1 7 01 (3LR5IL0 5lOVm^KKR_ DELRVSlVn- j. ČeŠnik: Večen študent. Ivana Debelak iri literat Žemlja sta se sprehajala po Vodmatu. Prvi je bil dolg, suh Jant, elegantno oblečen, s precejšnjimi brki pod m o som. V šesto šolo je hodil in bil star že triindvajset let. Imenovali so ga večnega študenta, ker je ponavljal vsak razred. Drugi je bil majhen, širokopleč študent s sarkastičnim nasmehom na ustih. »No, kako -je bilo pri .Vrtcu’, Debelak? Ali '^es nisi dobil nič honorarja? Saj sem ti dal Ce|o rešto pesmi.« . »Ni bilo, če ti pravim, kakor res sem na-P1Sal nalogo o Šmarni gori pri profesorju Mr-P}‘ ■ Saj veš, da pridnost ni moja lastnost in j ‘ Sl sem večen študent, še niti enkrat nisem v ‘lla šmarni gori. Pa ti da — to je bilo v drugi ri 1 ~~~ Profesor Mrkač opis Šmarne gore za ►■‘dogo. Vprašam, ^aj llaj- storim, ker nisem bil ir? tv! g0l7' pričele vladne stranke ropotati in obstru-irati. Vlada obstruira, to je nekaj novega, na kar lahko vzame Bienerth patent. V torek 8. t. m. se je posrečilo vladi s silovitim pritiskom, da je dosegla beraško absolutno večino dveh glasov proti dr. Šusteršičevemu predlogu. A čvoje zmage se ne more veseliti, saj 33 poslancev ni glasovalo, a morebiti ni več daleč čas, ko glasujejo poslanci, ki zdaj še niso nastopili proti Bienerthu, proti sedanji vladi. Niti najzvestejši Bienerthovi pristaši, krščanski socialci, piso zadovoljni več s svojim ljubljencem. Dasi je 8. t. m. zmagala vlada, pa lahko trdimo, da se dolgo sedanja vlada ne more držati kljub zaslombi najvišjih krogov, ako ne poseže po zloglasnem paragrafu 14,, po absolutizmu. Delavstvo mora biti hvaležno za odločen nastop našim poslancem, ker se mažarske spletke pač pe bodo več tako uspešno nadaljevale, kot so se pričele. Naj bi veljala mažarska na celi črti, ,boga mi, izgubi gotovo naša industrija Bosno in Hercegovino v rnažarsko korist. Ni se šk> v Zgodovinsko važni razpravi glede na ogrsko agrarno banko zgolj za koristi bosensko - hercegovskega kmeta, šlo se je tudi za koristi avstrijskega delavca. + + '+ V angleški zbornici je vložil za trgovinsko .ministrstvo mladi Winston Churchill predlog, po katerem izkuša omejiti brezposelnost. Na Angleškem je bilo še meseca aprila brez dela ,57.250 delavcev, 8-2%> v 416 trades unions .združenih 700.867 delavcev. Vlada brezposelnosti ne more znižati, izkuša jo pa omejiti z ustanovitvijo delavskih borz v velikem slogu, ipo katerih upa izvesti tudi zavarovanje glede na brezposelnost. Po delavskih borzah hočejo uspešno vre-diti zdaj beraško iskanje dela posameznikov. Churchillov predlog deli deželo v devet okrožij, ki naj bi bila v zvezi s središčem, z londonsko centralo. V vsakem okrožju ustanove 30 do 40 delavskih borz I. razreda po mestih, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, 45 delavskih ,borz drugega razreda po mestih od 50 do 100 ,tisoč prebivalcev in 150 malih delavskih borz po manjših krajih. V vsakem okrožju se ustanovi posvetovalni zbor, v katerem naj bi bili zastopani delodajalci in delojemalctTPredsedo-val bi mu državni uradnik. Načrt obsega tudi stavben program, po katerem bi se delavske borze zgradile v desetih letih. Stroški so preračunani letno z 200.000 funtov šterlingov. Borze naj bi posredovale delo na obširnem trgu delovnih moči. Beganje za delom bi izgubilo sedanji beraški značaj. + .+ + Glede na zavarovanje brezposelnih naj bi ,na Angleškem prispevali delavci, gospodarji in država. Ob brezposelnosti bi se izplačala dnevna podpora. Zavarovanje naj bi obsegalo vse delavske sloje. Predvsem hočejo izvesti zavarovanje pri tistih delavskih skupinah, ki so iz- • postavljene po svojem delu večkratni brezposelnosti kakor zidarji, zgradba ladij. V poštev pride 2,500.000, tretjina vsega angleškega delavstva. Trades Unions se nekoliko upirajo zavarovanju glede na brezposelnost kakor tudi delavskim borzam, češ, da bi borze pospeševale stavkolomstvo. Splošno se pa na Agleš-kem predloga pozdravljata. + + + Francosko narodno gospodarstvo je bolj Kot kje drugod odvisno od inozemstva. Fran- ,uganjaš burke, o Miklavžu igraš parklja. Glej, da mi vrneš tiste groše, ki si mi jih dolžan. Suh sem kot poper in žejen kot kraška skala ob »suši.« '»Čemu sitnosti uganjaš? Pesmi ti nosim v »Vrtca« in podlistke z raznim uredništvom, ker pišeš pod petimi psevdonimi, pa mi ne privoščiš par grošev.« Utihnila sta,. Mimo visoke dvonadstropne hiše sta šla. Skozi okno je gledalo dekle, v katerega sta bila oba zaljubljena, literat idealno, .večen študent zares. Pozdravila sta jo. Nag-pila je glavo in se nasmejala, in blažena sta bila oba. Ko sta zavila na oglu, se je nasmejal literat Zemlja. »Čudno se mi zdi, da ne študiraš pridno. Lej, lahko se zgodi, da pride kak nebodigatreba in odnese Milko pred nosom. In povem ti, da jo tebi bolj privoščim kot komu drugemu, dasi jo imam hudo rad. A mene ne mara, s teboj se pa že dobro razume. Fant, pazi! Mati ji da hišo, in kapitala ima nekaj.« »Stara pridiga. Študiram, kolikor časa se mi ljubi, ker se mi zdi to življenje prijetno.« »Debelak, garantiram ti, da se všteješ. Po počitnicah boš govoril drugače. Premestnih izpitov imaš cel kup.« »Amen. Literat pa pridigar!« To je bilo pred počitnicami. Jeseni so se vrnili dijaki v mesto. Vrnila ,sta se tudi Debelak in Zemlja, Večen študent je seveda ponavljal šesto. Z novimi močmi se je posvetil študiju. Zgodilo se je pa naenkrat, da je izgubil vse veselje. Zadela ga je žalostna novica. Gospodična Milka se je poročila z bogatim trgovcem. Preklinjal je svoje rojstvo. Milko in svojo nesrečo, napumpal gospodinjo za petak in šel po revolver. Samo od Zemlje je hotel še vzeti slovo, predno odide v negotovo smrt. »Mož bi moral biti že, Debelak, pa vidim, da si1 baba. Fej te bodi! Ali je vredno, da se togotiš. Sam si kriv, pa ne zameri. Misliš, da te bo čakala celo večnost.« Vzel mu je revolver in ga vrgel na mizo. Dobelak je jokal kot otrok. »Fant, ne joči! Do danes nisi vedel, zakaj živiš. Nobenega cilja, nobenega smotra! Otrok %si. voditi te je treba. Ali te ni sram? Vstani in hodi! Za šolo nisi. Pojdi domov in delaj! Škoda bi bilo, da bi se potikal po pisarnah.« Modro besedo je izrekel literat Zemlja, večen študent ga je ubogal in se pokmetil.« posko blagostanje' pospešuje izvoz, obresti in iptujci iz inozemstva. Izvažajo s Francoske let-pc približno za 5inpol miljarde frankov; obresti dobiva Francoska letno iz inozemstva za inozemske akcije, zadolžnice in posojila do 2 milijarde frankov, ptujci pa puste v deželi tudi kake 2inpol milijarde. Uvažajo pa Francozi blaga za kakih 6 milijard frankov. Sicer je pa Francoska po gospodarski krizi tudi precej trpela. Izdelovanje dragocenih avtomobilov je nazadovalo. Avtomobilska industrija je .pričela zato izdelovati cenejše avtomobile po 4000—5000 frankov. Posledica je bila, da so se avtomobili polastili m,e$t in precej izpodrinili navadne izvošč^ke. v -Francoska industrija-he koraka šporedno z inozemsko. Francoske plače so sicer najvišje ,v Evropi, a francoski delavec je tudi priden, Iznajdljiv in veliko več naredi, kolikor zasluži. Podjetništvo pa le trpi, ker Francoz vtakne denar le v industrijo, če upa velike dobičke, drugače rajši kupuje rente. Tudi novi dohodninski davek precej obremenuje industrijo. Francosko mestno prebivalstvo je skrajno nezadovoljno. Zanikava vse državne naprave. Francoska ni le najbogatejša dežela na svetu, marveč ima tudi največ dolga. Pariz ima med vsemi evropskim mesti največ dolga. Tudi Francoska nima dobička od železnic, kakor ga nima n. pr. Nemčija. Vse breme teži delavno ljudstvo. Konsum-ui davki obrestujejo ogromni -državni dolg. Delavstvo hoče izboljšati svojo eksistenco. Francoske' revolucije so napravile iz včerajšnjih revolucionarjev bogataše. Četrti stan, delavski francoski stan je upravičen, da se bori za izboljšanje svojega položaja. Napin boja za izboljšanje delavskega položaja pa je revolucionaren. Saj ima delavstvo v revolucijski pred-zgodvini sedanje takozvarie francoske družbe -zglede, ki jih posnema. Francoska se razvija po revoluciji. Poslužuje se je zato tudi delavstvo. Smoter francoskega delavstva je, da si izboljša položaj, le način je. revolucionaren, ker je res francoski socialni razvoj revolucionaren. Medtem ko koraka po svojih strokovnih društvih in konsumnih zadrugah angleški delavec do boljše bodočnosti, ko ga. posnemata delavec v Nemčiji in Avstriji, ki irfta besedo tudi po splošni n enaki votivni'.pravici v postavodajal-zbornici, pa francoski delavec ne zaupa svojim politikom, da hočejo ščititi njegove koristi in pomaga si.šam, po zgledu, ki mu ga je'dala svojedobna revolucionarna francoska .buržo-azija. Proletarci se pa ne čutijo zgolj francoski delavci. Mali uradnik že tudi čuti, da je proletarec, ker se mu ravno tako slabo godi kot delavcu. Zato pa francoski mali uradnik že nasprotuje parlamentu, armadi in Francoski sami. Sicer je štrajk poštnega uradništva zatrla vlada, a pod pepelom gotovo še tli iskra, ki povzroči velik požar, če se francoska družba ne poboljša in ne da proletarcu, kar zahteva in kar mu gre . . . Med brati in sestrami. Sava. Strokovno društvo delavcev na Savi, priredi v nedeljo 13. junija popoldan, ob pol \4. uri predavnaje v »Dravskem domu«. Predaval bode deželni odbornik profesor Jarc iz Rjubljane. Savško in javorniško delavstvo, ,r. nedeljo vsi v »Delavski dom«! Iz ljubljanske predilnice. Delavstvo tukajšnje predilnice, oddelka tkalnice, je priredilo •v nedeljo, dne 6. junija t. 1. nad vse krasni izlet pa Rožnik. Ob veliki udeležbi je bila ob deveti uri sveta maša s pridigo. Pri sveti maši so krasno pela dekleta iz tukajšnje tkalnice in g. F. ,8. pod osebnim vodstvom I. Černiča. Občinstvo je strme poslušalo res ubrano petje. Dolžnost naša je, da se zahvalimo gospodičnam ,pevkam in gospodu F. B. Posebna zahvala pa gre g. pevovodju Černiču, za brezplačni pevski pouk. Istotako se mu zahvalimo da je tudi na Rožniku osebno vodil petje in orglanje. Srčna hvala vsem udeležencem, kateri so prihiteli ta da nna Rožnik. Bog živi pošteno delavstvo! . , Tqst. Kako daleč sega terorizem,od strani, gospodinj na služkinje, naj navedem tu par dokazov. Nekatere gospodinje nimajo v sebi ni-.kakega blagega čustva več, zato nas izkoriščajo do skrajne meje, ne medeč.se za cerkvene in ,božje zapovedi, v poslu ne vidijo nič drugega, kot žival brez duše, ki ima je človeško podobo. Pred nedavnim časom je stopilo neko 18 let gtaro dekle pri neki gospe j v službo kot sobarica. Gospa je rekla kuharici naj dekletu govori kako da je gospa dobra, koliko ji bo podarila Če bo pridna, da ji bo ženina dobila; ker mladim dekletam se mora le v ženinu in ženitvi govoriti, potem pa z veseljem in pridno delajo. -J udi sama gospa ji je enako govorila in vrhu .tega ji je obljubila, da ji kupi poročno bleko. Rekle ki je to vse verjelo, bilo je zelo veselo in se trudilo, gospej dopasti. Ko je pa nenadno prišel en vzrok, radi katerega je moralo dekle službo odpovedati, čakala ni gospa določenega odpovednega dneva, temveč takoj in nepričakovano je dekleta odslovila, brez vsake plače. — Pri neki drugi gospej, kamor se je šla ,tudi služkinja predstaviti in pogajati za službo, ,reče slednjič gospa: »Dobro meni ste všeč, le še moje sinove moram vprašati, če se jim do-padete.« Ali ni to nekaj podlega, nizkega? Da če služkinja proda telesne moči, prodati mora zraven še svojo dušo 'in Srečno večnost v korist pohotnim sinovom, da tako ceneje žive. Drobtine: Večkrat pride slučaj, da se daje ko se sklepajo pogodbe, takozvano »aro«, po-.godniki so pa v mnogih slučajih v nejasnem o pomenu are. Mnogokrat sem že slišal mnenje, da če se ara tekom 24 ur vrne, oziroma se jo nazaj zahteva, je s tem dogovor oziroma pogodba razveljavljena. Temu pa ni tako. Paragraf 908 in 910 občnega državljanskega zakonika natančno določath, da je smatrati za aro to, kar se da drugemu pogodniku pri sklepanju pogodbe, kot varščina, ali pa sploh brez kakega drugega posebnega dogovora. Ta ara ima dvojen pomen: Prvič, služi kot dokaz sklenjene pogodbe; drugič pa kot varščina za izpolnitev ,te pogodbe. Zato je pa popolnoma nemogoče, da bi se eden ali drug del skesal in vzel, ali dal pazaj aro, — izvzemši seveda slučaj, da sta s tem oba dela zadovoljna. 'Nasprotno zakon določa, da ima v slučaju, da en pogodnik pogodbe ne drži oziroma ne izpolni pravico, terjati: ali jzpolnitev pogodbe,1 ali odškodnino, ako pa se .hoče s tem zadovoljiti, pa ne da bi mu bilo treba dokazati kako škodo, ima drugi pogodnik pravico pridržati aro (če je bil izročitelj are). Vzemimo slučaj: Potokar odda Jancu eno stanovanje v najem. Pri najemu stanovanja je dal Janc Potokarju are 10 K. čez nekaj časa se pa Potokar premisli, kajti slišal je, da je Janc prepirljiv človek, da ne plačuje najemščine ali kaj podobnega, kratkomalo naznani mu, da ga ne rnara v stanovanje. V tem slučaju mora Potokar Jancu vrniti ne samo prejetih 10 K, ampak dvojno, to je 20 K. Seveda Janc ni primoran, da bi moral to sprejeti, ampak lahko zahteva izpolnitev pogodbe ali pa eventuelno povrnitev večje škode, katero bi pa moral natančno dokazati. Nasprotno vzemimo slučaj, da bi si premislil Janc in hotel razdreti pogodbo, to se pravi, ne bi hotel priti v najeto stanovanje k Potokarju, potem ima Potokar v^ vsakem slučaju pravico pridržati si are 10 K, četudi ne bi imel nikake škode in bi stanovanje takoj drugemu e d dal. Če bi pa stanovanje ne mogel ali ne hotel oddati drugemu ima pa 'pravico zahtevati .izpolnitev pogodbe, oziroma odškodnino, to je plačilo najemščine. četudi bi se Janc ne bil preselil k njemu. Tako vsak dogovor in pogodba veže oba pogodnika, kakor hitro se je konečno dogovorila, in se enostransko ne more razveljaviti, izvzemši slučaj, da se je to pri dogovoru, oziroma sklepanju pogodbe izrečno izgovorilo. Kdo plača stroške javni bolnišnici za bolnika, ki je član bolniške blagajne — za več kakor štiri tedne? To vprašanje je do danes ostalo nerešeno. Rešeno pa je v toliko, da teh stroškov ne trpi ne bolniška blagajna ne bolnik, ki je član te blagajne. Svoj čas srno že obširno poročali, da je nek naš somišljenik izvojeval to, do tedaj nejasno vprašanje v korist bolniškim ,zavarovancem in je izposloval odločbo upravnega sodišča na Dunaju, z dne 28. septembra 1906, št. 10.186. V št. IX. letnika XXV., z dne 19. maja 1909 odredbenega lista justičnega ministrstva, se ta odločba naznanja vsem sodiščem v vpoštevanje. Ker je to stvar, ki utegne ,zanimati več ali manj vsakega bolniškega zavarovanca, ponavljamo še enkrat glavne točke. Bolniške blagajne morajo po pravilih pre-skrbljevati bolnika skozi 20 tednov z zdravili in zdravnikom in pa z bolniščino. Če je pa bolnik v javni bolnišnici, plača bolniška blagajna za bolniško preskrbo le štiritedensko pre-Skrbnino. Če bi bil bolnik potem še nadalje v bolnišnici, ima kljub temu da ima v bolnišnici bolniško preskroo, pravico terjati od bolniške .blagajne bolniščino, do 20 tednov. Javna bolnica, pa ima pravice za dobo štirih tednov presegajoči čas preskrbovanja, terjati plačilo pre-skrbovalnine niti od bolniške blagajne niti od bolnika, ki je član te blagajne. Tega velika večina- balnikov ne ve in ne zahteva plačila bol-piščine za čas ko so bili preko štirih tednov v bolnišnici. * Prometna zveza. AVSTRIJSKI BRZOVLAKI. Grof Czernin- Morzin je objavil daljšo razpravo, ki uničujoče kritikuje avstrijske železniške razmere. Ker razprava gotovo zanima vsakega železničarja, hočemo podati iz nje nekaj izvlečkov. Razprava dokazuje, kako sramotne polževe brzovlake imamo v Avstriji. Naše brzovlake primerja le z Nemčijo. Nemčija Jma rekord z brzovlakom Berolin-Hamburg in Rerolin-Draždane, kjer prevozijo brzovlaki na uro 83-1 km. Brzovlaki na postranskih, ne svetovnih progah, ki prevozijo pa uro 62’8 km, ki je enaka hitrosti avstrijskega bahavega (?) ori-.entnega ekspresnega vlaka na progi Dunajf-.Solnograd, ki prevozi na uro 628 km. Naravnost sramota je za Avstrijo, da se nadeva po-/nosno ime brzovlak vlakom, ki prevozijo 34 .km na uro! Res je sicer, da so razmere v Avstriji drugačne kot v Nemčiji, a zaostalosti br-zovlakov ne povzročajo zgolj terenske ovire. Zasebne železnice pred vsem so ovirale razvoj brzovlakom. Preveč brzovlaki postajajo delo-jma iz malostnih neumestnih varčevalnih razlogov 'kakor tudi z ozirov na komodriost posameznikov. Čez noč se razmere ne bodo izpre-,menile. Zasebne železnice si mislijo, saj gre tudi' tako naprej. Osobito se mora pri avstrijskih brzovlakih grajati, ker počasi vozijo in pa ker na tolikih postajah obstajajo. Negaj zgledov: Proga Dunaj-Attnang-Ischl-Ausse je dol-da 321 km, brzovlak pa ostane 27krat, na 11*5 ,km! Povprečno prevozi na uro 40 km. V dobrem glasu je proga Dunaj-Praga, dolga 350 km, brzovlak pa ostane 12krat. Brzovlaki vodijo do 60 km na uro, na progi Marijine Vari-,I1e'b doseže pri neugodnih terenskih razmerah berolinski ekspresni vlak 64-3 km. Na podržavljeni cesarja Ferdinanda severni železnici prevozijo brzovlaki na uro 63-8 do 64 km, a vsled postajanju po postajah prevozijo dejansko le 56'4 do 57-9 km. Na ravnem Marškem polju pa vozi orientski ekspres le 50-2 km'! Zelo težavne so razmere na južni železnici, ki ima Seve-,-ing in pa Kras. Promet je drag, 'južni železnici manjka tudi denar. Brzovlaki vozijo splošno na uro .50 km, a na postajah stoje 58 do 120 minut. Na progi Dunaj-Mtirzusehlag 0'stanejo nekateri brzovlaki kar llkrat. Italijanski brzovlak Trst-Kormin-Nabrežina pa pač rte zasluži imena brzovlak, ker prevozi 33*1 km do 273 km na uro ter ostane vsakih 5 km. Na progi Kuf-stein-Ala rabi tudi brzovlak južne železnice za 295 km dolgo progo celih 8 ur 25 minut, medtem ko rabi za malone ravno tako dolgo progo .Dunaj-Maribor 5 ur 8 minut, ko obstoji 7krat. Brzovlak Kufstein-Ala pa obstoji 31krat, na .vsakih 9-2 km, dasi je proga W6rglBranzoll dvotirna. Na ravni progi Bolcan-Ala prevozi brzovlak na uro le 37’4 km! Da je mogoče tudi .v Avstriji hitro voziti, dokazuje proga Dunaj-Znojrn, kjer prevozi brzovlak 101 km v 96 minutah, progo Gopfritz-Dunaj, dolgo 122 km, v 113 minutah, progo Anstetten-Prerau pa celo iOO km v 86 minutah. Kako je pa z brzovlaki v Nemčiji? Za daljše proge ni brzovlakov pod 60 km na uro. Berolin-Oraždane, Berolin-Hamburg se dvigne na 80 km v eni uri. Proga med Monakovem in Norhobergom, 199, km, se prevozi v 167 minutah, 189 km med Berolinom in Draždanami v 144, 162 km med Berolinom-Halle pa v 40 minutah. Berolin-Hanover, 254 km, dobi brzolvak. ki ne bo nikjer obstal. Francoski in angleški brzovlaki še prekašajo brzovlake v Nemčiji. Sicer se poizkuša tudi v Avstriji izboljšati naglico. A nemogoče skoraj je izvesti moderne brzovlake pri novih progah. Naše nove alpske železnice so stale milijone, a zgradili jih niso tako, da bi pospeševale brzovlake. Proge so enotirne, delo slabo, postaje ,ne zadostujejo. Popravljati morajo vedno proge. Popolnoma manjka Avstrijcem pojem, da je čas zlato. Birokratizem zaduši pri nas "tudi razvoj železnic. XXX Umrl je v nedeljo, dne 6. t. m. z'utraj ob .eni uri Ivan Balog. Rajni je bil zvest član »Prometne zveze« takoj od ipočetka- Bil je tudi od početka član S. K. 'S. Z .v Ljubljani in vedno zvest pristaš S. L. S. Bil je odkrit značaj, k: ni nikdar in nikjer zakrival svojega globokega verskega prepričanja. V ponedeljek je bil pogreb. Udeležba je pokazala, kako priljubljen je .bil. Zastava S. K. S. Z. je prvikrat po prenov-Jjcnju spremila svojega zvestega člana k večnemu počitku. N. v m. p.! Socialno zavarovanje in železničarji. Starostno zavarovanje, kot je je vlada predložila državni zbornici, je v 232 slučajih nasprotno koristim železničarjev. Ta paragraf namreč pravi, naj se nezgodne zavarovalnine izplača le toliko, kolikor ima poškovani premalo pen-z\)e do visokosti plače, ki jo je imel prej. Prometna zveza je takoj opozorila na veliko shodili in v časopisih železničarje na nevarnost, ki jim preti v slučaju, da državni zbor sprejme vladno predlogo. Železničarji bi bili silno oškodovani. Sklenilo se je v tem oziru nebroj protestov. Prometna zveza je sklenila, da bo v pravem trenotku šla z drugimi železničarskimi organizacijami solidarno v boj, da se prepreči velika in splošna nevarnost, ki preti vsem že-Jezničarjem. Toda niso pa tako storili rdeči železničarski voditelji. V »Eisenbahnerju« 'so napisali članek, ki sb ga potem nh bosebne liste jiatisnili in razdeljevali železničarjem. Na letaku je bilo rečeno, naj vsakdo podpiše protest, ki je na drugi strani tega letaka. Podpišejo pa jiaj vsi brez razlike strank. Na tem listu pa, kjer 'se je podpisaval protest je bilo pa tudi določno povedano, da je s protestom podpisan tudi pristop v rdečo organizacijo. Tako je cela £tvar, ki naj bi bila skupna, vs)ed soc. demo-k raške nekulantnosti padla v vodo, ker jih zelo ,veliko ni hotelo podpisati protesta, ker je bil ta protest obenem tudi pristopnica v soc. demo-J.Taško organizacijo. Ali gre rdeči železničarski iOrganizaciji že tako slabo, da se morajo gospodje voditelji posluževati še tacega »švin-delna«. »Prometna zveza« pa bo nadaljevala Svoje delo, priredila bo še mnogo shodov v tem