285. številka. Trst, v petek 13 decembra 1901. .Kdtaoat" tJi t takrat aa 4aa. ruaii »sdstj k« rtccikov. ob 4. ori r VanlilBk »mttr t* atto leto........3i kros u pot teta .........12 „ ?a imrt l«u........ i „ ca eo noe*er ........ S kroni uoMoo e pli^Ttti naprej. Na oi-tr k pril ite.ie a»r.6>in§ m aorav« H sira. _ P) tohakarnab ? Trstu »e prodajajo po-mi?rac Številke po * stotink '3 otć. ; i.cea Trata f>a po H tukiak (4 avć.| Telefon «tv. »»70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je mo?a\i loco Trst. CrcdnlAtfo lu liskama s* unbnjats v aiiii Carinil« šiv. 12. Vpr:t» niitfo, in • prejemanje luseratov v ulici Moli« piccolo itT, 3, II. na«i-lr. Isdajatelj in odgovorni urednik Pran Oodnik Lastnik konaorcij lista „Bdinoaf Natisnila tiskarna kooaorcija lista „Edinost" v Trstu Nevarnost razdora na Slovenskem. 1 o č i 1 u o in v resnici »I e j a n s k o. To navskrižje je jedino, katero so rodoljubi slovenski dolžni manjšati, slabiti in odstranjevati. Narodno -nap redna stranka na Kranjskem je zagrešila načelno, fundamentalno napako s tem, da se je vrgla na katolicizem ali klerika 1 i z e m kakor tak. S tem je vrgla svoje najboljše orožje iz rok in je potisnila najiz-datniše orožje v roke svoji nasprotnici. Množicam slikati, da je vera v nevarnosti, izdaja odločno več, nego pa razglašati, da hočejo duhovniki gospodovati ne le duhovno, temveč tudi politično nad vsem narodom. Ko bi pa bila liberalna, ali narodno-napredna stranka, VII. •Jaz sodim kar možno milo tudi o naših «-k< tih. Ta ali oni med nj.mi je }>o značaju blaga duša, ki ne sluti nič sl:«l>ega od tiste strani, ki ga je v poslednji instanciji j»osta-vila na vzvišeni sedež. .Bogoslovne stroke so dandanes tako razvite, da se doktor sv. pisma, ki se je zaresno dal na te študije, zamakne v svoje delo in niina ne časa, ne volje, baviti se še s posvetnimi praktičnimi Btrokami, kakoršna je — politika. Tak, svoji vedi udani mož skuša dobiti prakso za svoje upravljanje ter bi se najrajši čisto nič ne brigal za drugačno zunanje gibanje. Tak visi kakor «« že im««jet prepričevala narod, da pastir prav po nedolžnem prezira tisto po- * vi*' V8,ed priporočil postav- ' pod pira rajši katolike. Dokler so slovenski litiko katera hoče tudi njega U^0 proti slovanskemu SflbaDju slovenskega liberalci tako nemarni v narodnem delu, v se povrne na tir, ki sta ga bila začela rezati v k lep ali v svoj voz Kako bi tega ne naroda, bil® '>> tudi množice začele razmi- smislu slovanskega kulturnega programa, je in utrjevati zlasti Jurčič in potem, ob vsej storil, saj ne sluti nič takega, ki bi bilo njegovemu poklicu. In vendar je tako škofie so vedorna ali nevedoma p o m o č -1 milnicami, na svojo korist; drugič: v r e- toliki a priori ljubši, t« je res, ker vlada ve, it i k i obče politike. Samo na sebi ni to > n » na korist vsega naroda! še nobena nesreča. Za avstro ogerske Slovane kaže v boju proti liberalni stranki. In vero-jetno je celo, da tudi sedanji knezoškof ljubljanski bi postopal vse drugače, nego se mu zdi potrebno v sedanjem navskrižju s kranjskimi liberalci. Škoda je gotovo tudi v tem, da deželne vlade in škofje imajo priliko, da slovenske razmere opisujejo navzgor neugodno za slovensko narodnost! In s kako na-sladnostjo se to vrši od tistih visi-h pastirjev, ki nam niso bili nikdar naklonjeni, to si moremo prav lahko predstavljati. In potem še to. Protislovanskemu sistemu ni do tega, da bi se pobijal slovenski liberalizem. Ta liberalizem je sistemu tako malo škodljiv, kakor nedolžno jagnje. Bedasta je torej trditev, da se sistem boji slovenskih liberalcev, in zato da skem šlo navzdol in se je naposled zanemarilo vse zares slovansko gibanje in delovanje. Odtlej je katoliška stranka radi fundamentalne taktične napake liberalne stranke na Kranjskem dobila novo življenje, in ni bilo in ne bo zanjo ugodniše dobe, nego je sedanja, ko je liberalna stranka streljala in nadalje strelja tja, od koder se povračujejo, kakor rečeno, izdatniše, za stranko opasniše strele. Katoliški stranki še misliti ni treba mnogo o svoji agitaciji, treba jej je le, da vzame pod pazduhe razne številke »Slovenskega Naroda« pa ga množicam razkladati, in pridobila jih je. V tem se najjasnejše kaže napačna n za narod škodljiva taktika kranjske liberalne stranke. Tej stranki je po takem odprta pot, da se začne pokoriti za dosedanje grehe, pa da Tu imate rešeno kTproti j sijati in spoznavati, da je res tako, in libe- sistemu popolnoma vse jedno, katera stranka nedostatnosti, vendar še vedno taktično trdni t Naši ralna stranka bila bi prvič: prodirala med zmaguje ob raznih volitvah. I>a so vladi ka- in odločni Zeleznikar. Če govorimo vsako besedo z največjo da je treba škofom le namigniti, pa se vse odkritostjo, moremo še dostaviti to-le : Libe-uganjko, zakaj da izvrši po volji vlade in v soglasju s poli- ralna stranka naj opusti vsakatero napadanje Bistemom. katoliške stranke, naj začne obdelovati v novo Proti slovenskemu liberalizmu po takem slovanski kulturni program, in takoj bo vi- zopet neprijetnih aKt. -------i—r--------------------- —----— i ■» " _ ( II. v w ■ 1*11. • ____ ______* 1______A.1-----1_ 1 1 — ..i n Ir m*Avi A l\l>nll »Tn^n m ■ 1 ^ tam aa »\nL'U Vil » UTM VM naj »e vedejo o tem ali onem vprašanju, pa tiči zlo v tem, da se obča politika stalno prospeva med narodom katoliška stranka, in tičnim sistemom. katoliške stranke, naj začne obdelovati v novo obrača proti njim in specijalno proti njih zak«j 6e raora unikati liberalna stranka! Proti slovenskemu liberalizmu po takem slovanski kulturni program, in takoj bo zares narodnim interesom ! Nad poslednjo se maščuje greh politični sistem ne potrebuje, ne škofove, ne dela čudesa: katoliška stranka začne zope Vi« pastirji, politično ne sluteči nič ht»- njenega vodstva, namreč, da je isto katoliške stranke. Pač pa mu je ves katoliški mahati po rusizmu, slavizmu ortodoksizmu i dega dobivajo po raznih potih migljaje, kako vodstvo popolnoma zanemarilo naš — ne sloven- aparat ljub in drag kakor arzenal, iz katerega drugih slovanskih — izmih. neprijetni ski — pač pa naš slovanski kulturni more prihrumeti vsaki trenotek orožje proti sistemu. S tem se pokaže »prava narodnost« oni - slušajo seveda. Tako prihajajo visi program! zares slovanskim in v slovanskem smislu onih, ki tudi v političnih stvareh slepo slede pastirji hote ali nevede v navskrižja z na- nemarnosti ne moremo dovolj nagla- tudi delujočim, ne pa spečim in nemarnim škofom, in liberalna stranka pride zopet na rodno politiko tistega naroda, med katerim Sati; kajti brez te kratkovidnosti liberalne strankam !! površje narodu na korist. Potem še le začne pasej, svoje verske ovčice' stranke na Kranjskem bilo bi ondi in tudi Nekdanja liberalna stranka na Kranj- pravo narodno življenje tudi na Kranjskem, Dokler smo živeli pod absolutizmom, šlo drugod na Slovenskem mnogo drugače in - skem, ki pa ni bila faktično tako okorna, in narod bo znal bolje razločevati med stranke vse gladko po jednem tiru, kakor je za- boljše. To je poklon liberalni stranki, katera kakor sedanja, se je kazala v 80 leMh pro- kami, nego sedaj htevala ta oblika vladanja. Narodnostnega dokazuje, da v njej je zmožnosti, da bi na- šlega stoletja nevarno protislovanskemu z,- gibanja v sedanjem smslu ni bilo, in tako je rod, kljubu občemu sistemu, podprtemu tudi stemu, ko je »Slovenski Narod« začel sinti podamo še nekoliko o obeh strankah mr.rel «-*lo germanizatorski zistem izvrševati od hierarhije, z njeno pomočjo mogel priti dalje, slovensko obzorje v smislu slovanskem, in slednjem odstavku.___ svoje delo brez upora od narodne strani; in nego pa s pomočjo njej nasprotne stranke. No, ko se ni bal vsprejemati razgovorov ,n cian- skofje so mogli izpolnjevati kakoršne ukaze sposoben je mnogokak pojedinec; če pa ne kov, ki se niso omejeval, na slovenski separa- koli, z narodno politiko »e niso križali, ker ™a porabljati svojih talentov, ne koristi ne tiaem. Tedaj, in to je b.lo meseca novembra bi]o! sebi, ne drugim nič! Liberalna stranka na 1887, je prihrumelo strašilo z Dunaja, z ova- S tem smo označili obe stranki, vendar v na- — je ni Nekoliko pripomb. Po volitvi dveh poslancev za politični Danes pa je vse drugače. Slovanski na- Kranjskem pa ni le zanemarjala svojo slovan- janji niže duhovščine in narodne stranke na okraj sežanski v Sežani dne 5. t. m. je imel rodi občutijo, ako je škof po svojih organih sko dolžnost, temveč je z napačno tak- Kranjskem in drugih slovenskih deželah, novoizvoljeni poslanec, gosp. dr. D r a g o 11 n žarel nasprotovati narodnim strankam, in to t i k o t u d i m n o g o š k o d o v a I a n a- T e d a j, v tistem skupnem p a - T r e o, na shodu, ki se je vršil po volitvi, razmerie gospoduje dandanes zlasti na Kranj- rodu v skupnosti. Trditi moremo, da s t i r s k e m 1 i s t u se je bilo raz- goVor, o katerem sodimo, da ga tudi širša skem, manje opravičeno na Goriškem. Sicer danes bi ne bilo slabše, ako b: bila od leta k rilo tudi slepcem, kedaj se javnost ne bi smela prezreti. Tudi najhuji pa čutijo Slovenci neugodno vplivanje ško- 1*88 na Kranjskem gospodovala in gospo- kaka narodna stranka kaže ne- politični nasprotnik dra. Treota mora priznati, fov na slovensko narodnost po vseh deželah, darila sama katoliška stranka, k a j t i b r e z v a r n o p o 1 i t i č n e m u sistemu. — da je bila to — ako jemljemo v poStev ar- kjer so naseljeni skupno. upora od liberalne strani bi Ravno v tem pa je vodstvo liberalne ditost sedanjih bojev na Goriškem — be- To navskrižje med narodno in tudi ona ne bila postala tako f a- stranke na Kranjskem bilo in je ostalo slepo, seda, ki je pričala o mirnosti politiko eerkveni h u p r a v j e o d - n a t i č n a in strupena, kakoršnjo se in odiU-j je s slovanskim mišljenjem na Kranj- njega, ki jo je izgovoril. i ti treznosti PODLISTEK 2s Za nevarnost, in naj jo le prepusti njeni usodi, puščati vse pomisleke na strani in slediti plauem. Slednjič jima je zagotovil, da glede ------Ona da ne bi mogla pri v« liti, da bi on po- dobljenim navodilom, pa naj že pride, kar hrane naj si ne delata nič skrbi, zato bo 2fcj%7|4%tt1 CftlllfA Clift ?tal žrtev radi dobrotnosti in usmiljenja svo- hoče. skrbel on. UVAjdlt «VlllU» vIIim jaga srca. Po kake pol ure hoda sta res zazrla V razgovorih uaslednjega dne je skušal — Pov*-*t iz prejiujiii -toletij ; prevel BukovlČ. — Ne bilo bi resnično, ako bi rekli, da je hišico notri sredi gošče. In čim bolj sta Edvard, da-li ne bi morda od starčka kaj Edvard je pripomnil, da njegove potne svarilo neznančevo ostalo brez .itisa na Ed • se bližala hišici, tem bolj razburjena sta izvedel o svojem nepoznanem zaščitniku, kajti, listine - » v aajlej^em redu, nepoznan njegov varda. O ne, tudi ta Fe je jel zavedati v polni bila. Komtesi je udarjalo srce skoro glasno, to je bilo jasno, da moža morata biti v kaki zaščitnik pa je pripomnil : m« ri nevarnosti, v kateri se nahaja. Vendar —a tudi Edvard ni mogel nadvladovati ZVezi med seboj. Ali starček ni mogel ali ni — Vse prav. ali — dama, dama, ki je mu je velevalo poštenje in možtvo, da je povsem svojega vznemirjenja, ko je trkal na hotel povedati več nego to, da je užil že v vašem spremstvu! V njej je nevarnost, najodločneje odbil misel, da bi sedaj zapustil vrata hišice. Vrata so se kmalu odprla in na marsikako dobroto od nepoznanca in da sodi Po vseh eestah in na vse kraje se potikajo devojko notri sredi največe nevarnosti. Ne- pragu se je prikazal star možiček. Edvardu po raznih okolnostih, da isti mora biti iz vohun', d«.bro p« »znaj oči vse ose!ve, zlasti pa znanec pa je tolažil in zagotovljal, da ne j se je skoro povrnila potrebna mirnost in po- člene takih rodbin, ki so na indeksu. Vi sami • treba zgubljati poguma. Ali ravnati se mo-j vrnilo se mu je zaupanje, ko je videl, da ju pravite, da je k >rnte-:n o'e moral bežati. A rata po njegovih nasvetih. Nekoliko v strani, I je starček vsprejel tako, kakor je zagotovljal vedite, da volja, ki je dandanes očetu prisegla uničenje, ne prizanaša tudi hčeri. Pa saj se je že sama prepričala o tem, kakor ste pripovedovali. Na Ed varilo vem čelu se je začela črtati globoka skrb. Nepoznanec pa je nadaljeval: — Nedaleč od tu utegrneta naleteti na četo vojakov, ki so nasta vljeni navlašč v to da nadzorujejo in zasledujejo potnike; kaj bo, če spoznajo komte^o ? ! Življenje ol>eh bi moglo priti v nevarnost. Komtesa, ki je tudi jioslušala ta razgovor, je kar prepadla, začuvši te zadnje l»e-i*ede. Strahu tresočim glasom je začela prositi Edvarda, naj se ne podaja žnjo v tako a ne daleč, na samoti stoji hišica. Tja naj gresta in naj se zaupata gospodarju. Tam naj ostaneta, dokler ne pride on, nepoznanec. Edvard in komtesa eta tudi res, izrazom iskrene hvaležnosti, takoj odšla, pokoreča se nasvetom, neznančevim ! Videla sta le še, kako se je neznanec sam povspel v njiju najeti voz. Skrajno previdno, vedno oziraje se na iste strani in noseča malenkost), ki sta jih imela seboj, sta hitela v smeri, ki jima jo je označil neznani zaščitnik. Mej hojo pa so v Edvardu jeli navstajati rahli dvomi, da-li ima ta človek res tako poštene namene žnjim ? Ali kaj naj bi storil v sedanjem položaju svojem ! Ni mu ostalo dražega, nego neznanec. Starček mu je — dobivši vsa zaželjena pojasnila, kako in po čega vem navodilu sta prišla semkaj — dajal pomirljiva zagotovila in je slednjič odkazal vsakemu svoj, skriven, varen kotiček v svoji hišici. In kako sta se Čudila, zazrsi, kako čedno je vse prirejeno in poskrbljeno s potrebnim. Stari pa je pripovedoval z nekakim ponosom, da vse to je se iz nekdanjih časov. In potem ju je še opozoril — sepetaje, skrivnostno, kakor da se boji, da bi še kdo drug? mogel čuti to na skrit podzemski izhod iz hišice, po katerem bi mogla v slučaju sicer neverjetne nevarnosti vbežati. V četrt ure bi bila že na po Piemonta in sicer iz precej odlične rodbine. Starček je sodil tudi, da je moral neznanec mnogo nesreče pretrpeti. ('esto je opažal kako je neko sličico, obdano dragim kamenjem, stiskal na prsa in jo poljubljal. Nikjer ne more ostati na mestu, zdaj je tu, zdaj tam, a najsrečnejega se čuti, ako more komu pomagati v sili ! Edvardu se sicer ni izpolnila glavna želja, da bi kaj konkretnega izvedel o svojem nepoznanem zaščitniku, kaj, kar bi bilo morda v zvezi z vedenjem istega onega dne na poštni postaji pred Parizom. Vendar so pripovedovanja . starčeva blagodejno uplivala na razpoloženje Edvardovo in komtesi no ; vračalo se jima je zaupanje in z zaupanjem mir. Komtesi se je povrnilo celo nekoliko prejšnje veselosti. * (Pride še). Na to, kar je govornik govoril o postanku sedanjih bojev, o bitstvu klerikalizma, o njega vrhnih voditeljih, namenih, škodljivosti in nevarnosti — ne borao reagirali. Na ta del izvajanj Treotovili daje razborit slovenski politik v ciklu vtleinteresantn'h in tudi veJeaktuvelnih člankov, ki se ravno sedaj priobčujejo v našem listu, dovolj komentarja in potrebne — korekture. Iz tega dela izvajanj bi zabeležili le jeden vsklik ! In to zato, ker je v njem izražena nepobitna, no-torična in — pr«.žalostaa resnica, vsklik : »I)a, možje, inanjka nam Sloraše-kov, manjka nam S t r o « e m a v e r j e v, in naša slovenska j»olitika ne bi bila zašla nikdar nn današnja zavožena pola !« V visoki meri pa nas zanimajo izvajanja dra. Treota v drugem delu govora in so nas ista malone — presenetila! Smo se pač odvadili takim l>esedara v sedanjih boj:h ! l)r. Treo je menil : »Zato proč, Slovenci, — ne z vero, ne z njenimi večno lepimi nauki in resnicami, ne z dullOVsčillO, katera l>odi vcria učiteljica teh resnic — ali proč s klerikalno moro, proč s klerikalnim jerob-stvom, v katerega hočejo vidno in nevidno delujoči dostojanstveniki v svojem nenaroj gre proti politični nadvladi duhovnega srauu kakor takega. Tudi duhovnik imej enako nam d rusi in svoje politične praviee. ali enako z nami in zunaj cerkve kakor fivol>odeu, misleč in olikan državljan, ne pa kakor političen vpreženec v r i m s k o v 1 a d n i službi nenarodnih v 1 a d i k. \ roke teh ne moremo in ne smerno izr očiti vo kriterija, raz-rodnosti, priznati moraš, č tateij, da se je govornik — če tudi m< rU j*>d varstvom pokanja iz liberalnih ptišk bit-tveno odmaknil od »liberalnega« stal.šča, ki ga narekuje le fmatizem v sedanjem našem domačem boju (borba med brati je mvadno fanatična), in da se je — če tudi ni |Hi\>em vsprejel tistega stališča, katerega zivzemlje naš list v t^rn domačem l>oju — vendar izdatno približal istemu. Mi smo že večkrat označili svoje stališče nasproti tem dvein vprašanjem : Ali ima duhovnik pravico do udeleževanja na naro 1-nem, političnem, javnem življenju naroda! Ali je tudi koristno, da se duhovnik udeležuje tega življenja i Naš o Igovor je bil vsikdar in je tudi danes ju de a, glasen in brezpogojen — da!! Ta »da« nam narekuje naš zmisel za enakopravnost vseh državljanov — in duhovnik je menda tudi državljan! Ta »da« nam narekuje naše svob doljubje. Po našem umevanju bi bila to negacija ]>ojma »svobole«, ako bi ravno in le duhovniku hoteli odrekati pravo, ki naj bo sicer zagotovljeno tudi najzadnjemu členu človeške družbe! — Ta »da« nam pa narekuje tudi naše rodoljubje. Zlasti Slovenci ob mejah vidimo v pomanjkanju razumni-štva jednega glavnih vzrokov, da se naš razvoj in n*predt?k %e vršita v tistem tempu, kakor bi l ilo želeti in kakor bi se mogla sieer! Ako bi torej tudi hoteli abstrahirati od dejstva, da je duhovnik državljan, jednakopra-ven vsein drugim in z vsemi političnimi in državljan-^ m; pravicami, se pa moramo z narodnega >ttil Šča vprašati : je-li klic, narekovan od fanatizma sedanji!« bojev, klic, ki jkmII duhovnika v cerkev in ga izključuje iz javnega življenja naroda, je-li tak klic —rodo ljubtn ?! Ni li mar\eč '/ključen po resnični ljubezni do naroda?! Na diwgi strani pa je zopet res: s pravico vaprejeni je duhovnik tudi dolžnosti do naroda, z dobrotami tudi — neprijetnosti. Taka neprijetnost je — javna kritika. Cim je duhovnik stopil v javnost, so njegova dela podvržena javni sodbi ! Če je grešil proti |k>-litičnim i u narodnim interesom naroda, tudi — ol»sodi>i ! Nedopustno je torej, ako duhovnik govori, da je kdo že nasprotnik vere. ako je izrekel neugodno sodim o fx>litičnem in javnem delovanju kakega duhovnika ! To je naše staro stališče, katerega se držimo v praksi. In lahko rečemo: ne na škodo naše narodne stvari. Pa priznati nam je tudi, na ea^-t naši duhovščini v Trstu in Istri, v kolikor jo je res narodne in slovanske, da m nikdar prigovarjala temu našemu stališču in nam nikdar ni štela v zlo, ako govorimo tudi duhovnifcu, kar mu gre! Ta duhovščina ne zahteva, da bi komu radi njegovega poklica prizanašali narodne in politične grehe. Na tem korektnem stališču je naša narodna duhovščina in ravno s tem si nabira nevenljivih zaslug, ker omogočuje zložno delo za korist :n bodočnost naroda! ! Kajti — in zapomnite si to sirom Slovenije! — brez zložnega, koncentriranega dela bi danes bržkone v teh krajih k večemu le še kakov Jeremija peval tužne pesmi na razvalinah izgubljene narodne ekzi stence naše! Z zadoščenjem pozdravljamo torej, da se je gospod dr. Treo se svojim govorom v Sežani baš ob tem vprašanju — vprašanju po-loženja duhovnika do narodnega življenja, ki je za nas jedno najvažuejih — tako izdatno približal našemu stališču ! Nemanjim zadoščenjem pozdravljamo tudi zaključek v govoru dra. Treota, ki se je j glasil : »Že začasno pa bo moral dobiti ta boj (na Goriškem) drugo obliko med zastopniki obeh strank v deželnem z b o i ii. Po-ložaj je tukaj ves drugačen, nego na Kranjskem in poštena zveza te ali one slovenske stranke z vladajočo italijansko stranko je nemogoča, ali bi pa bila slepljenje našega naroda, pogubna prodaja naših narod no-gospodarskih interesov. — Narodne in gospodarske potrebe Ii o d o morale torej obe stranki zjediniti vsaj v dežel-želnem zboru. Tudi kakor načelni nasprotniki bomo morali sedeti skupno pri eni mizi ingledatina to, da se bo narodni in gospodarski kruh pravično <1 e 1 i 1 med obe narodnosti! Upajmo torej, da v deželnem dvorcu potihne neprijetni glas ti oraacega, deloma tudi osebnega prepira in da bosti obe Btranki pripravljeni delati odkrito, p o steno in odločno za neodložljive mnogoštevilne naše potrebe« To je l>eseda moža, ki ob vsem političnem uasprotstvu ne pozablja, česa treba narodu v hudih in nevarnih časih. Zastopnik naroda, ki bi iz zgolj političnega nasprotstva, ali celo le ;z osebne animoznosti odbil tako roko, ponujano v take namene, ne bi bil — zastopnik naroda ! Znjim bi moral narod voditi stroge račune, ne s peresom, ampak z metlo, ki naj ga neizprosno požene tja v zakotje — ničevosti in preziranja od strani vsa-cega poštenega sinu svojega naroda ! Politični pregled. V TRSTU dne Vi. decembra liml Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega }*>roČila). Zbornica je dovršila generalno razpravo o zakonskem načrtu, tičočem se poljedelskih zadrug in je v podrobni razpravi vsprejela par graf prvi, kakor ga je predlagal odsek. Mladočeški poslanci so nasprotovali predlogi z državnopravnega in avtonomistične(;a stališča ; sicer pa so se, kakor drugi govorniki, zavzeli za meritum predloge, ki se ima po deželnih zborih prilagoditi potrebam posamičnih dežel. Vsi govorniki so odobravali prisilno organizacijo, kakor tudi uključenje vele (»osestn i kov v zadruge. Posl. Tam bosi je izjavil, da mu ta zakon ugaja, ali bati se je, da se laško ljudstvo, posehno v Trentinu, težko prilagodi prisilni organizaciji ter da ne 1r> hotelo žrtvovati svoje že obstoječe i a lepo razvijajoče se neodvisne organizacije. Tega ^e je bati tembolj, ker bo deželni zbor tirolski gotovo hotel ta zakon prilagoditi le potrebam nemškega dela dežele in pride organizacija v roke nemških strank. Kadi tega bodo laški poslanci glasovali proti predlogi. Na-to se je seja zaključila. Prihodnja seja je Lila naznanjena ra danes. O položaju. V političnem življenju države, v parlamentarnih krogih in v novi-nah, vibrira se vedno vsled onega glasovi tega 1 govora tira. Korberja, v katerem je peklen-šoeka samega, v najčrneji »je&a podobi, sli-; skal na steno za slučaj, ako ne bo parlament : nekoliko hitreji v izvrševanju vladnih želja. Ali tega vibriranja ne provzroča toliko vera, da smo že res tako na koncu vseh koncev, ampak bolj radovednost, kje je pravi vzrok tem grožnjam, kaj da je gospod ministerski predsednik hotel doseči s tem ? ! Od strahu, ali čem, kar bi bilo podobno senzaciji, ni pa nikake sledi med široko jav-i nontjo. Ta je postala nekako apatična do vsega, kar se godi v tem parlamentu. Preveč se je že odvadila, nadejati se Čemu od av- strijskega parlamenta; naravno torej, da se tndi ne zna več bati za njegov ob*tauek. L? v nekaterih skupinah parlamenta je po govoru Korberja navstal neopoaisen strah, to je — med Nemci. Človek, kar ne more verjeti svojim lastnim očem, ako teh par dni čita »Neue Freie Presse«. Deroči volkovi postajajo krotki kakor jagnjeta. Isti list, ki je neprestano hujskal in ni dal priti do sape onim, ki so pod njegovim vplivom, ki je vlado gonil iz jednega takega čina v druzega, ki bi mogel ogorčati Cehe, ki je z uprav infer-nalno iznajdljivostjo skrbel, da je bilo raz burjenje v permanenci in da ni bilo prostora za misel na spravo in pomirjenje in torej — na količkaj redno delovanje parlamenta, isti list sedaj ne more odpustiti Korberju, kako da je mnerel brez vsake potrebe klicati alarm ! ! Isti list kar ne more prehvaliti parlamenti«, lako delaven se mu vidi. Proračunskega provizorja da ni rešil hitreje niti v najboljih svojih časih. Co sedanje ustave. ker vedo, tla je ista prikrojena na njihovo telo, in da bi torej po vsaki premembi — in sprememba bi prišla gotovo, če tudi po krajšem ali daljšem absolutističnem med-vladju — bilo za vedno konec anomaliji, da oni, ki so manjšina, uživajo privilegije večine. Zato jih spravlja kar v grozo, ako kdo le omenja spremembe ali celo odprave ustave. Praški list meni torej, da strah, ki so ga pokazati Nemci, daje vladi jasen migljaj, kje treba zastavili navor! Ako bo znala to sjmj-zn«nje, to slabo stran Nemcev spretno izkoriščati. ako bo nastopala s prepričanjem, tla bodo Nemci raje odjenjavali, nego da bi sedanjo ustavo spravljala v nevarnost, |>ofeem bi mogli priti do kakega modus vivendi med Nemci in Čehi in do ozdravljenja parlamentu Sodba praškega lista se da torej rekapitulirati z besedami: ne po umikanju jvred vsako grožnjo Nemcev, ampak, po energičnem nastopanju proti njim je še možna rešitev avstrijskega parlamenta! Nemci so pokazali, česa se boje; vladi pa je dolžnost, da primerno izkorišča ta strah. Deželnozborske volitve v Dalmaciji. Na včerajšnjih deželnozborskih volitvah za mesta in trgovinski zbornici je bilo izvoljenih : 7 pristašev hrvatske narodne stranke, 2 pravaša in 2 Italijana. Državnozborske volitve na Tirolskem. Konečni vspeh deželnozborskih volitev na Tirolskem je sledeči: Izvoljenih je: 51 Nemcev in 22 Italijanov; in sicer 34 nemškdi konservativcev oziroma krščanskih socijalistu v in 17 nemških liberalcev ter L> laških naroduih liberalcev in laških konservativcev. Iz hrvatskega sabora. Ko je v včerajšnji seji hrvatskega sabora, j dr. Frank govoril o obnovitvi nagodbe, prekinil ga je pristaš združene opozicije, Grga Tuškan, z besedami : »Eto, kako lepo govori, izvolite ga v skupni zbor v Pešto.« Na to je- predsednik omenjal proti dru. Franku ; »Ne dajte se motiti — blagovolite nadaljevati.« Dr. Frank: »On me ne moti, on govori za galerije.« Tuškan: »To je fiorum naroda !« Dr. Frank : »Sodišče je forum za obrekovalce.c Tuškan : »Jaz si od takega lopova ne pustiui kaj tacega reči.« Predseduik je poslanca Tuškana pozval na red in mu je dal ukor, ki je bil zabeležen v stenografični zapisnik. Opozicija je na to upila; A Franku nič! Pretisednik se je izgovarjal^ da ni slišal, da bi bil Frank izrazil kako ialitev. l>r. A. Harambašio je na to, med upitjem opozicije, vskliknil proti veČini, da je predsedni kov ukor Tuškauu le na čast. Radi tega vsklika je predsednik dal ukor tudi Harambašiču ter se je tudi "ta ukor zabeležil v stenografični zapisnik. Dr. Harambašić: »Tudi meni je ta ukor na čast.« Vladinovec Slevo Po-pović-Vacki : »Ker druge niti nimate!« Na to je med opozicijo navstalo zaglušno upitje. Poslanci so se dvigali ter protestirali proti večini, zahtevaje, naj Popovio prekliče, kar je rekel. Opozicija je zatrjevala, da v pri- hodnje pride se samokresi v zbornico, ako se tam ne bo varovala čast. Na to je navstal še večji šum in ropot. Pretisednik je na to pretrgal sejo za Četrt ure; ko se je i-ta zopet otvorila, je tir. Frank nadaljeval svoj govor. Tekom govora je rekel meti drugim, da so pokojnemu Ante S tarče viču sovražniki očitali, da je podkupljen od vlade in od Raucha ter so mu ce!t> pravili, tla je neumen. — Grga Tuškan : »Tudi vi sami ste jeden-krat preti menoj rekli, ti a j e S t a r č e v i č nore — »der Alte ist ein Narr !« — Dr. Frank se je zvijal in pravil: »A, kako vam je dovolil ponos, tla sem jaz ostal v stranki ?« — Tuškan : »Takrat še niste bili v stranki. Da, rekli ste to preti menoj v sobi, a sedaj povejte, kdo je Starčevieu rekel, da je nore.« Frank ni na to ničesar odgovoril ter je nadaljeval svoj govor. To je tako-le Črtica, velekarakteristična za voditelja »čistih«. Značilno je tudi, da se je tekom včerajšnje ! in predvčerajšnje seje hrvat, sabora večkrat pojavilo, tla se je vladna večina zavzemala za Franka ter ga branila, kar dokazuje jasno, vitino tudi slepeu, tla »opozicija« Frankova ■ ni posebno neljuba slavnemu madjaronskemu z iste m u v Hrvatski. Sprememba v vodstvu čiste < stranke prava na Hrvatskem. V včeraj tlošlem nam »Hrvatskem Pravu« Čitamo na uvodnem mestu pismo vodje »čiste« stranke prava dr. Franka, naslovljeno na Evgena KumiČica, v katerem tir. Frank izjavlja, »tla polaga v roke omenjenih dveh goapodov čast predsednika čiste stranke prava in nadzorstvo nad glavnem organom stranke, »Hrvatsko Pravo«, ker se v tem letu r:i mogel vršiti občni zbor te stranke«. Nadalje izjavlja, »tla bo še nadalje deloval v stranki za njena uzvišena načela, posvečena dobroti hrvatskega naroda, ali ne bo več upliva! na vodstvo stranke in na vsebino glavnega strankinega organa«. Ta odstop zagrebškega dr.a Franka je zelo sličen odstopu tržaškega — Zida dr.a Veneziaua. Izginila sta sicer s pozornice kakor kapelnika, ali vsejedno bosti še nadalje, izza kulis dirigirala svoj orkester. Nasledki Biilowe narodnogospodarske politike Mnogokateri pedagog ne soglaša z odpravo šibe v ljudski šoli, uver-jen, da je šiba včasih bila jako dobro sredstvo; seveda zlorabljati se ne sme tacega sredstva! In tudi slovenski pregovor pravi, tla šiba novo mašo poje ! Nočemo tukaj debatirati o vprašanju, da-li je šiba koristna ali škodljiva v — šoli l ! Z mirno vestjo pa lahko trdimo, da je v politiki večkrat neizogibno j>otrebna, in ne le v nas Slovanih, kjer bi se sploh nihče ne zganil, ako ne bi nas, t«l časa do ča-a, naši narodni nasprotniki prav pošteno ošvrkali ge šibo okoli ušes, temveč je šiba koristna v politiki tudi drugim uarodoir ! In ako se ne motimo ceI6 tudi avstrijski Nemcem, ki imajo — vsaj do sedaj — osodo naše države v rokah. Nemški kancelar grof Bulo\v se je ravnokar pripravil, tla se svojo novo carinsko tarifo prav pošteno zamahne posebno po žepih Avstro-ogerske in Kusije ; in glej : že se čujejo glasovi, da ste se vsled tega Rusija in naša država začeli zbliževati v trgovinsko-politič-nem. pogledu. Neki ugledni ruski diplomat se je baje izjavil, tla bi bilo tako zbližanje v ! očigled, novi nemški enii ski tarifi jako I koristno za obe državi, ker bi pospeševalo mejsebojni izvoz in uvoz. Tako zbližanje — je menil dalje ruski diplomat — bi tudi mnogo pripomoglo do iutimnejših odnošajev med obema državama. Gotovo bi pripomoglo. Da bi le res nem ška spametovala n:'še avstrijske diplomate iu državnike in še posebno — poljske! ! Tržaške vesti. Laška usmiljeuost. Klub laških poslancev v parlamentu dunajskem je daroval 100 kron za družine v Gnezenu obsojenih starisev poljskih otrok. To je jako lepo od gospode laških poslancev ; aii še mnogo lepše bi bilo, če bi to svoje človekoljubje ukazovali tudi doma na Primorskem, kjer oni ne postopajo prav uie bolje se slovensko in hrvatski* šolsko mladint» nego pruski Nemci. V katerem jeziku pa se uče slovenski in hrvatski učenci po laških šolah v Trstu in Istri ? Morda v materinem ? Razlika je le ta, da naša mladina mirno prenaša svojo osodo, med tem, ko &o se poljski učenei uprli proti pouku krščanskega nauka v nemškem jeaiku ! In koliko naših ljudij je rauraU). že v napore radi poitalijaneevalne politike naše gospo 'e in na njihove tožbe i ji ovadbe ? ! Koliko denarja hi morali signori nabrati, ako bi hoteli le po par odstotkih od škodovati svoje žrtve — da niti ne govorimo o duševnih mukah teh poslednjih. Povsod so jednaki ti naši sovražniki, brez razlike jezika. Nemci se zgražajo nad postopanjem Angležev v južni Afriki, a sami ne postopajo nič l>olje se Slovani ; Italijani *e zgražajo radi postopanja Nemcev s Poljaki, a tu doma |K>stopajo oni še hujše se Slovani, tako, da so vsa ta zgražanja le odurno hinavstvo, farizejstvo, ki vedno vidi le kup pred tujim pragom, da si ga ima pred svojim pragom — še većega ! Prosimo! Čujemo, da bo nekateri prosilcev konečno vendar dosegli zahtevano do-movinstvo v Trstu in to taki, ki so si dali napraviti prošnje v uradu našega političnega društva »KJ:rKHt«. Ker je za nas to vprašanje velikega p >-mena, prosimo dotičnike, katerih prošnje so bile (»ovoljno rešene, naj pridejo v naš urad, da nam sporoče nekoliko. Ob enem prosimo tudi one. ki so dali napraviti dotične prošnje izven našega urada in ki so že vdobili vsprejemne dekrete, naj nam store uslugo s tem, tla pridejo v naš urad. Urad je odprt vsaki delavnik cd 6. do N. ure zvečer in od Š. do 10. ure o praznikih. Kedor ne more priti sam, lahko pošlje drugo osebo. Urad političuetra društva »Edinost«. Iz Inoiuo^ta v Trst. V »Siidsteierische Presse« č tamo, da so vsenemški listi nedavno temu hoteli zagnati silen hrup, ker je bil neki c. kr. poštni azistent za kazen premeščen v Trst. Kmalu pa so potihnili, ko se je doznalo, da ga je ta »kazen« doletela radi veleizdaje, storjene z mnogimi članki v listu »Odin«. i bo.lo Čitatelji mogli soditi, kakova »kazen« je bilo tu, zabeležimo naj tu iz istega vira, da so nekega somišljenika istega c. kr. uradnik?, ki je pisal slične članke, na njega begu v Švico aretirali in spravili v zapore ! ! V^enemško gibanje pa vendar le ni nevarno____! Poiuetite enkrat Avinjev hlev! V zadnji seji mestne delega<* je so signori pogodili. da je bilo v službi Tratmvava po novem letu vsprejetih — ^elih 4 o-«eb, ki niso italijanske narodnosti, reete : lnbonskega mišljenja. In njihova glasila so s primerno indignacijo naznanila svoji publiki to grozno razkritje. Mi pa smo jim skoro hvaležni, da so nam dali zopet prilike, da moremo z nastopnim apelom do visokega t*, kr. na-inestništva j»ozivati. da oni, na katerem dolžnosti bremenč iste tudi — vrši. Ali jih je in koliko inozemcev še v službi pri Tram vavu ? ln to vkljub temu. da bi po določbah koncesije sploh ne smelo biti v službi te družbe ta kil., ki niso avstrijski podaniki ! Ali jih je in koliko? Zakaj pa signori ne govore o tem?! Mi vemo, da je mej osmimi nadzorniki ste družbe — par resničnih, pravih laskih podanikov in da je med nižjim delavstvom, kakor tudi med uradništvom, vse polno tujih, osobito italijanskih podanikov ! ! V pogodbi !e družbe je rečeno, da mora ves personal uradniki in delavci) sestajati iz avstrijskih |H»danikov — in da se ima v prvi vrsti jemati ozir na Tržačane. O kaki n a r o d n o s t i ni tu n i k a k e g a govora inje govor le o p o d a n i š t v u, kakor rečeno zgoraj ! Ne le v imenu naših ljudi?, katere bi hoteli oni |»opnlnoma izključiti iz služb te družbe, ampak v interesu vseh f rža«"anov. v iiue j rincipijelne določbe, zahtevane od iste vlade, in v ime dolžnosti vladnih organov v to. da čuvajo, da se tudi res vrsi to. kar je zahtevala vlada in v kar so se drugi pravokrepno obvezali: |>ozivljamo r. kr. namestništvo v Trstu, ki ima nalogo nadz rati tramuavevo družijo — naj nemudoma stori svojo dolžnost in naj iz službe pri družbi Tramvvava v Trstu da iztirati vse one elemente, ki ne odgovarjajo veljavnim |»ogojem. ker niso avstrijski podaniki ! C. k. | namesto stvu je v neizogibno dolžnost, da pouči r- trn ore na mestnem magistratu, da oni n:majo tu ničesar zapovedovati, kake narod-1 nosti naj bodo delavci pri Tram\vavu, ker je tako nasilje proti nelaškim delavcem sramotno. nezakonite* in v nasprotju s jiogoji, pod katerimi je društvo Tram«' v dobilo j koncesijo ! In če bi namestuistvo ostalo gluho za ^ I ta na- apel, pot?m pa bi že morali najnuj- neje prositi gospodo naše poslance, da spre-govore resno besedo na — drugem mestu ! ! Mi zahtevamo, zahtevamo iu l>omo zahtevali, da uprava države varuje prava domačih državljanov — i zlasti pa, kjer se gre za siromašne delavske sloje — pred atentati od strani inozemcev, četudi so ti poslednji tnorda pod zaščito kake domače, a brezdo-movinske in do lastnega prebivalstva brez-občutne klike ! ! Iz-pred naših sodise. Včeraj zjutraj se je pred tukajšnjim deželnim sodišč.m vršila razprava proti 10 letni (*. F. iz Trsta, obtoženi radi zločina tatvine. Ukradla je bila namreč svoji gospodinji 20 K. Na podlagi izpovedi) prič je sodišče tej mladi zločinki prisodilo • » tednov težke ječe, poostrene z dvema postoma. Toženko je branil od v. dr. Mandel. 29 letni delavec Josip Preraru iz Posto-jine je sedel včeraj na zatožni klopi in je moral odgovarjali radi zločina javnega nasil stva, in radi prestopka razžaljenja javnih organov in konečno tudi radi povrnitve v Trst, da-si je izgnan od tu. Od zločina gaje sodišče rešilo, obsodilo pa ga je radi obeh prestopkov na šesttedensko ječo. Oospod Štefan Začevič, lastnik neke to-bakarne v ulici Nuova, vzel je kakor prodajalko v tobakarno neko Emilijo K. — Ob pregledovanju računov pa je zapazil, da si je nezvesta služkinja obdržala nič manj nego 174 K. Radi tega poneverjenja je morala včeraj odgovarjati pred sodiščem. Ker se je dokazalo, da je res ona poneverila ta denar, jej je sodišča prisodilo »! tednov težke ječe. poostrene z enim postom in jo je obvezalo v povrnitev poneverjenega denarja. Vsem tem razpravam je predsedoval svetnik Petronio, državno pravdništvo pa je zastopal državnega pravdnika namestnik Minio. Slovenskim sta rišem. Neki slovenski dijak višje gimnazije bi bil pripravljen poučevati dijaka nižjih razredov srednjih šol, ako bi dobil za to jedino-le in bodisi še tako skromno — prenočišče. To je torej jako ugodna iu cenena prilika za one slovenske stariše, ki žele, da bi njihov sinček imel malo opore o pripravljanju za šilo. Več se poizve v uredništvu našega lista. Drobne vesti. Ogenj. Včeraj zjutraj je gore i a m:rodilnica E. Z »rna v :;lici Gui-lia. Telefonično poklicani gasilci so kmalu pogasili ogenj. Poškodovane stvari so bile zavarovane. Žalostno. Sinoči ob 8. uri je redar, ki je patruliral po Corsu, opazil moža, ki se je čudno vedel. Redar je, približižavši se možu, isLega povabil, naj gre ž njim. Mož je šel žnjira na inspektorat in to so se uverili, da je 'lošlec slaboumen. Prepeljali s i ga v bolnišnico v oddelek za umobolne. Nesrečnik je identičen s 35 letnim Rupertom P. iz Fur-anije. T a t v i n i. Marko Engel, stanujoči v uliei del Ca m pa ni le, je ovadil na policijo, da so mu nepoznani gostje očistili njega stanovanje od obleke vredne oi» kron. Delavcu Kristijanu M. stanujočeinu v ulici della Fornace so tudi nepoznani zlikovci odnesli iz njega stanovanja več stvari v vrednosti nad 2<> kron. Tatvina je naznanjena |H>lieiji. Maščevanje papige. 14 letni deček Josip Razus, stanujoči v ulici Campitelli št. 11, je včeraj neprestano dražil domačo papigo, dokler ga ni ta s kljunom močno ugriznila na roko. Rano si je šel zdravit na zdravniško postajo. Dete poškodovalo očeta. 40-letni trgovski agent Viktor Descohor, stanujoči v ulici del Mercato vecchio, igral se je s svojim otrokom, kar ga je mali deček udaril z malim kosom lesu po levem očesu tako močno, da ie bil oče primoran ih v bolnišnico in se je celo bati, da — izgubi oko. O ti t a t j e ! Pred tatovi ni nobena stvar varna; celo — zvest pes ne. Da je to res, potrjuje slučaj, ki se je dogodil včeraj v svobodni luki. Tu so namreč nepoznani poštenjaki ukradli iz parnika »Terena« nekega psa iz Amerike, katerega vrednost cenijo nad 400 K. Tatvina je naznanjena na policijo. Z a d n j i čin t r a g e d i j e v ulici S. S e r g i o. Včeraj zjutraj ob 5. uri je nehala živeti v bolnišnici Josipina Lagoj, tista nesrečna žena, katero je bil v noči med G. in 7. t. m. 17krat ranil nje lastni mož v ulici S. Sergio in ki se je naslednjega dne usmrtil, skočivši iz četitega nadstropja na ulico. Vest o tej smrti je prišla nenadoma in nepričakovano. Z iravniki bo še do predvčerajšnjim upali za trdno, da ranjenka ozdravi. Rane, ki jih je dobila, so bile sic^r nevarne, ne pa smrtne. Predvčerajšnjim pa se je njeno stanje poslabšalo valed izgube krvi, a včeraj je smrt storila konec njenemu trpljenju. Po-kojn ea je hitro drugi dan doznala o grozni smrt: svojega moža. In glejte: do istega hipa je sovražila moža, doznavši pa o njega smrti, gn je iskreno obžalovala. Zadnje tri dni je bila zelo potrta ter ni spregovorila besedice. Z njeno smrtjo je zaključena grozna rodbinska tragedija. — Pogreb Josipine Eagojseje vršil danes ob 3. uri pop. Zalotil gaje. Neki redar je zalotil Ivana D. iz Trsta ravno tedaj, ko je le ta o-pravljal svojo obrt — tatvino. Presenečenega mojstra v tatvini je redar od vedel v zapore v ulici Tigor. Dražbe premični u. V soboto dne 14. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Sette Fontane, 2 konja; Opčine 140, sod vina ; Rocot 184, krava : ulica Stadion 4, hišna oprava ; ul. Sanita 1>, dragocenosti ; Koizo 27, hišna oprava; ulica Madonna del Mare 2, oprema v zalogi ; ulica S. Nicolo 14, hišna oprava; Skedenj 204, kraški obdelan ; kamen, bicikel, pohištvo, nagrobni spomeniki in krčmarska oprema: ulica Chiozza 19, J hišna oprava ; ulica Chiozza 27, mizarska ^ oprema; ulica S. Fraucesco 16 B, hišna J oprava, podobe in šivalni stroj. ^ Vremenski vestnlk. Včeraj: topiomer J ob 7. uri zjutraj 5°.4 ob 5ž 5 uri popoludne JJ 8°. 7— C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.1 JJ — Danes plima ob 9.43 predp. in ob 11.39 pop.; oseka ob 4.17 predpoludne in ob 4.48 popoludne. . X 'X X x Dobro domače zdravilo. Izmed vseli domačih zdravil, katere s*; rabi za ublaženje bolečin iu drgnenje vsled zmrznenjn, je najboljši Linement Ca psići in <*omp., ki se izdeluje v Richterjevi leknr.ti v Pragi, ('ena stekl^nioi 40 sr., K 1*40 in — V»aka steklenica je v krasui škatlji iu se pozna po znanem sidru. Stavbeni razpis. Pogrebno društvo v Verdeli pri za podaljšanje št. 794. Iz-izročila naj- Trstu" razpisuje delo društvene hiše v Verdeli vršitev tega dela so bodt boljšemu ponudniku. Načrti, preračuni in drugi podatki se lahko pregledajo pri predsedniku iT. Stanko (vodi ni v Vrdeli št. 76."». o Prijave se sprejemajo do 2"». decembra t. 1. Ver dela, dne 1. dee. 1901. Odbor. KKKKKttttKKKttttKKKK X n Vesti iz Štajerske. MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po slov. n\m pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1. (na des^i strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago lz prve roke. X JC X K x x X X X x x x X x X XXXXXXXKXXXXXXXX — Slovensko društvo v Mariboru je imelo dne 8. t. m. svoj občni zbor. Sprejela se je resolucija za jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani in proti Stallner-jevem predlogu o okrajnih za3top h. Naročilo se je odboru, naj se ustanovijo nekaki vodilni odbori za gospodarske in šolske zahteve na Spodnjem Štajerskem in za nadzorovanje, kake osebe se nastavljajo po naših uradih. Razgovor na tem obenem zboru je bil zel6 ' živ. Ob „klepu je obljubil gospod predaed- yjj ^imH Št V. 10 (llM Vil GClSl). ni k, da bo tako živo odslej tudi delovanje od borovo. — Nesrečna rodbina. »Slo jV ToViirilil Ž& Ogledallie si|>0 po- Prva tržaška tovarna za posrebrnjevanje ogledal Telefon Stv, 941. Tovarna za ogledal ne venski Gospodare pripoveduje, kako je 76- vseli Velikosti, popravljanje letu: prevžitkar Anton Kristl v Močni pri * . » , . . ,.v . 1 ' . kvarjeiuh ogledal ter zboljšanje elikanska rastava pohištva in * tapecarij. Izvenredno ugodne 5 K KU cene. U U M J VILJEM DALLA TORKE j v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) ♦ MoJe pohištvo doneaesrečo. ■ • ♦ sv. Marjeti zadel žago na ramo, da bi odšel k bližnjemu sosedu. Prišedši tjakaj je omahnil, pO padel in umrl. Pokojni je bil dvakrat oženjen, a obe ženi sta mu umrli — kakor on. Prva ♦ mu je šla zdrava k počitku, a zjutraj so jo ♦ našli mrtvo. Druga mu je umrla kar na ^ {>otu. Pred 11 leti mu je najstarejši sin uto- ♦ nil v Pesnici, kjer so ga našli tri mesece potem. Malo zatem je umrla žena tega poslednjega. To bi bilo menda dovolj nesreče za jedno družino. i - i Vesti iz Koroške. Hoho, kako to?! V »Miru« čitamo, da je v mestni seji v Celovcu, ko so ; se bavili z mestnimi šolami, neki svetovalee-u či tel j, tožil o nevarnosti, ki preti nemškemu značaju mesta. Nekateri mestni okraji da so ' že skoro slovenski. Z gradnjo karavanske ^RST. - Mil S. AlltOUiO - TKST železnice da pride še več slovenskih delavcev (nasproti Zennaro in Gentlli). i tjakaj. Specijaliteta čopičev za zidna dela ne presežne Torej v Celovcu je že toliko Slovencev, trpežnosti. Bogat izbor ščelk, strojev za či-0 58 49 82 31 1'Stnio, novčark. mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. "•H prepričanje se prosi blagohoten obis c. Aleksander Levi Miazil Prva ln največja tovarna pohištva SV vseh vrst ^ -4 TRST {•- ® TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitaaea ZALOGE: i Piazza Rosaria it. 2 I šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- vršuje narocbe tudi po posebnih načrtih. mv Cene brez konkurence. ^ 1L0STE0VAI1 CEliK ZASTOMJ 1R FKAISO ^ Predmeti posta v >o se na parobrod ^ alt železnico franko. ^ Brzojavna poročila. l)i/avtii zbor. DUNAJ KJ. (l> i — Zl»ornica poslat, cev. Začetkom seje je (»oidanec Ellenbogen nrgiral odgovor na interpelacijo tlčočo se volitev trgovskih pomočnikov dunajskih. O tem je prišlo do daljših in razburjenih kontroverz med pomičnimi socialnimi demokrati in krščanskimi socijalisti. Predsednik je prosil opetovano, da bi varovali inir in dostojanstvo zi>orniee. Na to je altornioa nadaljevala podrobno deba'o o načrtu zakona, tičoč« ga se poljedeljskih stanovskih zadrug. DUNAJ 1 '*. (Ii.) Predsednik je sporočil zahvalo cesarja, nadvojvode Frana Salvatorja in nad vojvodi nje Marije Valerije na časti tkah j zborniee povodom poroda naj vojvod i nje. P > j preči tanj 11 do£lih spisov je |>oslaneo E'ilen-bogen ur^iral oei ialist m) in Gessmannom (kršč. socijahstomI. Predsednik je neprestano zvonil ter je p< z v-Jjal k miru. Sramotei ja, katerih so se udeleževali tudi drugi členi krščansko - socijalne stranke, so trajala dalje, dokler ni poslanec Gessmann zapustil dvorane. Predsednik je prijavil, da to vprašanje sporoči ministru za t'govino. Na to je zbornica prešls v nadaijevaije podrobne razprave o zakonskem načrtu, ti i eočem se |>oljedelskih stauovskih zadrug. Poslanec Iro je js»ročal v iinenu manjšine. To poročilo zahteva, da bi poljedelske stanovske zadruge imele pravico podajati svoja mnenja o načrtih zakona, ki se dotikajo |h> ljedelstva. Govornik je ntavil spremi nje va lni podlog, |K> katerem bi bile š|>ekulaeijske kupčije izključene iz delokroga stanovskih zadrug. Seja traja dalje. Parlamentarne stvari. DUNAJ 13. (B) Pododbor železniškega odseka je vsprejel nespremenjeno vladno predlogo, tičočo se bosanskih železnic, ter je vsprejel wl<> vrsto resolucij za n|K>|H>lnje-nje železniške mreže v Dalmaciji. Huda irrožnja. MADRID 13. (B.) 6>*of v Oviedo je dobil anotdtuDO pismo, v katerem mu žugajo, da zažgejo vse eerkve. Potres. MK3INA 13. (15.) Minolo noč je bilo občutiti ta dva lahka sunka, ki pa nista napravila nikake škode. TARKNT 13. (B.) Miuolo noč je bilo občutiti tu močan p »tre«, ki pa ni provzročil nikake škode. Izvoz iu uvoz na Francozke iti. PARIZ 13. (B.) Po ofi'-ijelnem izkazu earinarskega ravnateljstva je znaš da vrednost uvoza v zadnjih 11 mesecih 4.303,184 0o 36 kr. Crna istrska .... ,, „ 36 „ Istrski refošk...... 48 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se }»os l|a na »lom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priponka se tudi krčma rje m, katerim dajem vino»»d 50 litrov naprej po dogovorjeni «*eni. Josip Furlan, lastnik. Varstvena znamka: SIDRO- LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 Htot, 1.40 K in po 2 K po vneli lekarnah. Pri vkupovanju tepa povsod priljub«jem*£a domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. Lr O S Micllffien lekarna Dri zisiein Isfb f Pragi ElizAbetine ulioe 5. c. in kr. apostolskega Veličanstva XXXIV. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija, M'tra Ki 404 dobitkov v gotovini v s u nem /-.. sk.i 442/.MH) kron. (ilaviii dobitek /naša v gotovini : mr 200.000 kron ^m Žrebanje neprelilicno dne 12. deeenilmi 11HH. jcj)na SrCČka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku /.a državne loterije na Duna u, III., Vordere Zollamts-strasse T in v loterijskih kolekturab. v tohakaraah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. ; igralni načrti gratis za kup e srečk. Srečke se dopoiljejo poitnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije. Prodaja vina „Ai Maestri', v ulici Valdirivo Št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od dane« naprej točijo sledeča vina: refošk črn po "2S novč., bela rebula i/. Brd po 28-novč. Za družine po ugodnejših eenah. Opolo i/. Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v ' naprej zahvaljuje. V s»k zamore moja vina anfllizovati in ako jih vdobi ponarejemu vdohi 100 gld. nagrade. Skladišče vina ulica Accjuedotto Prodaja vina v sodili in buteljkah. Fine oaštne in dezertue vina na debelo iu drobno, frank i na doin po najugodnej ih inr konkurenčnih eenah. Operater kurjih očes, IV SREČA TUKAJ. Spodaj o mučen i krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost cul J. fANDEREB. tovarna za ure, Krakov. Straflom 2 MT vdobijo se ^^d nikaka stenska ura! nikake igrače! rabljivi predmeti od niklja, doublfe pozlač« nih in od pristnega srebra s pečatom c. Lr. pun ovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ursi, i 4 ur idoča, jamčena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njejr. svetosti papeža, tudi soeijal»stična na pokrovcu ere 1 inošnjič«'k od usnja za t«.» uro. 1 verižica od niklja ali pozlačena /. lepim naveakom. 1 j iko fino žepno ojrledalo. okovano, dvojna šipa. 1 par finih gumbov «wl duble zlata, patentov* ni. »J parov _ _ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s ikatljico. 1 kravat na spila od „ „ 1 prstan - za gospode ali dame. 1» nizgiednic iz Krakova, Prage ali Dunaja. Brezlačno in franco I K a 1 i s tv d i plorno- vsn specijalist Giordani, ima svoj auibulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt o 1 s predp. do ♦». pop ob nedeljah iu praznikih do 4. pop. Izvršuje od-itra-nitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikukoršnih bolečin. Cena za opera ijo v auibulatorij u l krona, na domu 2 kroni. Nova ćevljarnica i.>ana BeSSa v Tretu. ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kakor: podplati, usnje in pripadli so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako iiaročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvali. In^in Ri^inl/ urarski mojster v Trstu, JUoip DIZ J d K ulica stadion 25. nazua- ; nja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno 1 delavnico za popravljanje ur vseli vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da. ai bo prizadet id zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za. mnogobrojno podporo se udauo priporoča. z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 550. 3van ^ngeli JAKOB BAMB1G trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in nnjtinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih eenah^ p ošljem moj velik ilustrovani cenik o«l ur in dragocenosti. - Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno M ago tudi na deželo na del>elo in drobno. — Cenike r a /. p o si 1 j a l'r :i u k o_ Priporoča se pri uajsolidnejšem «1» Iu in o zmernimi cenuu Važno oznanilo ! Podpiaani imatra si ▼ dolžnost javiti, Ha h TINA iz VISA. KA&TELOV pri SPLITU, ISTRE: ki BELA VINA iz VISA, ki •« prodajajo v njegovi •tlofi, analizovana in stHvljena pod stalno kontrol« .. .. iav*ia za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. krt menja naseda naslova (Piazza delle Legna St. 4 ) lvatrljskega ministerstva. Zato ee stavlja na vse sod* to boteljke kontrolna in garanoijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje minK •t«rstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ resno nevarnost ljudstvo. Kedor ai torej vkupi vino v moji zalogi, j* »otov, da se v njem ne nahaja drugih snovlj. neg* rta je vino čisto in Daravno, tla se sm« z mirno v««tl» dajati bolnikom in konvaleacentore, ker analizacijas zavod stavlja pod svoje varstvo urno ona vina, M %ij čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora}ft brneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....lit*r po 32 dova, Vino h Kaitelov pri Splitu n 34 „ Fino tino iz Visa. . . B 34 „ Vino Opollo..... 38 . Belo vino iz Visa ... n 40 Zaktevajte vselej jamstveno znamko. Bratje Buj iz Splita. ulica Legna štev. »> (I>voriSče). ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je e«lini tovarnar eopieev vseh vrst in šeelk. nahajajoč se na Novo trMo poeHao pfljetje Piazza della Legna 4. vsakovrstne pogrebe po liaj/nieriiejsih eeiiali "VI Podjetje ima v zalogi bogat izWor vencev j iu drugih mrtvaških predmetov. Opo/.aija se slavno ol»ćinstvo. o ugoduih cenah. Važno za vsakega ! Kazpnulaja! 1\> nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov i n sicer r l ura od niklja. Anker remont, (na željo tudi posre!>r.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom iti škatljico. 1 krasna goldin sili niklj:tsta okropna verižica s privesom. Parižkt sistem. 1 goldin igla. z:t kravate z imitir. briljanti. I par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. I garnitura (5 komaIk. posamezno ."»0 >t. ."»o Pt. luksna „ - 4O-40 M k. „ 1 K 1 Mk. krasna ^ 100-100 Mk. . 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Duuaj, IV., Plot«slgas^e 1. Ste Ii gluhi?? Vsaka vrst srluhosti in slaheira sluha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samo glu-horojeni so neozdravljivi. Šumenje v ušesih, preneha takoj. Opiši ti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki Me zamore z malimi troški doma sam ozdraviti. Interiiatioiialiii zavod za zdravljenje ušes. 596 La Salle Ave., Chicago. 111