezultate. Delo z nadarjenimi ucenci je pomembna naloga, ki se je strokovni delavci lotevajo z veliko vnemo in odgovornostjo. Analiza stanja, ki smo jo na šoli naredili v šolskem letu 2008/ 2009, je bila osnova za nadgradnjo dela na tem podrocju. Predvsem smo se osredotocili na podatek, da se nadarjeni ucenci po-cutijo (pre)obremenjeni. Zato smo želeli raziskati, katere in koliko dejavnosti obiskujejo ter ali dosegajo rezultate, ki jih od njih pri-cakujemo. Delo z nadarjenimi Na šoli je že nekaj casa dobro organizirano podrocje evidentiranja in identificiranja nadarjenih, vecinoma v 3. oziroma 4. razredu, majhen delež jih evidentiramo in identificiramo tudi kasneje. Imamo relativno veliko število identificiranih ucencev, za katere razredniki vsakoletno, skupaj s starši, ucencem in svetovalno službo izdelajo program dela. V njem se predvidijo cilji programa glede na področje prepoznane nadarjenosti in potrebe ucenca, posebnosti vzgojno-izobraževalnega dela pri pouku, dejavnosti v šoli in zunaj nje. Ob zakljucku šolskega leta pa se naredi evalvacija in usmeritve za naslednje šolsko leto. Strokovni delavci šole, starši in ucenci sodelujejo pri evidentiranju, identifikaciji, pripravi, izvedbi in evalvaciji programa za nadarjene ucence. Pricakovanja vseh so zato ob precejšnjem številu identificiranih nadarjenih visoka. Z analizo smo predvsem želeli: • dobiti pregled nad tem, katere dejavnosti za razvijanje speci-ficnih podrocij nadarjenosti ponuja šola, • ugotoviti morebitno povezanost podrocja nadarjenosti z obiskovanjem interesne dejavnosti s podrocja prepoznane nadarjenosti ter doseženega rezultata na tem podrocju, Spremljanje dela nadarjenih učencev v Osnovni šoli Sevnica PREGLEDNICA 1 Obiskovanje dejavnosti pri predmetih za Npz Obiskovanje Slovenšcina Matematika Kemija Da 22 13 9 Ne 9 16 20 • pridobiti informacijo o uspešnosti nadarjenih ucencev na nacionalnem preverjanju znanja, • poiskati morebitne dejavnike, ki negativno vplivajo na uspešnost nadarjenih ucencev, • pridobiti usmeritve za nadaljnje delo z nadarjenimi ucenci. Šola poleg zakonsko predpisane individualizacije in diferenciacije med poukom nadarjenim ucencem ponuja še dodatni pouk, jih spodbuja k sodelovanju na razlicnih tekmovanjih v znanju iz posameznih predmetnih podrocij ter k sodelovanju pri razlicnih raziskovalnih nalogah. Uspešno se ucenci udejstvujejo na športnem podrocju. Prav tako sodelujejo v likovnih in literarnih nate-cajih. Za razvijanje razlicnih interesov šola ponuja interesne dejavnosti, ki se izvajajo po pouku ali v popoldanskem casu. Ucenci imajo na izbiro okoli 50 dejavnosti z razlicnih podrocij. Prav tako ucenci sodelujejo pri razlicnih projektih (Zdrava šola, Ekošola, Kultur-stik, Comenius, Medkulturni dialog ...) ter pri pripravi in izvedbi kulturnih in športnih prireditev v šoli in zunaj nje. Podrobneje smo pogledali dejavnosti, ki so jih obiskovali ucenci 9. razreda in ugotovili sledece: • Razen enega ucenca so vsi izmed identificiranih nadarjenih ucencev v 9. razredu obiskovali vsaj eno izmed dejavnosti, ki smo jih ponudili na šoli. Povprecno so ucenci obiskovali 5 dejavnosti. Pri tem niso vštete tiste dejavnosti, ki jih ucenci obiskujejo zunaj šole (šport, glasbena šola ...). • Razen dveh ucencev so vsi, ki so obiskovali dodatni pouk, tudi dosegli priznanje z vsaj enega podrocja, pri katerem so obiskovali dodatni pouk oz. pripravo na tekmovanje. Preglednica 1 prikazuje pogostost obiskovanja dejavnosti pri tistih predmetih, kjer je potekal tudi NPz. Vedna ucencev je obiskovala dodatni pouk slovenšcine in/ali bralno znacko, najmanj pa jih je obiskovalo dodatni pouk iz kemije. • Povprecni rezultat pri NPz je bil pri slovenšcini 66 %, pri matematiki 65 % in pri kemiji 61 %. Skupno povprecje pri vseh identificiranih ucencih v 9. razredu je 64 % vseh tock. Rezul- tat je nekoliko nižji, ker so med identificiranimi nadarjenimi uCenci tudi tisti, ki so bili za nadarjenega prepoznani na npr. športnem, umetniškem podroCju. • Rezultati na nfz so bili najbolj razpršeni pri matematiki. Na Npz je od 28 nadarjenih uCencev pri slovenšCini 5 uCen-cev doseglo 80% toCk ali veC. Od tega je eden od uCencev tudi obiskoval dodatni pouk pri slovenskem jeziku, ostali pa bralno znaCko. 6 uCencev je pri matematiki doseglo 80% toCk ali veC (eden izmed njih vse toCke), od njih so 4 obiskovali tudi dodatni pouk. Pri kemiji so 3 uCenci dosegli nad 80% toCk. Ocena uspešnosti/spoznanja Ob podrobnejšem pregledu podroCja nadarjenosti smo ugotovili, da so na šoli ponujene številne in raznolike interesne dejavnosti. UCenci se aktivno pripravljajo na vsa šolska tekmovanja. Dodatni pouk poteka pri razliCnih predmetih (slovenšCina, matematika, jeziki, zgodovina ...). UCenci so aktivni tudi pri razliCnih interesnih dejavnostih, prireditvah in projektih, ki potekajo na šoli. UCitelji izvajajo individualizacijo in diferenciacijo pri pouku, evidentirajo tiste uCence, ki bi lahko bili nadarjeni, sodelujejo pri identifikaciji (ocenjevalne lestvice), izvajajo programe za delo z nadarjenimi (dodatni pouk, krožki, dejavnosti...). Šolska svetovalna služba skrbi za koordinacijo dela z nadarjenimi, sodeluje pri identifikaciji nadarjenih uCencev, vodi dokumentacijo in evidenco o nadarjenih uCencih, sodeluje z zunanjimi institucijami, sodeluje s starši nadarjenih otrok, z uCitelji in opravlja svetovalno delo z nadarjenimi (svetovanje na podroCju uCenja, na socialnem in osebnostnem podroCju). 5 starši sodelujemo na roditeljskih sestankih (predavanje na temo identifikacije in dela z nadarjenimi) in individualnih razgovorih (dajo soglasje za postopek identifikacije, individualno jih seznanimo z rezultati identifikacije in na podlagi njihovega mnenja oblikujemo individualizirani program, sodelujejo pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa). PovpreCno nadarjeni uCenec v 9. razredu obiskuje 5 dejavnosti. Poleg tega pa so številni aktivni tudi zunaj šole. Predvsem na glasbenem in športnem podroCju. Že v samoevalvaciji iz šolskega leta 2008/09 smo videli, da dobra polovica vseh nadarjenih uCencev meni, da jim tako delo vzame veliko Casa. Letošnja anketa med nadarjenimi uCenci pa je pokazala, da uCenci delo z nadarjenimi na šoli večinoma ocenjujejo kot dobro, da pa se obremenjenega počutijo predvsem zaradi obiskovanja izvenšolskih dejavnosti. Imeli so tudi nekaj predlogov, kako bi delo z nadarjenimi na šoli še izboljšali. Med predlogi je več dela po skupinah, več druženja, sodelovanja na projektih in delavnič, ki bi jim omogočile, da sami prepoznajo področje svoje nadarjenosti. Ko smo primerjali dosežke in dosežen % točk pri nfz z obiskovanjem interesnih dejavnosti, smo opazili, da imajo tisti učenči, ki obiskujejo dejavnosti, tudi boljše dosežke. Opaziti je tudi, da so najuspešnejši učenči vključeni v največ interesnih dejavnosti. Usmeritve za naprej Struktura nadarjenih glede na področje identifičirane nadarjenosti je pokazala, da je največ parčialno nadarjenih, izstopajo na enem področju, redki so »univerzalči«. Zato bo potrebno še naprej sistematično spremljati področje nadarjenosti pri posameznih učenčih. Tak način dela zahteva več timskega ter interdisčiplinar-nega dela med učitelji. Za bolj sistematično spremljanje smo naredili poimenski seznam (okoli 160 učenčev na šoli) s področjem prepoznane nadarjenosti, ki ga dobi vsak aktiv. Tako je lahko vsak učitelj še posebno pozoren na učenče za svoja predmetna področja. Ugotovili smo, da osebni vidik nadarjenosti največkrat ni vezan na družbenega. Pojavlja se težnja, da bi iz nadarjenih »ustvarili« vrhunske umetnike, znanstvenike in športnike. V tej želji pogosto nadarjene spodbujamo k vključevanju k čim večjemu številu aktivnosti, kjer bo lahko razvil in izkoristil svoje potenčiale. Nadarjeni se zato počutijo obremenjene, saj želja po vključenosti v take dejavnosti pogosto ni odraz njihove notranje motivačije. V prihodnosti bo zato potrebno identifičirane nadarjene ozavestiti, da je z nadarjenostjo povezana tudi dolžnost posameznika, da za sebe, v okviru svojih dispozičij, naredi čim več, čeprav ta nadarjenost ne bo dosegla vrha. Nadarjenim bomo še naprej nudili čim širšo paleto dejavnosti, ki bodo pokrivale čeloten spekter oz. področja nadarjenosti, hkrati s tem pa bi bilo potrebno z nadarjenimi sodelovati tudi v obliki delavnič oz. svetovalnega razgovora s posameznim učenčem, jim omogočiti delo v manjših skupinah ... Za tako zasnovano delo bi morali biti izpolnjeni nekateri pogoji. Vsakodnevna pedagoško-delavna komunikačija med učitelji, večje materialno stimuliranje učiteljev za delo z nadarjenimi, večja svoboda v organizačiji pouka in učenja, bogato in raznovr- stno opremljena knjižnica. Koordinatorju za podroCje nadarjenosti bi bilo potrebno povecati število ur, saj zdajšnji normativ zadostuje zgolj za urejanje potrebne dokumentacije, Casa za neposredno delo z nadarjenimi ucenci pa pogosto zmanjka. Nadarjenim je potrebna vsestranska pomoc. Poleg dejavnosti jim moramo nuditi tudi podporo na osebnostnem, emocionalnem in socialnem podrocju, ustvariti razumevajoce ucno okolje, ki bo podpiralo posebne potrebe in želje, predvsem pa jim »privzgojiti« samostojnosti in spodbijati razvoj notranje motivacije. V ta namen smo pripravili poseben obrazec, na katerem ucenci sami zbirajo dokazila o uspešnosti, evalvacija poteka ob polletju in zakljucku šolskega leta (preglednica 2). Prav je, da se nadarjeni vkljucujejo tudi v zunajšolske dejavnosti. Skrb za nadarjene bi lahko bistveno izboljšali, ce bi med seboj prepletli šolske in zunajšolske dejavnosti v obliki raznih prireditev, tecajev, taborov, druženj ... Nekaj od tega na naši šoli že poteka (npr. Medgeneracijsko sožitje, nastopanje naših ucencev na raz-licnih prireditvah ...). Vecji poudarek bi bilo potrebno nameniti ucencem vozacem. Velik odstotek ucencev vozacev vpliva na manjšo vkljucenost ucencev v razširjeni program tako v predurah kot v popoldanskem casu. Poleg tega imajo ti ucenci redkeje možnost obiskovati izvenšolske dejavnosti. V prihodnje bomo pozorni, da bodo tabori, delavnice za nadarjene potekale strnjeno, da se lahko vkljucijo tudi ucenci vozaci. Literatura Bezi^, T., A. Blažih, D. Boben, M. Brinar-Huš, M. Marovt, M. Nagy in D. Žagar. Odkrivanje nadarjenih ucencev in vzgojno-izobraževalno delo z njimi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. »Zakon o osnovni šoli.« http://zakonodaja.gov.si/rpsi/ro8/predpis _zAKo448.html ■ Damjana Zupan^ic Lisec in Tatjana Horjhak sta zaposleni v Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica. damjana.zupancic@gmail.com tatjana.horjak@guest.arnes.si PREGLEDNICA2 Spremljanje dejavnosti nadarjenega/-e uCenca/-ke v šolskem letu 2010/11 Ime In priimek učenca/-ke:. Razrednik:_ . Razred:. V spodnjo tabelo sprotno beleži vse dejavnosti, ki se jih v tem šolskem letu udeležuješ in zraven zapiši dosežke. Navedeš lahko: sodelovanja pri raznih projektih, prireditvah, dejavnostih za nadarjene učence; šolska, regijska in državna tekmovanja iz znanj in športne dosežke, izvenšolska tekmovanja in dosežke. Primer: Datum Dejavnost Dosežek Podpis mentorja 15. 9. 2010 Male sive celice/regijsko tekmovanje 7. mesto/22ekip H orjak Moji dosežki: Datum Dejavnost Dosežek Podpis mentorja Ob zakljucku polletja tako razmišljam o svojih dosežkih ... Ali sem z doseženimi rezultati zadovoljen/-na? 12345 (obkroži) Zakaj sem se tako ocenil/-a? Kako bi lahko te dosežke še izboljšal/-a? V katere šolske dejavnosti bi se vkljucil/-a, pa niso bile ponujene?