1
7
01
(3LR5IL0 5lOVm^KKR_ DELRVSlVn-
j. ČeŠnik:
Večen študent.
Ivana Debelak iri literat Žemlja sta se sprehajala po Vodmatu. Prvi je bil dolg, suh Jant, elegantno oblečen, s precejšnjimi brki pod m o som. V šesto šolo je hodil in bil star že triindvajset let. Imenovali so ga večnega študenta, ker je ponavljal vsak razred. Drugi je bil majhen, širokopleč študent s sarkastičnim nasmehom na ustih.
»No, kako -je bilo pri .Vrtcu’, Debelak? Ali '^es nisi dobil nič honorarja? Saj sem ti dal Ce|o rešto pesmi.«
. »Ni bilo, če ti pravim, kakor res sem na-P1Sal nalogo o Šmarni gori pri profesorju Mr-P}‘ ■ Saj veš, da pridnost ni moja lastnost in j ‘ Sl sem večen študent, še niti enkrat nisem v ‘lla šmarni gori. Pa ti da — to je bilo v drugi ri 1 ~~~ Profesor Mrkač opis Šmarne gore za ►■‘dogo. Vprašam, ^aj llaj- storim, ker nisem bil
ir? tv! g0l7' <NaP'šite: Šmarna .gora je toliko tohko visoka, te in te vasi se vidijo z nje.’ n-j 5° J.e g°voril Profesor in jaz sem uboga! in •mpisal prav dobesedno.«
zn-it ‘^ei g0X?'i’ znano mi je to, kakor mi je
l0, on piieš, povsod pumpaš, predpustom
Jv —K
to n H 81 M E s & bi El si o ciB nnnsiii bp J3i siju n mjr«i
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 1-50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. Stav. „ 010
Štev. 28.	V	LJUBLJANI,	dne	II.	junija	1909.	Leto	IV.
Listnica upravništva. Današnji številki smo priložili položnice z ul-judno prošnjo, da bi oni p. n. naročniki, ki dolgujejo na naročnini za tekoče leto, izpolnili svojo dolžnost in ponavnali naročnino.
S svetovnega torišča. ^
Za avstrijske Slovane je zgodovinske važnosti sedanji čas. Naš list ni političen. Pečamo se z njo le v toliko, kolikor se moramo. Nikakor pa ne moremo prezreti zadnjih dni. Po brezbrižnosti avstrijske vlade je izposloval skupni finančni minister Burian, Mažar, da se ustanovi v Bosni in Hercegovini 'takozvjanSi agrarna banka. Bosenski in hercegovski- kmet je pravi tlačan svojega graščaka, ki se naziva ■y teh deželah beg. Pri nas se je odkupila tlaka *-i desetina, kar po državi, ki je odškodvala graščake., K-mctje so potem po davkih poplačali državi odškodnino graščakom. V Bosni in Hercegovini se pa izroči kmet mažarskim judom, ki po svoji banki zasužnjijo bosensko-herce-govskega kmeta. Jugoslovanski poslanci, na čelu jim dr. Šušteršič in dr. Krek, so se odločno potegnili za pravice bosensko-hercegov-skega ljudstva. Bila se je v avstrijski zbornici odločna, dolgotrajna bitka proti Biernerthovi vladi, ki ni znala v pravem času po krivdi fi-
nančnega ministra Poljaka Bilinskega preprečiti napada na bosensko-hercegovsko- ljudstvo. ,Vsa javnost, zbornica, časopisje je pod vtisom dr. Šusteršič-Krekovih mogočnih izvajanj za prava Jugoslovana. Vlada se je nerodno branila. Ko je v aneksijskem odseku zmagala z neznatno večino, je bila drzna dovolj, da je izdražila Slovane, naj se o resolucijah ne razpravlja takoj v zbornici. Dr. Šušteršič je pa ,vložil nujni predlog in stvar je prišla v državni zbor. Vlada si je izprosila, naj se o zadevi razpravlja po Binkoštih. Ko je zbornica razpravljala o dr. Šusteršičevih predlogih, je bila seveda večkrat v manjšini, poražena. Mimuli pe-,tek se je rešila nezaupnice in graje le tako, da s-> pričele vladne stranke ropotati in obstru-irati. Vlada obstruira, to je nekaj novega, na kar lahko vzame Bienerth patent. V torek 8. t. m. se je posrečilo vladi s silovitim pritiskom, da je dosegla beraško absolutno večino dveh glasov proti dr. Šusteršičevemu predlogu. A čvoje zmage se ne more veseliti, saj 33 poslancev ni glasovalo, a morebiti ni več daleč čas, ko glasujejo poslanci, ki zdaj še niso nastopili proti Bienerthu, proti sedanji vladi. Niti najzvestejši Bienerthovi pristaši, krščanski socialci, piso zadovoljni več s svojim ljubljencem. Dasi je 8. t. m. zmagala vlada, pa lahko trdimo, da se dolgo sedanja vlada ne more držati kljub zaslombi najvišjih krogov, ako ne poseže po zloglasnem paragrafu 14,, po absolutizmu. Delavstvo mora biti hvaležno za odločen nastop našim poslancem, ker se mažarske spletke pač pe bodo več tako uspešno nadaljevale, kot so se pričele. Naj bi veljala mažarska na celi črti, ,boga mi, izgubi gotovo naša industrija Bosno in Hercegovino v rnažarsko korist. Ni se šk> v Zgodovinsko važni razpravi glede na ogrsko agrarno banko zgolj za koristi bosensko - hercegovskega kmeta, šlo se je tudi za koristi avstrijskega delavca.
+ + '+
V angleški zbornici je vložil za trgovinsko .ministrstvo mladi Winston Churchill predlog, po katerem izkuša omejiti brezposelnost. Na
Angleškem je bilo še meseca aprila brez dela ,57.250 delavcev, 8-2%> v 416 trades unions .združenih 700.867 delavcev. Vlada brezposelnosti ne more znižati, izkuša jo pa omejiti z ustanovitvijo delavskih borz v velikem slogu, ipo katerih upa izvesti tudi zavarovanje glede na brezposelnost.
Po delavskih borzah hočejo uspešno vre-diti zdaj beraško iskanje dela posameznikov. Churchillov predlog deli deželo v devet okrožij, ki naj bi bila v zvezi s središčem, z londonsko centralo. V vsakem okrožju ustanove 30 do 40 delavskih borz I. razreda po mestih, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, 45 delavskih ,borz drugega razreda po mestih od 50 do 100 ,tisoč prebivalcev in 150 malih delavskih borz po manjših krajih. V vsakem okrožju se ustanovi posvetovalni zbor, v katerem naj bi bili zastopani delodajalci in delojemalctTPredsedo-val bi mu državni uradnik. Načrt obsega tudi stavben program, po katerem bi se delavske borze zgradile v desetih letih. Stroški so preračunani letno z 200.000 funtov šterlingov. Borze naj bi posredovale delo na obširnem trgu delovnih moči. Beganje za delom bi izgubilo sedanji beraški značaj.
+ .+ +
Glede na zavarovanje brezposelnih naj bi ,na Angleškem prispevali delavci, gospodarji in država. Ob brezposelnosti bi se izplačala dnevna podpora. Zavarovanje naj bi obsegalo vse delavske sloje. Predvsem hočejo izvesti zavarovanje pri tistih delavskih skupinah, ki so iz- • postavljene po svojem delu večkratni brezposelnosti kakor zidarji, zgradba ladij. V poštev pride 2,500.000, tretjina vsega angleškega delavstva. Trades Unions se nekoliko upirajo zavarovanju glede na brezposelnost kakor tudi delavskim borzam, češ, da bi borze pospeševale stavkolomstvo. Splošno se pa na Agleš-kem predloga pozdravljata.
+ + +
Francosko narodno gospodarstvo je bolj Kot kje drugod odvisno od inozemstva. Fran-
,uganjaš burke, o Miklavžu igraš parklja. Glej, da mi vrneš tiste groše, ki si mi jih dolžan. Suh sem kot poper in žejen kot kraška skala ob »suši.«
'»Čemu sitnosti uganjaš? Pesmi ti nosim v »Vrtca« in podlistke z raznim uredništvom, ker pišeš pod petimi psevdonimi, pa mi ne privoščiš par grošev.«
Utihnila sta,. Mimo visoke dvonadstropne hiše sta šla. Skozi okno je gledalo dekle, v katerega sta bila oba zaljubljena, literat idealno, .večen študent zares. Pozdravila sta jo. Nag-pila je glavo in se nasmejala, in blažena sta bila oba. Ko sta zavila na oglu, se je nasmejal literat Zemlja.
»Čudno se mi zdi, da ne študiraš pridno. Lej, lahko se zgodi, da pride kak nebodigatreba in odnese Milko pred nosom. In povem ti, da jo tebi bolj privoščim kot komu drugemu, dasi jo imam hudo rad. A mene ne mara, s teboj se pa že dobro razume. Fant, pazi! Mati ji da hišo, in kapitala ima nekaj.«
»Stara pridiga. Študiram, kolikor časa se mi ljubi, ker se mi zdi to življenje prijetno.«
»Debelak, garantiram ti, da se všteješ. Po počitnicah boš govoril drugače. Premestnih izpitov imaš cel kup.«
»Amen. Literat pa pridigar!«
To je bilo pred počitnicami.
Jeseni so se vrnili dijaki v mesto. Vrnila ,sta se tudi Debelak in Zemlja, Večen študent je seveda ponavljal šesto. Z novimi močmi se je posvetil študiju. Zgodilo se je pa naenkrat, da je izgubil vse veselje. Zadela ga je žalostna novica. Gospodična Milka se je poročila z bogatim trgovcem. Preklinjal je svoje rojstvo. Milko in svojo nesrečo, napumpal gospodinjo za petak in šel po revolver. Samo od Zemlje je hotel še vzeti slovo, predno odide v negotovo smrt.
»Mož bi moral biti že, Debelak, pa vidim, da si1 baba. Fej te bodi! Ali je vredno, da se togotiš. Sam si kriv, pa ne zameri. Misliš, da te bo čakala celo večnost.«
Vzel mu je revolver in ga vrgel na mizo. Dobelak je jokal kot otrok.
»Fant, ne joči! Do danes nisi vedel, zakaj živiš. Nobenega cilja, nobenega smotra! Otrok %si. voditi te je treba. Ali te ni sram? Vstani in hodi! Za šolo nisi. Pojdi domov in delaj! Škoda bi bilo, da bi se potikal po pisarnah.«
Modro besedo je izrekel literat Zemlja, večen študent ga je ubogal in se pokmetil.«
posko blagostanje' pospešuje izvoz, obresti in iptujci iz inozemstva. Izvažajo s Francoske let-pc približno za 5inpol miljarde frankov; obresti dobiva Francoska letno iz inozemstva za inozemske akcije, zadolžnice in posojila do 2 milijarde frankov, ptujci pa puste v deželi tudi kake 2inpol milijarde. Uvažajo pa Francozi blaga za kakih 6 milijard frankov. Sicer je pa Francoska po gospodarski krizi tudi precej trpela. Izdelovanje dragocenih avtomobilov je nazadovalo. Avtomobilska industrija je .pričela zato izdelovati cenejše avtomobile po 4000—5000 frankov. Posledica je bila, da so se avtomobili polastili m,e$t in precej izpodrinili navadne izvošč^ke. v -Francoska industrija-he koraka šporedno z inozemsko. Francoske plače so sicer najvišje ,v Evropi, a francoski delavec je tudi priden, Iznajdljiv in veliko več naredi, kolikor zasluži. Podjetništvo pa le trpi, ker Francoz vtakne denar le v industrijo, če upa velike dobičke, drugače rajši kupuje rente. Tudi novi dohodninski davek precej obremenuje industrijo.
Francosko mestno prebivalstvo je skrajno nezadovoljno. Zanikava vse državne naprave. Francoska ni le najbogatejša dežela na svetu, marveč ima tudi največ dolga. Pariz ima med vsemi evropskim mesti največ dolga. Tudi Francoska nima dobička od železnic, kakor ga nima n. pr. Nemčija.
Vse breme teži delavno ljudstvo. Konsum-ui davki obrestujejo ogromni -državni dolg. Delavstvo hoče izboljšati svojo eksistenco. Francoske' revolucije so napravile iz včerajšnjih revolucionarjev bogataše. Četrti stan, delavski francoski stan je upravičen, da se bori za izboljšanje svojega položaja. Napin boja za izboljšanje delavskega položaja pa je revolucionaren. Saj ima delavstvo v revolucijski pred-zgodvini sedanje takozvarie francoske družbe -zglede, ki jih posnema. Francoska se razvija po revoluciji. Poslužuje se je zato tudi delavstvo. Smoter francoskega delavstva je, da si izboljša položaj, le način je. revolucionaren, ker je res francoski socialni razvoj revolucionaren. Medtem ko koraka po svojih strokovnih društvih in konsumnih zadrugah angleški delavec do boljše bodočnosti, ko ga. posnemata delavec v Nemčiji in Avstriji, ki irfta besedo tudi po splošni n enaki votivni'.pravici v postavodajal-zbornici, pa francoski delavec ne zaupa svojim politikom, da hočejo ščititi njegove koristi in pomaga si.šam, po zgledu, ki mu ga je'dala svojedobna revolucionarna francoska .buržo-azija.
Proletarci se pa ne čutijo zgolj francoski delavci. Mali uradnik že tudi čuti, da je proletarec, ker se mu ravno tako slabo godi kot delavcu. Zato pa francoski mali uradnik že nasprotuje parlamentu, armadi in Francoski sami. Sicer je štrajk poštnega uradništva zatrla vlada, a pod pepelom gotovo še tli iskra, ki povzroči velik požar, če se francoska družba ne poboljša in ne da proletarcu, kar zahteva in kar mu gre . . .
Med brati in sestrami.
Sava. Strokovno društvo delavcev na Savi, priredi v nedeljo 13. junija popoldan, ob pol \4. uri predavnaje v »Dravskem domu«. Predaval bode deželni odbornik profesor Jarc iz Rjubljane. Savško in javorniško delavstvo, ,r. nedeljo vsi v »Delavski dom«!
Iz ljubljanske predilnice. Delavstvo tukajšnje predilnice, oddelka tkalnice, je priredilo •v nedeljo, dne 6. junija t. 1. nad vse krasni izlet pa Rožnik. Ob veliki udeležbi je bila ob deveti uri sveta maša s pridigo. Pri sveti maši so krasno pela dekleta iz tukajšnje tkalnice in g. F. ,8. pod osebnim vodstvom I. Černiča. Občinstvo je strme poslušalo res ubrano petje. Dolžnost naša je, da se zahvalimo gospodičnam ,pevkam in gospodu F. B. Posebna zahvala pa gre g. pevovodju Černiču, za brezplačni pevski pouk. Istotako se mu zahvalimo da je tudi na Rožniku osebno vodil petje in orglanje. Srčna hvala vsem udeležencem, kateri so prihiteli ta da nna Rožnik. Bog živi pošteno delavstvo!
. , Tqst. Kako daleč sega terorizem,od strani, gospodinj na služkinje, naj navedem tu par dokazov. Nekatere gospodinje nimajo v sebi ni-.kakega blagega čustva več, zato nas izkoriščajo do skrajne meje, ne medeč.se za cerkvene in ,božje zapovedi, v poslu ne vidijo nič drugega, kot žival brez duše, ki ima je človeško podobo. Pred nedavnim časom je stopilo neko 18 let gtaro dekle pri neki gospe j v službo kot sobarica. Gospa je rekla kuharici naj dekletu govori kako da je gospa dobra, koliko ji bo podarila Če bo pridna, da ji bo ženina dobila; ker mladim dekletam se mora le v ženinu in ženitvi govoriti, potem pa z veseljem in pridno delajo.
-J udi sama gospa ji je enako govorila in vrhu .tega ji je obljubila, da ji kupi poročno bleko. Rekle ki je to vse verjelo, bilo je zelo veselo in se trudilo, gospej dopasti. Ko je pa nenadno prišel en vzrok, radi katerega je moralo dekle službo odpovedati, čakala ni gospa določenega odpovednega dneva, temveč takoj in nepričakovano je dekleta odslovila, brez vsake plače. — Pri neki drugi gospej, kamor se je šla ,tudi služkinja predstaviti in pogajati za službo, ,reče slednjič gospa: »Dobro meni ste všeč, le še moje sinove moram vprašati, če se jim do-padete.« Ali ni to nekaj podlega, nizkega? Da če služkinja proda telesne moči, prodati mora zraven še svojo dušo 'in Srečno večnost v korist pohotnim sinovom, da tako ceneje žive.
Drobtine: Večkrat pride slučaj, da se daje ko se sklepajo pogodbe, takozvano »aro«, po-.godniki so pa v mnogih slučajih v nejasnem o pomenu are. Mnogokrat sem že slišal mnenje, da če se ara tekom 24 ur vrne, oziroma se jo nazaj zahteva, je s tem dogovor oziroma pogodba razveljavljena. Temu pa ni tako. Paragraf 908 in 910 občnega državljanskega zakonika natančno določath, da je smatrati za aro to, kar se da drugemu pogodniku pri sklepanju pogodbe, kot varščina, ali pa sploh brez kakega drugega posebnega dogovora. Ta ara ima dvojen pomen: Prvič, služi kot dokaz sklenjene pogodbe; drugič pa kot varščina za izpolnitev ,te pogodbe. Zato je pa popolnoma nemogoče, da bi se eden ali drug del skesal in vzel, ali dal pazaj aro, — izvzemši seveda slučaj, da sta s tem oba dela zadovoljna. 'Nasprotno zakon določa, da ima v slučaju, da en pogodnik pogodbe ne drži oziroma ne izpolni pravico, terjati: ali jzpolnitev pogodbe,1 ali odškodnino, ako pa se .hoče s tem zadovoljiti, pa ne da bi mu bilo treba dokazati kako škodo, ima drugi pogodnik pravico pridržati aro (če je bil izročitelj are). Vzemimo slučaj: Potokar odda Jancu eno stanovanje v najem. Pri najemu stanovanja je dal Janc Potokarju are 10 K. čez nekaj časa se pa Potokar premisli, kajti slišal je, da je Janc prepirljiv človek, da ne plačuje najemščine ali kaj podobnega, kratkomalo naznani mu, da ga ne rnara v stanovanje. V tem slučaju mora Potokar Jancu vrniti ne samo prejetih 10 K, ampak dvojno, to je 20 K. Seveda Janc ni primoran, da bi moral to sprejeti, ampak lahko zahteva izpolnitev pogodbe ali pa eventuelno povrnitev večje škode, katero bi pa moral natančno dokazati.
Nasprotno vzemimo slučaj, da bi si premislil Janc in hotel razdreti pogodbo, to se pravi, ne bi hotel priti v najeto stanovanje k Potokarju, potem ima Potokar v^ vsakem slučaju pravico pridržati si are 10 K, četudi ne bi imel nikake škode in bi stanovanje takoj drugemu e d dal. Če bi pa stanovanje ne mogel ali ne hotel oddati drugemu ima pa 'pravico zahtevati .izpolnitev pogodbe, oziroma odškodnino, to je plačilo najemščine. četudi bi se Janc ne bil preselil k njemu.
Tako vsak dogovor in pogodba veže oba pogodnika, kakor hitro se je konečno dogovorila, in se enostransko ne more razveljaviti, izvzemši slučaj, da se je to pri dogovoru, oziroma sklepanju pogodbe izrečno izgovorilo.
Kdo plača stroške javni bolnišnici za bolnika, ki je član bolniške blagajne — za več kakor štiri tedne? To vprašanje je do danes ostalo nerešeno. Rešeno pa je v toliko, da teh stroškov ne trpi ne bolniška blagajna ne bolnik, ki je član te blagajne. Svoj čas srno že obširno poročali, da je nek naš somišljenik izvojeval to, do tedaj nejasno vprašanje v korist bolniškim ,zavarovancem in je izposloval odločbo upravnega sodišča na Dunaju, z dne 28. septembra 1906, št. 10.186. V št. IX. letnika XXV., z dne 19. maja 1909 odredbenega lista justičnega ministrstva, se ta odločba naznanja vsem sodiščem v vpoštevanje. Ker je to stvar, ki utegne ,zanimati več ali manj vsakega bolniškega zavarovanca, ponavljamo še enkrat glavne točke.
Bolniške blagajne morajo po pravilih pre-skrbljevati bolnika skozi 20 tednov z zdravili in zdravnikom in pa z bolniščino. Če je pa bolnik v javni bolnišnici, plača bolniška blagajna za bolniško preskrbo le štiritedensko pre-Skrbnino. Če bi bil bolnik potem še nadalje v bolnišnici, ima kljub temu da ima v bolnišnici bolniško preskroo, pravico terjati od bolniške .blagajne bolniščino, do 20 tednov. Javna bolnica, pa ima pravice za dobo štirih tednov presegajoči čas preskrbovanja, terjati plačilo pre-skrbovalnine niti od bolniške blagajne niti od bolnika, ki je član te blagajne. Tega velika večina- balnikov ne ve in ne zahteva plačila bol-piščine za čas ko so bili preko štirih tednov v bolnišnici.	*
Prometna zveza.
AVSTRIJSKI BRZOVLAKI.
Grof Czernin- Morzin je objavil daljšo razpravo, ki uničujoče kritikuje avstrijske železniške razmere. Ker razprava gotovo zanima vsakega železničarja, hočemo podati iz nje nekaj izvlečkov. Razprava dokazuje, kako sramotne polževe brzovlake imamo v Avstriji. Naše brzovlake primerja le z Nemčijo. Nemčija Jma rekord z brzovlakom Berolin-Hamburg in Rerolin-Draždane, kjer prevozijo brzovlaki na uro 83-1 km. Brzovlaki na postranskih, ne svetovnih progah, ki prevozijo pa uro 62’8 km, ki je enaka hitrosti avstrijskega bahavega (?) ori-.entnega ekspresnega vlaka na progi Dunajf-.Solnograd, ki prevozi na uro 628 km. Naravnost sramota je za Avstrijo, da se nadeva po-/nosno ime brzovlak vlakom, ki prevozijo 34 .km na uro! Res je sicer, da so razmere v Avstriji drugačne kot v Nemčiji, a zaostalosti br-zovlakov ne povzročajo zgolj terenske ovire. Zasebne železnice pred vsem so ovirale razvoj brzovlakom. Preveč brzovlaki postajajo delo-jma iz malostnih neumestnih varčevalnih razlogov 'kakor tudi z ozirov na komodriost posameznikov. Čez noč se razmere ne bodo izpre-,menile. Zasebne železnice si mislijo, saj gre tudi' tako naprej. Osobito se mora pri avstrijskih brzovlakih grajati, ker počasi vozijo in pa ker na tolikih postajah obstajajo. Negaj zgledov: Proga Dunaj-Attnang-Ischl-Ausse je dol-da 321 km, brzovlak pa ostane 27krat, na 11*5 ,km! Povprečno prevozi na uro 40 km. V dobrem glasu je proga Dunaj-Praga, dolga 350 km, brzovlak pa ostane 12krat. Brzovlaki vodijo do 60 km na uro, na progi Marijine Vari-,I1e'b doseže pri neugodnih terenskih razmerah berolinski ekspresni vlak 64-3 km. Na podržavljeni cesarja Ferdinanda severni železnici prevozijo brzovlaki na uro 63-8 do 64 km, a vsled postajanju po postajah prevozijo dejansko le 56'4 do 57-9 km. Na ravnem Marškem polju pa vozi orientski ekspres le 50-2 km'! Zelo težavne so razmere na južni železnici, ki ima Seve-,-ing in pa Kras. Promet je drag, 'južni železnici manjka tudi denar. Brzovlaki vozijo splošno na uro .50 km, a na postajah stoje 58 do 120 minut. Na progi Dunaj-Mtirzusehlag 0'stanejo nekateri brzovlaki kar llkrat. Italijanski brzovlak Trst-Kormin-Nabrežina pa pač rte zasluži imena brzovlak, ker prevozi 33*1 km do 273 km na uro ter ostane vsakih 5 km. Na progi Kuf-stein-Ala rabi tudi brzovlak južne železnice za 295 km dolgo progo celih 8 ur 25 minut, medtem ko rabi za malone ravno tako dolgo progo .Dunaj-Maribor 5 ur 8 minut, ko obstoji 7krat. Brzovlak Kufstein-Ala pa obstoji 31krat, na .vsakih 9-2 km, dasi je proga W6rglBranzoll dvotirna. Na ravni progi Bolcan-Ala prevozi brzovlak na uro le 37’4 km! Da je mogoče tudi .v Avstriji hitro voziti, dokazuje proga Dunaj-Znojrn, kjer prevozi brzovlak 101 km v 96 minutah, progo Gopfritz-Dunaj, dolgo 122 km, v 113 minutah, progo Anstetten-Prerau pa celo iOO km v 86 minutah. Kako je pa z brzovlaki v Nemčiji? Za daljše proge ni brzovlakov pod 60 km na uro. Berolin-Oraždane, Berolin-Hamburg se dvigne na 80 km v eni uri. Proga med Monakovem in Norhobergom, 199, km, se prevozi v 167 minutah, 189 km med Berolinom in Draždanami v 144, 162 km med Berolinom-Halle pa v 40 minutah. Berolin-Hanover, 254 km, dobi brzolvak. ki ne bo nikjer obstal. Francoski in angleški brzovlaki še prekašajo brzovlake v Nemčiji. Sicer se poizkuša tudi v Avstriji izboljšati naglico. A nemogoče skoraj je izvesti moderne brzovlake pri novih progah. Naše nove alpske železnice so stale milijone, a zgradili jih niso tako, da bi pospeševale brzovlake. Proge so enotirne, delo slabo, postaje ,ne zadostujejo. Popravljati morajo vedno proge. Popolnoma manjka Avstrijcem pojem, da je čas zlato. Birokratizem zaduši pri nas "tudi razvoj železnic.
XXX
Umrl je v nedeljo, dne 6. t. m. z'utraj ob .eni uri Ivan Balog. Rajni je bil zvest član »Prometne zveze« takoj od ipočetka- Bil je tudi od početka član S. K. 'S. Z .v Ljubljani in vedno zvest pristaš S. L. S. Bil je odkrit značaj, k: ni nikdar in nikjer zakrival svojega globokega verskega prepričanja. V ponedeljek je bil pogreb. Udeležba je pokazala, kako priljubljen je .bil. Zastava S. K. S. Z. je prvikrat po prenov-Jjcnju spremila svojega zvestega člana k večnemu počitku. N. v m. p.!
Socialno zavarovanje in železničarji. Starostno zavarovanje, kot je je vlada predložila državni zbornici, je v 232 slučajih nasprotno koristim železničarjev. Ta paragraf namreč
pravi, naj se nezgodne zavarovalnine izplača le toliko, kolikor ima poškovani premalo pen-z\)e do visokosti plače, ki jo je imel prej. Prometna zveza je takoj opozorila na veliko shodili in v časopisih železničarje na nevarnost, ki jim preti v slučaju, da državni zbor sprejme vladno predlogo. Železničarji bi bili silno oškodovani. Sklenilo se je v tem oziru nebroj protestov. Prometna zveza je sklenila, da bo v pravem trenotku šla z drugimi železničarskimi organizacijami solidarno v boj, da se prepreči velika in splošna nevarnost, ki preti vsem že-Jezničarjem. Toda niso pa tako storili rdeči železničarski voditelji. V »Eisenbahnerju« 'so napisali članek, ki sb ga potem nh bosebne liste jiatisnili in razdeljevali železničarjem. Na letaku je bilo rečeno, naj vsakdo podpiše protest, ki je na drugi strani tega letaka. Podpišejo pa jiaj vsi brez razlike strank. Na tem listu pa, kjer 'se je podpisaval protest je bilo pa tudi določno povedano, da je s protestom podpisan tudi pristop v rdečo organizacijo. Tako je cela £tvar, ki naj bi bila skupna, vs)ed soc. demo-k raške nekulantnosti padla v vodo, ker jih zelo ,veliko ni hotelo podpisati protesta, ker je bil ta protest obenem tudi pristopnica v soc. demo-J.Taško organizacijo. Ali gre rdeči železničarski iOrganizaciji že tako slabo, da se morajo gospodje voditelji posluževati še tacega »švin-delna«. »Prometna zveza« pa bo nadaljevala Svoje delo, priredila bo še mnogo shodov v tem <oziru, ker ji na srcu blagor in sreča železničarjev in se bo vsak čas potegovala za koristi železničarjev.	  .
Okno v svet.
Koliko se izdela na svetu svile? Lani se je pridelalo na celem svetu 22,870.000 kg svile. Toliko se je še m nikdar pridelalo. Pri taki velikanski množini je pravi čudež, da se je malo-jie vsa izpečala. Kitajci in Japonci.so zopet dokazali, da so dobri trgovci. Cene niso bile visoke, pretirane. Pomnožili so eksport za 10.000 do 15.000 zavojev. V 18 letih je poskočila množina izdelane svile od 13 na 22 milijonov kilogramov, in sicer odpade velik del na Azijo.
Shod avstrijskih katoličanov se vrši od 5. do 8. septembra na Dunaju.
Koliko zaslužijo podjetniki? Znana akcijska družba v Parizu, Pathee freres, ki izdeluje kinematografske slike, je razdelila za leto 1908 zopet 90odstotno dividendo. Akcije, vredne 100 frankov, se prodajajo za 850 frankov. Družba jma 5 milijonov frankov glavnice, a tudi druž-jbine rezerve znašajo že 5 milijonov frankov.
Angleška strokovna organizacija, ki je strankarsko brezbrižna, vedno bolj napreduje. Sledeče številke nam kažejo, kako napredujejo. Leta 1898 je bilo 1287 strokovnih zvez z 1,688.531 člani, ieta 1899 je bilo 1282 strokovnih zvez z 1,848.570 člani, leta 1900 je bilo 1271 strokovnih zvez z 1,955.704 člani, leta 1901 je bilo 1265 strokovnih zvez z 1,966.761 člani, leta .1902 je bilo 1232 strokovnih zvez z 1,953.307 člani, leta 1903 je bilo 1218 strokovnih zvez z J,931.043 člani, leta 1904 je bilo 1181 strokovnih zvez zl,895.109 člani, leta 1905 je bilo 1181 strokovnih zvez z 1,920.373 člani, leta 1906 je bilo 1200- strokovnih zvez z 2,113.806 člani, leta 1907 je bilo 1173 strokovnih zvez z 2,406.746 člani. Dohodkov so imele strokovne zveze 74 .milijonov frankov, stroškov pa 51 milijonov. Premoženja imajo nad 140 milijonov frankov.
Izseljevanje v Kanado. Z mogočno agitacijo je leta 1907 jako napredovalo naseljevanje v Kanado. Naselilo se je še leta 1906 v Kanado 215.000 oseb, a ieta 1907 že 280.000. Zdravstvene oblasti so odklonile 611, v bolnišnice pa nakazale 614, v Evropo nazaj je moralo 454 blaznih oseb in huaodelcev. Na razpolago je bilo .za to več delovnih moči, kolikor so jih potrebovali. Oblasti so zato ukazale, da se dele naseljenci na »zaželjene« in na »nezaželjene«. Zaželjeni dobe, ko se nasele, nagrado, in sicer osebe nad 18 letom po 20 šilingov in pod 18 letom po 10 šilingov. Ker so bile delovne razmere neugodne, je tudi veliko oseb zapustilo Jeta 1907 Kanado. V Kanadi potrebujejo zdaj mučene kmečke delavce, premožne kmete in ženske posle.. Železniških delavcev imajo do-v°lj. Vsak izseljenec mora imeti 25 šilingov denarja in vozni listek do kraja, kamor se mi-*s‘' Peljati.
Italijanov se je naselilo v prvih treh me-'Secih letos v Združene države nad 100.000, dasi so razmere v Zjedrnjenih državah skrajno neugodne. Tudi iz Grške se izseljuje po agitaciji brezvestnih agentov vliko oseb v Zjediire-ne države.
d.	°e dajajte otrokom opojnih pijač!
l'ied kratkim pridem na potu v neko gostilno.
Bila je prazna, le pri eni mizi je sedela mala družba, na katero sem obrnil svojo pozornost. ..Bila je namreč neka mati s svojimi štiri otroci, ISletno dekle in trije od 10 do 14 let stari dečki, Pred sabo na mizi so imeli četrtinko žga-,nja. Sprva sem mislil, da ga le mati in hči »žaj-,f?ta«, a žalibog sem kmalu videl, da se motim. tTudi dečki, od 10 do 1 41et stari otroci, so pi-ii to peklensko pijačo. In ko je mali sinček izpraznil »štamprl« do dna, se je nespametna mati še nasmejala, češ, kako ga zna potegniti. Ko so ga popili četrtinko, je rekla mati, da je .zadosti. Toda hči ni bila s tem zadovoljna in ga je naročila še eno osminko! Srce me je bolelo, ko sem gledal ta prizor« Ne le, da je mati sama pila žganje, ampak dala ga. je piti tudi svojim .otrokom. Stariši. ki dajejo piti svojim otrokom glkoholne pijače, zlasti še 'žganje, naravnost zastrupljajo svoje otroke! Ali je potem čudno, če se pozneje stariši pritožujejo nad svojimi otroci - pijanci, ako jih v zgodnji mladosti sami na to napelujejo!?
Alkoholne slaščice. V novejšem času se jned slaščičarji zelo širijo bonboni, ki imajo v prazni sredini razne tekočine, in to večinoma .alkoholne, rum in druge vrste žganja in likerjev. Na to grdo razvado je treba opozoriti tembolj, ker po takih slaščicah segajo večinoma .otroci in se jim alkohol, kateri se jim sicer začetkoma studi, ponuja v sladkorju, torej na najbolj vabljiv način za otroka. — Opozarjamo torej v prvi vrsti starše, naj pri nakupovanju .sladkarij pazijo,, da tem potom ne zastrupijo svojih otrok z alkoholom, — Torej pozor na Strupene bonbone!
Armada na Švedskem, ki ni velika, šteje ,med vojaki 4000 abstinentov, med terni 200 častnikov. Ali bi ne bilo želeti, da bi se tudi v .avstrijski armadi povdarjala važnost abstinence za vojaštvo, kateremu je posebno potrebna, ako hoče svoje posle kar mogoče naj-,popolnejše izvrševati. Ali moramo v naši državi res povsod zadnji biti?
Rusi zoper alkohol. Tudi ruska duma se je zganila in predložen ji je načrt zakona, po katerem se omeji prodaja žganja ali vodke, kakor pravijo Rusi, baje zato, ker so do sedaj pili Žganje tako kakor vodo. Po novi predlogi bodo lahko posamezne občine omejile število žga-niarij, prepovedale, da bi se nove napravljale in bi tudi skrajšale čas za žganjetoč. V predlogi ,so tudi določila, kako je kazensko nastopiti zoper pijance in zoper one, ki bi skrivaj prodajali žganje.
V slabi družbi. Na Škotskem imajo stroge .postave zoper pijančevanje. Neki Škot se je vpijanil in je moral zaradi tega pred sodnika. »Kaj imate,« vpraša ga sodnik, »povedati v ,svoj zagovor? Zdi se mi, da ste sicer dostojen .človek. Ali vas ni nič sram, da se morate zaradi pijančevanja zagovarjati pred sodiščem?«
»Prav žal im je, gospod 'sodnik; toda kaj .hočete, na potu iz Glasgova sem zašel v slabo družbo,« odgovori obtoženec. — »V kakšno .družbo ste zašli?« vpraša ga sodnik. — »V družbo abstinentov!« — »Po vaši misli so torej obstinentje slaba družba, jaz pa pravim, da so /a take vrste ljudi, kakor ste vi, abstinentje .prav dobra družba, pravi angeli varihi.« — .»Oprostite,, gospod sodnik, vi ;se motite,« reče obtoženec, »pomislite, jaz sem imel veliko steklenico žganja pri sebi, brli so pa z menoj sami ,abstinentje, ki niso hoteli žganja pokusiti, tako ,da sem moral vsega sam popiti!«
XII. mednarodni* kongres proti alkoholizmu bo zboroval pod častnim predsedstvom vojvoda pl. Conaughta od 18. do 24. julija t. 1. v .Londonu. Iz Nemčije in Avstrije so dosedaj priglasili predavanja: generalni tajnik Gonser .(Berolin), svetnik deželne zavarovalnice Hau-,sen (Kiel), dr. Holitscher (Pirkenhammer pri .Karlovih varih), učitelj Petersen (Kiel), vladni Svetnik Kogler (Dunaj), veletrgovec Viktor (Bremen). Vstopnina znaša 5 šilingov s stenografskim poročilom vred. Priglasi naj se naslovijo na »National Temperance League, 34, Paternoster Rovv, London E. C.«, kjer se dobi tudi program.
Francoska narodna liga proti alkoholizmu je izvojevala svojo prvo parlamentarno zmago. A svoji seji dne 13. novembra 1908 ji je dovolila blagajna podporo 10.000 frankov, katero ho senat gotovo potrdil. Številka pomeni malo. Namen darovatelja je vse. S tem priznava parlament prvič oficielno potrebo našega dela, za nujno socialno dolžnost, kateri smo pokorni. Poslanec Schmidt (iz Vogezov), ki je predlagal ,med splošnim odobravanjem te sklep, je predlagal 50.000 frankov, katerih pa ni bilo več mogoče spraviti v budget. Edini poslanec, ki je .delal protivne medklice, je bil »kakor slučajno« zastopnik fabrikantov absinta.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
Zahvala.
Podpisani se zahvaljuje v svojem, kakor tudi v imenu svojega sina s/av. podpornemu društvu delavstva ljublj. tobačne tovarne, ki je bilo tako dobro, da je oddajalo moji umrii ženi v naj hujši bolezni bolniško podporo. Obenem potrjujem, da sem preje/ vse do vinarja in se še prav posebno zahvaljujem vsem tistim ženskam ljublj. tobačne tovarne, ki so ji donašale tako marljivo boTniško podporo.
Ljubljana, dne 8. junija 1909.
FRANC DEŽMAN
mitniškt paznik.
fEJltL3|tu3lfu3|fuJ||OlFJ|p3ifE3ifu3lft3i[L3ifE3ilCJiPituJlfL3ltuJl
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Dobroznana deželna lekarna
pri
Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
U
dl 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
tr^ tr^ ir-nllr-iiii—ilii—ilFilFil Filli-iltr-iltf-iltrrlG?! (r?lirri C?!
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna voda .	. . . J . . .	.	"i	.
Tannochinin-tinktura za lase	.	.	.	.
Železnato China-vino, velika steklenica Želodec krepčujoče vino, velika steklenica .	. ■. -. ....	.	.	..	.
Planinski zeliščni sok, steklenica . . . Odvajalne	krogljice, škatljica	.	.	.	.
Želodčna esenca, steklenica .... Melousine-mazilo in milo za lica . a
—•50
-•50
1-20
— 80 —50 — 21 —•10 —•35
A. Lukič
»**■
K° ve’
□
$
Ljubljana
Pred škofijo 19.
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
mit Telita zalaga tevljev
domačega izdelka.
iigaaggaaaaaaaaaaggaggaaaaagaaarjrarmr
d
SL. 0BČ1HSTVU SE VLJUDHO PR1P0R0CH
ŠPECERIJSKA TKGOVIHJI
\mn tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaauaaaatjaac
Angleško skladišče oblek
L Bernotovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja hi najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s Rlobuhi in čeolji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Zastonj
torej brezplačno
dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset
zapoiredi la zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno
razpošiljajo,
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znotHO Znižane Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MeriOl, Ljubljana. Mestni trg štev. 1
Velika zaloga. Nizke cene!
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15,
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
"	'interierjev	itd.	.:
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v
::	največji množini.	::
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserln Auguste Viktorla nosi 25.000 ton Amerika ....	„	24.000 „
President Lincoln . .	„	20.000 „
Presirient Grant ...	,	20.000 ,
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi djrektnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 172 dneva ter Ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Egerj naprej.
Gričar	lMejač	!|
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in —■
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krap eš urar
Podružnica	I • At’	Podružnica
Resljeva cesta 3t. 2 V Ll 11 [111 /jjjl Resljeva cesta it. 2 prej K- Jos. Černe.	J J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula* in nikelnastih
ur.uerižic. stenskih in nilialniti ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor, slovensko tfelnvska društvu!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
3eml(0 Če^nll^
(pri Če&niku^
Stritarjeve uilce LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnlžje.
|ooo| |ooo| |ooo| |oooj |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |oool
m društvo v Ljubljani
Kongresni tri št. 19 reg. zadruga z om. por. Kongresni trg št. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4°/0, to je: daje za 200 kron 9 kron —=	50 vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje "	prekinilo. — ■ —-=...........—-—=
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejča prilika za Medenje.
Kanonik K. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
Kanonik R. Kalan 1. r.,
predsednik.
||ooo| |ooo| loool |oool |ooo| |ooo| |ooo| |ooo[ |ooo| [ooo
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
    ....   priporoča	=
izvrstno marčno pivo
v sodčkih ln stoklcnioali.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koil se dobiva v steklenicah, Skatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja toCno in pošteno postreCl.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlosova tiiša.
■■
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
♦frfr*frfrfr*frfrfr*fr frfr frfr-t-frfrfr *fr*frfrfr *fr*frfrfrfr4 •frfr*frfr‘frfrfr*fr*fr*fr
Na drobno!
Glavna trgovina: Zaloška oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
t
f
t
t
f fr
fr
•fr
$
f •fr
frfrfrfrfrfrfrfrfrfr^frfrfrfr^frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr^frfrfr frfr
Veliko zalogo špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
■v~ Glavna zaloga rudninske vode.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.	Tisk	Katoliške	Tiskarne.