cena 200 dinarjev številka 22 (977)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje * j
titovo velenje, 4. junija 1987
Miran Potrč in Vlado Beznik v občini Velenje
0 rudarstvu in energetiki
Prejšnji teden sta obiskala občino Velenje predsednik skupščine SR Slovenije Miran Potrč in predsednik zbora občin SR Slovenije Vlado Beznik. S predsedniki svetov občin koroške, celjske, pomurske in po-dravske regije sta se pogovarjala o vlogi in metodah dela svetov občin in o njihovem sodelovanju s skupščino SR Slovenije.
V razgovoru je bilo poudarjeno, da je sodelovanja med občinami mnogo premalo, predvsem pa največkrat ni takšno kot bi želeli. Vse prevečkrat ga skušamo oblikovati le v institucijah, je poudaril Vlado Beznik, tako da nastaja vtis, kot da je med občino in republiko še nek organ. Potrebnega pa bi bilo predvsem več programskega in vsebinskega sodelovanja med posameznimi ob-
činami in sicer tako, da bi se povezali dve, oziroma več občin (tudi preko mej regije), ki imajo podobne ali enake probleme ter bi se skupno lotile njihovega razreševanja.
Veliko so govorili tudi o skupnosti slovenskih občin, ki v zadnjem času izgublja svojo vlogo in poudarili, da je za uspešno delo skupščinskega sistema vsekakor
Dopoldne sta se gosta iz republike pogovarjala s predsedniki svetov občin koroške, celjske, pomurske in podravske regije o vlogii svetov občin
Titovo Velenje
9. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije
Od ponedeljka se vrstijo v Titovem Velenju prireditve devetega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, kijih organizira republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije in delovna organizacija Vegrad, ki praznuje letos tridesetletnico delovanja.
V ponedeljek so pripravili v dvorani Glasbene šole sprejem za vse udeležence, jim pokazali kulturno zgodovinske znamenitosti našega mesta, nato pa pripravili razgovor med kritiki in likovniki, fotografi in izdelovalci tapiserij. V glasbeni šoli so nato otvorili razstave likovnih in fotografskih del, tapiserij in glasil organizacij združenega dela, nato pa je bil še literarni večer. Torek je potekal v znamenju likovnikov. Gradbeniki so tokrat prvič ustanovili likovno kolonijo. Ustvarjali so še včeraj dopoldne, nato pa izdelke razstavili
prav tako v dvorani Glasbene šole. Tudi v torek in včeraj se je zvrstilo nekaj kulturnih prireditev, pripravili pa so še okroglo mizo na temo Vloga in mesto kulturnega animatorja v OZD.
Danes praznujejo delavci Ve-grada, prireditve devetega kulturnega srečanja pa se bodo zvrstile spet jutri. Ob 10. uri dopoldne bo v skupščinski dvorani problemska konferenca na temo Družbeno ekonomski položaj gradbeništva v SR Sloveniji, ob 14. uri pa bo revijski nastop pevskih zborov gradbenih delovnih organizacij. Ob 18.30 bo prome-nadni koncert godbe na pihala, zvečer ob 19. uri pa bo svečana akademija v počastitev dneva gradbincev. Slavnostni govornik bo predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, na slovesnosti pa bodo podeOi Kavčičeve nagrade in priznanja Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Zanimivo bo v Titovem Velenju še v soboto, ko bo finale 36. športnega tekmovanja gradbenih delavcev ter skupna zaključna prireditev letošnjega kulturnega srečanja in športnega ter proizvodnega tekmovanja, ki je te dni v Dravogradu.
M. Zakošek
Prihodnjo soboto v Rdeči dvorani
Zbori upokojencev bodo peli
^V soboto, 13. junija, se bo ob 11. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju začel 13. koncert pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Zborri bodo v skupinah zapeli 18 pesmi. Sodelovala pa bo tudi delavska godbsa na pihala »Zarja« iz Šoštanja.
(Rezervirajte si torej vstopnice, ki so v prodaji v vseh društvih upo-kojemcev v občini Velenje in njihovih bifejih, dve uri pred prireditvijo pa jih laihko dobite tudi v blagajni Rdeče dvorane v Titovem Velenju po ceni 200 dlinarjev.
^Vljudno vabljeni!
Zveza društev upokojencev občine Velenje
potrebna, zato je treba narediti vse, da njeni pomen okrepimo.
Tudi sodelovanja z republiško skupščino je še premalo. Za probleme posameznih okolij izvedo v skupščini namreč zelo pogosto šele na samem zasedanju, ko podajo delegati pripombe oziroma delegatska vprašanja. Zaradi preslabega poznavanja problematike in seveda obsežnosti, pa so ti delegati pogosto, četudi so njihovi predlogi dobri, preglasovani. »Takoj, ko dobite v občinah v obravnavo kakšen akt, za katerega ocenjujete, da ni dober,« je dejal Miran Potrč, »bi nas morali na to opozoriti in pripraviti na to temo skupen razgovor.« Skratka delo v skupščini bi bilo uspešnejše, če bi prihajalo pred zasedanji republiške skupščine, do vsebinskega usklajevanja.
Govorili so tudi o konkretnih problemih s katerimi se v tem času ubadajo sveti občin ter še posebej izpostavili problematiko proizvodnje hrane, kjer je veliko nerazrešenih vprašanj, ki vsekakor ne vplivajo spodbudno na večjo proizvodnjo. Izpostavili pa so tudi izredno slabo prometno infrastrukturo severovzhodnega dela Slovenije, ki je odrezana od republiškega središča. Poudarili so, da bi bilo treba v ceni goriva vendrle zagotoviti sredstva za modernizacijo cest. Spregovorili so še o odnosih med razvitimi občinami in regijami v Sloveniji ter o informatiki kot najpomembnejšemu elementu družbene infrastrukture. Veliko pozornosti so v razgovoru s predsednikom republiške skupščine namenili tudi nalogam medobčinskih svetov v pripravah na spremembo ustave in zakona o združenem delu ter uresničevanju gospodarske stabilizacije. Dogovorili so se tudi za usklajen nastop občin ob obravnavi napovedanega poročila delegatov zveznega zbora.
Na dopoldanskem razgovoru je bilo poudarjeno, da je treba nameniti veliko več pozornosti medsebojnemu obveščanju občin in republike, zato so Velenjčani
(dalje na 2. strani)
Super model
Jutri, v soboto, nedeljo ter v ponedeljek bodo med nami pobratimi Srbi
Dobrodošli, dragi gostje in prijatelji iz Srbije
Veseli smo ponovnega srečanja z vami.
Prepričani smo, da nam bo uspelo v teh dneh utrditi vezi, ki so bile stkane v najtežjem obdobju zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti. Spomin nas bo zanesel v dni, ko so žalostni transporti zavednih Slovencev potovali v neznane kraje, v čas, ko so naši ljudje kot pregnanci prav pri vas našli toplo in varno zatočišče. Vaši domovi in vaše vasi so

postale kovačnica trajnega bratstva in enotnosti, v katerih se je kovalo prijateljstvo, zvestoba in novi odnosi med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Naša skupna obveza je, da pridobitve iz narodnoosvobodilne borbe in revolucije še bolj poglobimo in oplemenitimo.
Veliko let je minilo, toda pravi prijatelji se nikoli ne pozabijo. Nasprotno! Krog prijateljev in pobratimov je čedalje
večji. In prav je tako.
Poznati moramo drug drugega, da se bomo lažje sporazumevali, več sodelovali in našli dovolj moči za skupen, hitrejši družbeni razvoj.
Upamo, naši dragi gostje, da boste uspeli v bratsko Srbijo odnesti vsaj delček utripa življenja in dela občine Velenje.
Želimo, da bodo skupno preživeti dnevi potrdili poslanstvo, ki ga nosi Vlak bratstva in enotnosti.
Kako bomo sprejeli drage goste
KOVINARJI CELJESKEGA OBMOČJA SO TEKMOVALI — Letošnjega 4. srečanja kovinarjev celjskega območja se je udeležilo čez 230 tekmovalcev, ki so se pomerili med seboj, najboljši s tega tekmovanja se bodo udeležili republiškega srečanja, ki bo konec meseca v gorenjskih občinah. Več o srečanju pišemo na 3. strani.
Delegacija občine Velenje bo zaželela prisrčno dobrodošlico dragim gostom že v Zagrebu.
Ob 14.40 jih bodo gostitelji pozdravili in sprejeli na železniški postaji v Celju.
Ob 15.30 jim bomo pripravili prisrčne sprejem v prostorih glasbene šole v Titovem Velenju. Sprejeli jih bomo po starem jugoslovanskem običaju s kruhom in soljo. Dekleta in fantje v narodnih nošah jim bodo pripela nageljne, nato pa se bo začel kulturni program s pozdravnim govorom, z recitacijo otrok iz vzgojno varstvenih zavodov, sledile bodo druge kulturne točke, predstavili bodo najboljši spis ob letošnjem vlaku na temo »Vlak, ki se ne bo ustavil«. Ob koncu pa bo delegacija odnesla cvetje
pred spomenik tovariša Tita v središče mesta.
Soboto bodo gostje preživeli pri svojih gostiteljih, v nedeljo pa se bodo vsi skupaj zbrali na tovariškem srečanju na letališču v Lajšah. Predstavniki odbora za sprejem udeležencev letošnjega vlaka bratstva in enotnosti pri predsedstvu OK SZDL Velenje želijo, da bi se tega srečanja v Lajšah v čimvečjem številu udeležili tudi drugi občani, zato vabljeni.
Po skupnem kosilu gostiteljev in gostov v ponedeljek v restavraciji Merx v Titovem Velenju, bodo ob 14.45 popeljali avtobusi drage goste na železniško postajo v Celje, kjer jim bomo še enkrat stisnili roko z željo po čim hitrejšem novem snidenju.
Dragi občani!
Jutri, v soboto, nedeljo, pa tudi v ponedeljek bodo med nami udeleženci letošnjega vlaka bratstva in enotnosti.
Vabimo vas, da se v čimvečjem številu udeležite nedeljskega tovariškega srečanja v Lajšah in da preživite nedeljo z dragimi gosti iz bratske Srbije. Občinska konferenca SZDL Velenje
2. stran ★ fiaS C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje -k
4. junij 1987
bratskih
sporočil
Svinčevo nebo je paral brezumen bes strel in bobnenje gromov je vladalo nad tiho dolino. Nebo je podrhtevalo v težko za-drževanem ihtenju, borilo se je z jokom, a težkih, pretežkih solza bridkosti ni bilo.
Bože mili, čuda velikoga . . .
Demonski ples podivjanega sveta se je šele pričenjal; besi prekletstva so se zbirali na plesišče, katerega meje so se skrivale za žalostnim obzorjem. Človek je izgubil človeka. Iz mračnih globin se je dvignil in divje, kr-voželjne horde so mu sledile: Lucifer, smrt smrti, kralj sveta. Nebo je zajokalo in bil je sodni dan.
Sta se bijeli u goroj zelenoj? Al'je snijeg al'su labudovi
In pod goro, pod goro zeleno, se je razplamteval požar. Podivjani ogenj je požiral dom; krvavi plamen je segal k nebu in oznanjal vladavino smrti. Vladavino
tujcev. Vladavino okovov. Presvetla je bila noč, da bi bila skrila obup pregnanih, obup zasužnjenih, ki so odhajali ... z gnevom v srcih. Za hrbti jim je ostajalo življenje, zapuščali so Vse in stopali v Nič. Stopali so korak za korakom in se niso ozirali. (O, Lot, nečak Abrahamov, kje je tvoja žena?)
Vrati nam se, mila majko na-
Korak za korakom so stopali iz življenja, iz trenutka v trenutek je bila noč temnejša, kraji bolj tuji, nepoznani. A v srcih je rasel srd in dlan se je stiskala v trdno pest. V temo je posvetila brljava luč ognjišča, ki je sprejelo brezdomne brate v deželi tuji, nepoznani.
In z ramo ob rami:
Odoh, bračo, braču da saču-vam ...
Franc Štiglic 4. Rčb.
Razumeti moramo drug drugega
Verjetno pri nas ni državljana, ki še ni slišal za vlak bratstva in enotnosti. To je vlak, ki vsako drugo leto odpelje po republikah Jugoslavije. Simbolizira enotnost državljanov in pripravljenost skupno reševati probleme in težave. Vsi vemo, kakšna je bila zgodovinska preteklost in začetek ideje o širjenju bratstva in enotnosti. Med NOB so Nemci izseljevali Slovence v Srbijo z namenom, da bi jih spravili stran od svoje ožje domovine, da bi jih izolirali. Upali so, da bodo zanetili bratsko vojno med narodi Jugoslavije. Vemo pa, da se njihova predvidevanja niso uresničila. Slovence so domačini toplo sprejeli, vzeli so jih za svoje. Od tod tudi izvira ideja o vlaku bratstva in enotnosti. Njegov namen je bil zlasti v povojnih letih jasen in tudi uresničljiv. Povezal bi naj vsaj enkrat na leto vezi, ki so se spletle v težkih medvojnih letih
Miran Potrč in Vlado Beznik v občini Velenje
(Nadaljevanje z 2. strani)
izkoristili obisk predstavnikov republiške skupščine, da so ju seznanili s trenutnimi problemi na področju rudarstva in energetike in s tem neposredno povezanimi ekološkimi vprašanji.
Seznanili so ju z odločnimi zahtevami občanov (podanimi na javnih tribunah) in s tem, da bo občina Velenje verjetno zahtevala, na zasedanju republiške skupščine (sklep o tem bomo sprejeli na zasedanju občinske skupščine), spremembo republiških planskih dokumentov, saj je Šaleška dolina ekološko tako močno ogrožena, da je treba k sanaciji pristopiti takoj. Verjetno pa bomo Velenjčani zahtevali tudi zmanjšanje proizvodnje električne energije. »Žal mi je, da moram tako reči, čeprav delim mnenje o ekološki ogroženosti z vami,« je dejal Miran Potrč, »vendar nisem tako velik optimist, da bi menil, da bodo vsi našteti problemi razrešeni jutri.« Prisotnim je predlagal, da že v občini realno ocenimo trenutni položaj, ob upoštevanju realnih slovenskih možnosti. Poudaril pa je tudi, da se bo zavzel, da problematiko slovenskega elektrogospodarstva in onesnaževanja okolja vendarle razrešimo. Seveda pa bodo ob tem potrebna poglobljena prizadevanja.
Mira Zakošek
in so se še utrjevale v povojnih letih pri graditvi nove socialistične države. Ljudje prihajajo na obisk k svojim nekdanjim rešiteljem in obujajo spomine na tiste težke čase.
Mislim, da je v sedanjem času ta ideja v krizi. Na to so vplivale nekatere odločitve in pa sam go-spodarsko-ekonomski razvoj. Dejstvo je namreč, da je Slovenija najbolj razvita republika v Jugoslaviji in mislim, da ne le v gospodarstvu, ampak tudi v političnem mišljenju. Nekatere ideje bratstva in enotnosti so se gotovo v zadnjih letih izrodile. Tu mislim predvsem na gospodarsko pomoč, ki jo ostale republike, oziroma konkretno Kosovo in Črna gora, pričakujejo od slovenskega gospodarstva. Razumem, da je po vojni bila potrebna pomoč, razumem težnje jugoslovanskega vodstva o pospešitvi razvoja manj razvitih republik.
Ob prihodu vlaka bratstva in enotnosti
Vlak, ki se ne bo ustavil
Vlak bratstva in enotnosti pelje vsako leto. Z njim se vozijo Slovenci, ki bi radi obiskali brate Srbe, ali pa pridejo Srbi k nam. Res, vsi, ki se po tolikih letih zopet srečajo, so veseli, veseli. Zakaj se ta vlak ne bo ustavil? Ne bo se ustavil, ker se imajo bratje in sestre iz enega in drugega konca naše države — Jugoslavije še vedno radi. Povezani so med seboj kot šiv s šivom. Če pa boste iskali darilo za svojega brata, oziroma sestro, ne tavajte po mestu. Izbirajte med ljubeznijo, prijateljstvom in prijaznostjo. To pa se ne kupi v trgovini, temveč se skriva v srcu.
RUŽIČ Polona - 4. b., OŠ bratov Mravljakov, TITOVO VELENJE
Manuela Rojnik, 12 let, OŠ XIV. divizije
Težko pa razumem, da se vse to gradi še vedno na istih temeljih, ki so preživeti.
Slovenci smo v zadnjem času kamen spotike na vseh področjih. Znani so zapleti v zvezi s plakatom za dan mladosti, v zvezi s štafeto mladosti, vsi smo že slišali za Novo revijo. Narobe je, da se težišče problemov zvrača na podobne zadeve, ko pa vsi vemo, da je mnogo drugih stvari veliko bolj potrebnih rešitve. Še vedno trdim, da Slovenci ne mislimo nič slabega, problem je le v tem, da naše težnje po spreminjanju določenih stvari, ki se dolga leta opravljajo že šablonsko, niso naletele na razumevanje ostalih republik in pokrajin. Ravno tako ni prav, da se organizacije, ki so same, po svoji krivdi zašle v težave, sklicujejo na bratstvo in enot-
nost. Mislim, da je potrebno enkrat razčleniti osnovne ideje in ne dopustiti, da se na to vsi sklicujejo.
Vlak bratstva in enotnosti se ne bo ustavil. Potrebno bo najti zdravilo, ki bo povečalo strpnost in bo pripomoglo k temu, da se resnično povrnejo tiste pristne in neumetne ideje, skovane pred več kot 40. leti.
Narodi Jugoslavije se bomo morali trdneje povezati, razumeti drug drugega, ne pa samo čakati na napake drugih in potem kot volk na črno ovco planiti nanj. Potrebno bo uskladiti skupne želje in hotenja, kajti ročica za zaustavitev vlaka je blizu. Ne dopustimo, da se sproži!
Jože Stropnik 4. ST-a CSŠ Titovo Velenje
Nihče ni pričakoval takšnega sprejema
Piše se leto 1941. Leto vojn. Leto umiranja. Hitlerjevi nacisti si želijo podrediti ves svet. Napadejo tudi veliko in močno državo na vzhodu — Sovjetsko zvezo in pridejo do Moskve. »Nemčija potrebuje življenjski prostor!« kriči Hitler. Lotijo se tudi Jugoslavije, mlade in nemočne države. Uničijo jo v manj kot mesecu dni. Toda trn v peti so postali zavedni Jugoslovani, še posebej zavedni Slovenci. Zavojevalci si zamislijo peklenski načrt — Slovence preseliti v Srbijo. Začnejo ga uresničevati in naseljevati Nemce v Slovenijo, Slovence pa množično izseljujejo v Srbijo.
Ko je prvi vlak izseljencev pripeljal v Srbijo, nihče od njih ni vedel, kaj bo z njimi. Bali so se, kajti malokdo je poznal novo okolje. Toda niti v sanjah niso pričakovali takšnega sprejema. Srbi so sprejeli Slovence kot sta-
re, dobre prijatelje. Skupaj so se uprli Hitlerju in nacistom. Slovenske izgnance so pošiljali v Srbijo vse do leta 1945. V tem času so mnogi med njimi odšli v partizane, spet drugi pa so se z domačini borili proti nacizmu po svojih močeh.
Piše se leto 1987. S cvetjem okrašeni vlak bratstva in enotnosti se približuje mariborski železniški postaji. Godba igra, topovi izstreljujejo častne salve. Iz vlaka stopajo Srbi. Ljudje, ki so sprejeli Slovence v II. svetovni vojni. Tokrat jih pričakujejo slovenske družine.
Prispel je vlak nerazdružljivih vezi, vlak, ki nikoli ne bo prenehal voziti, vlak, ki se nikoli ne
ustavi. ..
Igor Bukovnik, 7. a
OŠ Miha Pintar-Toledo TITOVO VELENJE
Pravega prijateljstva ni mogoče prekiniti
Bratstvo in enotnost so besede, ki sem jih velikokrat slišala ali prebrala. Toda, kaj pomenijo? Ali je morda bratstvo to, da imaš nekoga rad kot svojega brata? Kaj pomeni enotnost? In kaj ima to dvoje opraviti z vlakom?
Pot pod noge k babici in dedku. Njuna pripoved je bila dolga in zanimiva.
Zavedni Slovenci se niso pustili ponemčiti, zato so cele družine odpeljali v nepoznane kraje Srbije. Tam daleč od svojih domov so našli ljudi, ki so jih sprejeli za svoje. Ves čas vojne so preživeli skupno kot bratje in sestre. Delili so dobro in slabo ter skupno pomagali partizanom. Srečni so dočakali osvoboditev.
Slovenci so se vrnili v Slovenijo. Prijateljske vezi niso bile prekinjene. Dopisujejo in obiskujejo se tudi njihovi otroci. Vlak, ki pelje nekdanje izseljence v Srbijo in njihove domačine v Slovenijo, se imenuje VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Takrat obujajo težke dni med vojno.
Vsega nisem razumela, toda začutila sem, da je bilo med vojno zelo težko živeti. In še nekaj vem: pravega prijateljstva ni mogoče prekiniti. Če bi bilo več bratov in sestra, bi bilo na svetu mnogo manj gorja.
Tjaša Hudarin, 3. b OS Veljko Vlahovič Titovo Velenje

Izvršni svet Sob Velenje
Premalo denarja za pravosodne organe
Komite za družbene dejavnosti
S kakšno inovacijo do inovacij?
Zajetnemu poročilu o izvajanju stališč in sklepov s področja razvojno raziskovalne in inventivne dejavnosti so na zadnji seji namenili člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti največ časa.
Čeprav je spodbujanje in razvijanje inventivne dejavnosti med največkrat zapisanimi nalogami delovnih programov organizacij združenega dela, žal, o tej dejavnosti ne moremo pisati pohvalnih besed. Če smo se v občini veselili ob dejstvu, da je bil v letih 1981—84 narejen viden premik na področju razvojno raziskovalne dejavnosti, manj ugodno sliko izkazujejo zbrani podatki zadnjih dveh let. Vrednost vlaganja v inventivno dejavnost se je namreč v tem obdobju precej zmanjšala in le nekoliko presega vlaganja v letu 1981. Število delavcev na tem področju in samih registriranih raziskovalcev pa je poraslo le nekoliko. Svetla točka na tem področju v zadnjih dveh letih je še ena registrirana raziskovalna enota v okviru Zavoda za urbanizem Velenja. Tako imamo v občini do sedaj eno registriran d raziskovalno organizacijo in štiri registrirane raziskovalne enote. Majhen korak naprej pa so na občinski raziskovalni skupnosti »našli« še pri prikazovanju dohodka, ki je rezultat rea-
liziranih inovacij ter izplačanih posebnih nadomestil ter enkratnih nagrad inovatorjem.
Člani komiteja za družbene dejavnosti žal, ob obravnavi gradiva niso ugotovili prav nič drugega, kot je zapisano v zaključkih in predlogih ob koncu gradiva.
Že oblikovani sklepi in stališča ostajajo delno ali še bolje kar v celoti neuresničeni, kar kaže na stališče do te dejavnosti v naši občini. Njen razvoj v naši dolini še ni dosegel takšne stopnje, ki bi zagotavljaja hitrejši gospodarski razvoj nase celotne družbenopolitične skupnosti. Med drugim so ugotovili tudi to, da razvoj inventivne dejavnosti zaostaja v tistih delovnih organizacijah, ki so se znašle v težavah, in da se z njo bolj ali manj še vedno ukvarjajo delavci ob upravljanju svojega rednega dela. Zato lahko rečemo, da je gibanje na tem področju prisotno, vendar v določenih okoljih prepočasno. Inventivna dejavnost mora postati sestavni del gospodarskega procesa, če hočemo priti do novih programov, če želimo prestrukturirati gospodarstvo, o katerem toliko govorimo. Seveda pa je ob tem treba vedeti, da so večja vlaganja na tem področju nujna. Volun-taizem je treba preseči, saj so povsod še ogromne rezerve, v ta
prizadevanja pa vključiti terciarni sektor. Sklepi, ki so že zapisani, so menili člani komiteja, ostajajo še nadalje v veljavi, razvoj oziroma rezultate na področju inventivne dejavnosti pa naj bi v občini redno spremljali pri obravnavi majske in jesenske analize. Za njihovo uresničevanje pa je med drugimi treba zadolžiti tudi poslovodne delavce, direktorje.
tap
Obravnava ukrepov za odpravo motenj v poslovanju delovne organizacije Tiskarna je bila ena pomembnejših točk 46. seje izvršnega sveta. O problematiki tega kolektiva so člani izvršnega sveta pred nedavnim že govorili in podprli prizadevanja delovne skupine imenovane znotraj Rudarsko elektroenergetskega kombinata za sanacijo razmer v tem kolektivu. Ta komisija je ocenila, da bo kolektiv sposoben sam razrešiti težave, poiskali pa so tudi kadrovsko rešitev. Seveda pa bodo člani izvršnega sveta ta kolektiv še »spremljali«, tako naj bi še v tem mesecu pripravili sejo v Tiskarni in se podrobno seznanili z njihovimi programi za odpravo motenj.
Na dnevnem redu zadnje seje so imeli še poročila pravosodnih organov, organov za odkrivanje kaznivih dejanj in organov za
Konferenca ZSS Gorenje sozd
Ocena razprave o spremembah in dopolnitvah ZZD
V sredo, 10. junija se bodo v Titovem Velenju sešli delegati konference Zveze sindikatov Gorenje SOZD na svoji 6. redni seji
Osrednja točka dnevnega reda bo ocena razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu in oblikovanje stališč in pripomb k predlaganim spremembam. Nadalje bodo pregledali rezultate poslovanja za
prvo trimesečje letošnjega leta in obravnavali oceno stanja na področju kakovosti, standardizacije in atestiranja ter naloge na teh področjih.
Spregovorili pa bodo še o začetku aktivnosti za dograjevanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter o nadaljnjem urejanju družbenega standarda v Gorenju SOZD.
varstvo samoupravnih in drugil pravic. Predstavniki pravosodnih organov in organov za varstvo samoupravnih pravic, so jih seznanili s problematiko, to pa so predvsem finančne težave, ki jim ne zagotavljajo nemotenega delovanja. V razpravi pa je bilo opozorjeno na številne pomanjkljivosti s tega področja. Tako je na primer še vedno mnogo premalo sodelovanja med družbeno politično skupnostjo in pravosodnimi organi. Mnogo prepočasni smo vsi skupaj na področju aktivnosti za spreminjanje neustrezne zakonodaje s tega področja. Sem pa sodijo med drugim tudi prenizke kazni za posamezne prekrške. V preveliki meri je še vedno prisotna solidarnost do kršiteljev, ki se kaže v nizkih kaznih za posamezne prekrške. Določeni so v absolutnih zneskih, kar pa v času visoke inflacije ni in ne more biti sprejemljivo.
Predstavniki pravosodnih organov in organov za varstvo samoupravnih pravic, so opozorili člane izvršnega sveta na nekatere probleme v občini, dogovorili pa so se, da bodo obravnavi njihovih poročil na občinski skupščini, delegate seznanili podrobno še s finančno problematiko. Glede na to, da v občinskem proračunu v ta namen ne bo mogoče zagotoviti dodatnih sredstev, pa je treba s problematiko seznaniti tudi republiške pravosodne organe.
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta sprejeli še pobudo za sprejem odloka o organizaciji in načinu popisa stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Velenje.
(mz)
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br-
zojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
4. junij 1987 * titovo velenje _ V SREDIŠČU POZORNOSTI _liaS CSS ★ stran 3
POD PRHO
Dvigala
Za varnost naj nam ne bo žal sredstev! Še posebno ne za varnost dvigal v stanovanjskih stolpičih. Nesreče v njih, v zadnjem času niso tako redke, nas opozarjajo. Dvigala brez varnostnih vrat so povzročila že ničkoliko tragedij. Ene so se končale tako, da so otroci, najpogostejše žrtve pasti teh dvigal ostati živi, a velikokrat invalidi za celo življenje, ene pa so se končale najbolj tragično — vzele so mlado življenje.
Že zakon nas sili, da do prihodnjega leta rešimo problem, ki nas bo stal približno 70 starih milijard. Koliko je to v primerjavi s človeškim življenjem? V občini Velenje je kar 1579 stanovanj, kjer je tudi dvigalo, ki ni zaščiteno z varnostnimi vrati — ponekod pa je že. Koliko otrok živi v teh stanovanjih, ki se jim zaradi nedolžne igre, hipne nepazljivosti lahko kaj zgodi?
Tudi to je treba imeti pred očmi skupaj s samoupravnim sporazumom, ki ga delegati skupščine Samoupravne stano-
vanjske skupnosti dajejo organizacijam združenega dela, lastnicam stanovanj v objektih z dvigali, v razmislek in sprejem. Sporazum ima dolg na-' slov — o združevanju sredstev za vgradnjo notranjih kabin-skih vrat in ureditev dvigal v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora (Uradni list SFRJ, št. 16/86), razmišljanje in sprejem pa ne bi smelo biti tako dolgo.
Sredstva po tem sporazumu naj bi zagotovili s prispevkom iz čistega dohodka — stanovanjski del — vlagateljev stanovanj v družbeni lastnini ter etažnih lastnikov. Delež pa je ugotovljen na osnovi razmerja med vrednostjo stanovanjskih enot in vrednostjo stanovanjskega objekta, v katerem je potrebno dvigala urediti in zaščititi.
88. leto pa ni več daleč.
M. Krstič-Planine
Vegradovih 30 let
Iz serije Gorenjevih barvnih televizijskih sprejemnikov v stereo tehniki je na tržišču »Orbiter« z diagonalo 56 cm, septembra pa bodo začeli izdelovati »Marathon« z diagonalo 66 cm.
Ob novem barvnem televizijskem sprejemniku v stereo tehniki »Orbiter« je Gorenjev videorekorder VR 87.
Gorenje Elektronika široke potrošnje
4. srečanje kovinarjev celjskega območja
Spet so dokazali, da znajo delati in ustvarjati
Konec preteklega tedna je minil v znamenju 4. delovnega srečanja kovinarjev celjskega območja, ki so ga pričeli s priložnostnim kulturnim programom že v petek v prostorih Tehniškega šolskega centra Josip Broz — Tito v Celju. V soboto dopoldan pa se je začelo tisto ]pravo — praktično delo. Najbolijši kovinarji iz vseh občin celjskega območja so se pomerili med seboj in spet dokazali da znajo delaiti, ustvarjati, da imajo radi svoj p>oklic. Prijavljenih je bilo kar 2312 tekmovalcev iz občin celjskega območja.
V Titovem Velenju so tekmovali varilci in sicer v Vekosovi te-meljnii organizaciji Toplotna oskrba, v Gorenju Procesni opremi so tekmovali brusilci, v Celju so se v delovni organizaciji Klima pojmerili med seboj strugarji, jv Libeeli rezkarji in v DO Avto avtomtehaniki Otto in Diessel, v
Zrečah, v Uniorju so tekmovali kovači, v kovinarski šoli v Zrečah pa ključavničarji, v šempetr-skem SIP-u so pokazali kaj znajo orodjarji, v Ferralitu v Žalcu livarji in v Papirnici Radeče — eleictrikarji.
Tekmovanje je imelo tudi tokrat proizvodno delovni značaj, saj bodo veliko izdelkov, ki so jih na tekmovanju naredili, uporabili v neposredni proizvodnji.
Prvi trije uvrščeni se bodo udeležili tudi 11. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije, kjer bodo v tekmovanju, ki nosi naslov Memorial Franca Leskoška — Luke spet lahko pokazali kaj znajo in zmorejo.
Diplome priznanja bodo kovinarjem podelili danes popoldan ob 16. uri v Domu železarjev na Teharjih pri Celju. Pa poglejmo, kako so se odrezali na 4. območnem srečanju tekmovalci (seve-
da najboljši) iz občine Velenje in Mozirje.
Med strugarji je zmagal Jože Stepišnik iz Klime Celje, 3. pa je bil Janez Fale iz Kovinarstva Ljubno, med brusilci je slavil Janko Bizjak iz Procesne opreme, 3. pa je bil prav tako Velenj-čan in tudi iz Procesne opreme — Rajko Gumpot, med rezkalci je slavil Mitja Jager iz celjske Li-bele, 2. pa je bil Milan Pristotnik iz Iskre Delte Velenje in 3. (v B listi) Albin Bovka iz EKO, med orodjarjije bil 1. Anton Zupane iz SIP Šempeter, najboljši Ve-lenjčan Vlado Oremuž iz Sipaka je dosegel 6. mesto; klučavničarji 1. Vinko Jelen iz Zarje Žalec, najboljši Velenjčan 5. Igor Rogelj iz Procesne opreme: med strojnimi kovači, kjer Velenjčani nismo imeli predstavnika je slavil Jože Hren iz Uniorja Zreče, med plamenskimi varilci je zmagal Ivan Potočnik iz Vekosa njegov tovariš iz istega podjetja Jože Ževart pa je osvojil 3. mesto; med varilci REO je zmagal Anton Pirečnik iz Vekosa, med va-
rilci MAG pa Marjan Tetičkovič iz Elektrostrojne opreme, naslednji Velenjčan se je uvrstil na 5. mesto in sicer varilec iz ESO Mehmed Bečič, med varilci TIG je slavil Mladen Grubešič iz TEŠ-a, 2. Dragan Anič iz Procesna oprema in 3. Rajko Brodej iz ESO, med avtomehaniki Otto je zmagal Božidar Sevšek iz Konusa v Slovenjskih Konjicah, med avtomehaniki Diessel pa je slavil Ivan Javornik iz Avta Celje; 1. med elektrikarji je bil Damijan Pader iz TI M Laško, 2. Jože Šu-mah iz ESO Velenje in 3. Anton Pačnik, prav tako iz ESO, med livarji pa je pokazal največ znanja Vlado Cokan iz Libele.
Najboljše tri čaka torej republiško srečanje kovinarjev, ki bo potekalo, kot smo enkrat že zapisali, v gorenjskih občinah — na Jesenicah, v Kranju, Škofji loki in Tržišču, od 25. pa do 27. junija. Najboljšim z območnega tekmovanja želimo seveda tudi na tem tekmovanju lepe rezultate.
M. Krstič — Planine
Novosti: barvni TV sprejemnik v
stereo tehniki in video rekorder
Ob začetku proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov v stereo tehniki in sestavi prvega videore-korderja, v sodelovanju z južnoko-rejskim koncernom Samsung, je bila v Gorenju Elektronika Široka potrošnja v ponedeljek tiskovna konferenca. Direktor delovne organizacije Mirko Ternik je predstavil dosedanjo razvojno pot in načrte Gorenja Elektronika Široka potrošnja, podpredsednik poslovodnega odbora Gorenja Jure Toplak pa je spregovoril o predvidenem sodelovanju Gorenja z južnokorejskim koncernom Samsung.
V delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja so izdelali prvih tisoč barvnih televizijskih sprejemnikov v stereo tehniki, ki so rezultat znanja strokovnjakov delovne organizacije. Za proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov so se odločili v hotenju, da bi kar najbolj zadovoljili potrebe inozemskih kupcev, posebej še v Zvezni republiki Nemčiji. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so predstavniki Gorenja povedali, da bodo letos izdelali 10.000 barvnih televizijskih sprejemnikov v stereo izvedbi, skupaj pa bodo v Gorenju v letu 1987 izdelali 65.000 barvnih televizijskih sprejemnikov. Tretjino jih bodo prodali v Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Francijo in Grčijo. Dodati velja, da so vsi
barvni televizijski sprejemniki, izdelani v Gorenju, opremljeni z daljinskim upravljalcem, z njimi je mogoče sprejemati program na 99 kanalih, programirati pa je mogoče 30 kanalov.
V Gorenju so se odločili, da v prihodnje še bolj utrdijo mesto med vodilnimi jugoslovanskimi proizvajalci barvnih televizijskih sprejemnikov. Zato bodo, kot so povedali na novinarski konferenci, do konca leta poslali na tržišče barvni televizijski sprejemnik nove oblike z vgrajeno ploščato cevjo. Sicer načrtujejo za leto 1988 proizvodnjo od 80.000 do 85.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, leta 1989 pa naj bi jih izdelali okrog 100.000.
Ob proizvodnji tehnološko najsodobnejših televizijskih sprejemnikov, namenjenih v dobršni meri za prodajo na zahodnoevropska tržišča, pa bodo v Gorenju Elektronika Široka potrošnja razvijali tudi proizvodnjo video tehnike. Prvi rezultat tovrstnih prizadevanj je Gorenjev videorekorder VR 87. Prve videorekor-derje so v Gorenju sestavili v sodelovanju z južnokorejskim koncernom Samsung. Letos bo na jugoslovanskem tržišču okrog 10.000 videorekorderjev Gorenje VR 87. Napovedujejo pa, da bo stekla redna proizvodnja videorekorderjev v Gorenju že v začetku prihodnjega leta.
Med najuspešnejšimi jugoslovanskimi gradbinci
Te dni praznuje delovna organizacija Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad tridesetletnico delovanja. Praznovanje je še posebej slovesno, saj poteka sočasno z letošnjim devetim kulturnim srečanjem gradbenih delavcev Slovenije, ki je ta teden v Titovem Velenju. Delavci Vegrada bodo svoj jubilej obeležili s proslavo, ki bo danes ob 10. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Na slovesnosti bodo pregledali dosedanjo pot tega nekaj več kot dva tisoč članskega kolektiva, predstavili današnji Vegrad, posebno pozornost pa trado namenili desetim delavcem, ki so zvesti temu kolektivu vse od ustanovitve. ZAČETEK JE BIL TEŽAK
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad ima zasnovo v petindvajset članskem kolektivu rudarjev in sobopleskarjev, ki so ek-sploatirali peskokop in prodajali boksitno rudo. Dejavnost so kasneje razširili na komunalno dejavnost, za tem pa so se začeli ukvarjati še z donosnejšimi gradbenimi deli.
Pomembno prelomnico v razvoju pomeni leto 1961, ko so se preimenovali v Splošno gradbeno podjetje Vegrad in se preusmerili izključno v gradbeno dejavnost. Kljub zelo pomanjkljivi opremi se je kolektiv loteval vse zahtevnejših del v Šaleški dolini, kjer so si kmalu pridobili sloves solidnega in cenenega graditelja. Občinske meje so jim. kmalu postale pretesne in svojo dejavnost so' razširili na sosednje občine Mozirje, Žalec, Celje in Slovenj Gradec.
Leta 1963 so se pojavile prve oblike gradbene organiziranosti s tehnično pripravo, komercialo, oblikovanjem gradbenih sektorjev im projektivnega biroja. Še vedno' pa so gradili povsem klasično, saj niso poznali modernih tehnologij.
OBČINA JE POSTALA PRETESNA
Ko so leta 1967 doživljali veliko krizo, v Šaleški dolini ni bilo dela, so začeli intenzivno iskati delo drugje. Najprej so se usmerili na področje Zagreba, Karlov-
ca in Beograda, odšli pa so tudi preko meje. Prav tam pa so se srečali s tehnologijami, ki so bile veliko boljše od njihovih, zato so jim sledili. Začeli so uporabljati Omnija plošče in kasneje Ourti-nord sistem, ki je pomenil na področju stanovanjske gradnje velik korak naprej.
Pomembno prelomnico v njihovem razvoju pomeni tudi leto 1973, ko so začeli graditi tovarno Vemont konstrukcij in betonske galanterije ter se začeli uveljavljati na tržišču z industrijskimi programi, ki so jim prav gotovo omogočili, da so se prebili v sam vrb slovenskih pa tudi jugoslovanskih gradbenih delovnih organizacij. Industrijskemu sistemu Vemont, ki je namenjen predvsem za gradnjo industrijskih objektov, je sledil program DOM 101 s katerim gradijo poslovne objekte, vrtce, šole, v zadnjem času pa tudi stanovanjske hiše. Z lastnim znanjem in izkušnjami pa so v zadnjem času razvili še en nad vse pomembne industrijski sistem — lahke betonske konstrukcije Velak, s katerimi gradijo predvsem kmetijske objekte.
Muharem Bolič, direktor delovne organizacije Vegrad poudarja, da so bila za uspešen razvoj Vegrada pomembna štiri področja, ki so jim v Vegradu pravočasno namenili dovolj pozornosti. Vedeli so, da brez dobro usposobljenih delavcev ni razvoja. Še leta 1963 so bili povsem brez strokovnjakov, danes pa imajo o<Tsku-paj nekaj več kot 2000 zaposlenih kar 400 takšnih, ki imajo visoko, višjo, ali srednjo izobrazbo. Pretežno so to seveda gradbeni strokovnjaki. To je razveseljiv podatek, vendar poudarja direktor, da z njim še niso v celoti zadovoljni, zato namenjajo nadaljnjemu in dopolnilnemu izobraževanju delavcev veliko pozornosti.
UPORABLJAJO SODOBNO TEHNOLOGIJO
Delavci Vegrada so zelo hitro prešli plotove poprečne slovenske gradbene delovne organizacije, ki je na klasičen način izvajala predvsem stanovanjsko gradnjo. Uvrstili so se v sam ju-
goslovanski vrh.« Usposobljeni smo za vse vrste visokih in nizkih gradenj s spremljajočo infrastrukturo pri opremljanju stanovanjskih naselij, sosesk ... Vse te objekte gradimo s sodobno tehnologijo, s katero stopamo v korak celo z razvitimi svetovnimi firmami. Uporabljamo tehnologijo litega betona z uporabo sodobnih kovinskih opažev in vse več montažnih elementov (montažna stopnišča, jaški za dvigala, betonske ograje, panapeti...)
Pohvalimo pa se lahko tudi z našimi razvitimi industrijskimi sistemi, z njimi smo se uveljavili na območju cele Jugoslavije pa tudi na tujem. Ti sistemi nam omogočajo zares hitro gradnjo, kar pa pomeni v današnjih časih tudi poceni gradnjo.«
V svojem razvojnem načrtovanju so v Vegradu pravočasno namenili dovolj pozornosti tudi trgu. Preživljali so različne čase in različne krize. Ocenili so, da se morajo usmeriti na ves jugoslovanski prostor, pred dobrimi petnajstimi leti pa so začeli delati tudi na tujem. Te njihove usmeritve se vedno znova izkazujejo za pravilne. Tako je tudi sedaj, ko v Šaleški dolini spet zmanjkuje dela in so odvisni predvsem od del, ki jih pridobijo drugod po Jugoslaviji, na njihove poslovne rezultate pa vsa leta izredno ugodno vpliva tudi delo na tujem.
SODOBNA INFORMATIKA
»Za uspešen razvoj organizacije združenega dela je vsekakor izredno pomembna tudi dobra informatika,« poudarja direktor Muharem Bolič. »Njenemu razvoju smo namenili v celotnem obdobju veliko pozornosti. Tudi na tem področju sodimo med razvitejše, saj lahko danes s pomočjo računalnika poleg vodenja osnovnih podatkov in računovodstva, še planiramo, vodimo proizvodnjo, informiranje, trga, prodajo...« Njihove ponudbe so lahko tako hitro izdelane, so zanesljive pa tudi cenejše kot če bi jih delali klasično. To je zelo pomembno, saj moramo izdelovati, zaradi velikega trga, ki ga obvladujejo, zelo veliko ponudb.
»Na področju informatike beležimo zadnja leta sicer skokovit razvoj,« pravi direktor, »prioriteto pa bomo temu področju dela namenili tudi v prihodnje. Razviti želimo zares celovit informativni sistem v katerega bomo vključili vsa področja dela.« PREŽIVLJAJO TEŽKE ČASE
Delavci Vegrada praznujejo tridesetletnico delovanja v času, ko se gradbeništvo otepa z velikimi težavami, ki seveda tudi ta kolektiv niso obšle. Vendar pa jim Vegradovci vsaj še zaenkrat uspešno kljubujejo. To so sposobni prav gotovo zaradi prej omenjenih usmeritev. Seveda pa so bila potrebna za premagovanje težav tudi velika odrekanja zaposlenih. Pogosto morajo zategovati pasove, iskati notranje rezerve ... Njihova prednost pa je bila vedno, tudi v tem, da so krizna stanja pravočasno predvideli in se nanje tudi dovolj zgodaj pripravili.
Tudi z rezultati, ki jih je ta kolektiv dosegel v prvem tromeseč-ju (velik del slovenskih gradbenikov izkazuje izgubo) so zadovoljni, vendar ne brezskrbni. Zavedajo se, da so pred njimi še vedno zelo težki časi. V Šaleški dolini je dela vse manj in še v večji meri bodo odvisni od drugih področij Jugoslavije, kjer pa je gradnja zaradi oddaljenosti seveda zahtevnejša in dražja. Torej bodo tudi v letošnjem, jubilejnem letu, potrebna za premagovanje težav, prizadevanja vseh zaposlenih. Še bolj bodo morali delati hitro, kvalitetno in poceni.
»Prav je da se ozremo, ko zaidemo v težave,« pravi Muharem Bolič, »malo nazaj in se spomnimo, v kakšnih pogojih so delali naši »pionirji«, ki so se pogosto znašli v težavah, vendar so jih premagali z zares dobrim delom. Naj bodo naši vzorniki. Sledimo jim in zaupajmo v našo razvojno politiko. Naredimo vsi skupaj čim več, da bo naš Vegrad še naprej uspešen.«
Kolektivu Vegrada seveda želimo ob njihovem pomembnem jubileju, da bi se te njihove želje uresničile. MIRA ZAKOŠEK
Mesto Titovo Velenje je v veliki meri delo rok Vegradovcev
Delavci Vegrada so se uveljavili tudi pri gradnji številnih industrijskih objektov v naši občini. Med drugim so sodelovali tudi pri gradnji nadomestnih rudniških objektov
4. stran * nSS CS5
Ml IN OKOLJE
titovo velenje -k
4. junija 1987
Imamo pravico do zdravega okolja
V	nedeljo so se v gasilskem domu v Škalah zbrali krajani, da tudi tukaj povedo, kaj mislijo o varstvu človekovega okolja, da zavzamejo stališče o odpiranju jame Šoštanj in gradnji bloka V. šoštanjskih Termoelektrarn. V gasilskem domu v Škalah so bili zbrani ljudje, ki so bili prva priča rušenja človekovega okolja, ki so posledice rudarjenja na svoji zemlji tudi občutili. Zato niso bile naključne besede, ki jih je izrekel Herman Arlič: »Razumem,če se tukaj kmet bolj boji za zemljo kot kje drugje, toliko in toliko jo je Slo. Tisti, ki vemo, kako smo v Skalah nekoč živeli, nam je danes težko, ker nas malokdo razume in nas le malokdo hoče poslušat. Mislim, da so Skale edinstven primer v Sloveniji, edinstven zato, ker so po vojni največ izgubile in najmanj dobile.«
Kljub temu pa je k javni razpravi v Škalah treba dodati še nekaj. Krajani in drugi zbrani v gasilskem domu so bili izredno strpni in pripravljeni poslušati tako argumente enih — Rudnika lignita in Termoelektrarne Šoštanj in enako strpno razlagati svoje.
Adolf Lipnik, sekretar socialistične zveze v kraju, ki je usmerjal razpravo je že v uvodu dejal: »Želim, da se v razpravi osredotočimo na probleme, ki so nastali zaradi posledic rudarjenja — ugrezanja zemlje in rušenja zasebnih in skupnih objektov, razpravljati bi morali o vplivu dimnih plinov in zapraševanja naše okolice, mislim pa, da bi morali spregovoriti tudi o poravnavanju nastale škode in včasih nerazumljivih stališčih družbene skupnosti ali posameznikov v njej do naših problemov.«
NADOMESTNI OBJEKTI
V	Škalah je danes še nejasno, kaj bo z nekaterimi predeli. Ne-
jasno je recimo še, kaj bo v južnem delu Škal, čeprav je za nekatere njegove dele že jasno — recimo za šolo — da je kmalu ne bo več. Kako jo nadomestiti, kako dokončati dom? Pri domu je sedaj problem samo še dokončno financiranje, ki še ni rešeno. »Ne moremo se strinjati s tem, da se nadomesti samo protivrednost porušenih objektov, ko pa vemo, da so objekti funkcionalni in kot funkcionalni tudi služijo svojemu namenu, zato moramo kot protivrednost dobiti tudi funkcionalne objekte. Zal SDK misli drugače, češ da se mora iz rudarske škode nadomestiti samo protivrednost sedanjih objektov.«
V Škalah so od leta 1950 do leta 1960 porušili celotno družbeno infrastrukturo — dve šoli, prosvetni dom, kjer je bila tudi večnamenska dvorana — za telovadnico je služila in za razne prireditve, porušili so trgovino, gostilno in občinsko hišo.
»Če smo imeli v Škalah veliko razumevanja za to, da smo dali prednost drugim družbenim objektom, ki so bili bolj aktualni in takrat bolj potrebni, če smo v Škalah štirideset let čakali na to, da pridemo do nadomestnih objektov, pa je sedaj čas, da nas tudi družbena skupnost razume v naših zahtevah, nas podpre in ne zavzema odklonilnih stališč do teh problemov,« so menili.
»Presenetilo nas je,« so dejali v Škalah, »ko so pregledovali investicijski program šole in zavzeli stališče, da je za tak kraj kot so Škale, dovolj v njej skupen prostor, kjer naj bi bila telovadnica in jedilnica v enem prostoru. Tisti, ki vidijo samo prihodnost ne pa tudi preteklosti, bi morali vedeti, kaj so Škale za naše rudarjenje že žrtvovale. Moram pa reči, da je na rudniku dosti razumevanja, imajo pa pri njih tako kot pri nas ek-sterne težave takrat, ko gre za iz-
gradnjo nadomestnih objektov,«
je dejal Adolf Lipnik.
KISEL DEŽ
Če v Škalah ni vidno tisto, kar je vidno v Zadvodnjah in še kje v Šaleški dolini — umiranje gozdov in ni videti na drevju neposrednih »vžigov«, pa se v Škalah tudi opaža degeneracija dreves in se zato postavlja tudi vprašanje genetskih vplivov na živalstvo in v prvi vrsti na ljudi. Se pa poleg tega na škalskih zemljiščih pojavlja nekaj drugega — mah. »To pomeni, da se je vse to ozemlje zakisalo. Kmetje opažajo, da s padavinami, ki k nam prihajajo z zahoda, pada kisel dež in da so zemljišča zakisana. Pomagajo si z žlindro in apnom in resno razmišljamo o tem, kako pristopiti k sanaciji tistih zemljišč, ki jih v Škalah še nismo potopili.
Poleg tega imamo v neposredni bližini odlagališče pepela. Vsak južni ali jugozahodni veter, kadar
te nasipe obdelujejo, dvigne prah od tam in ga prinese v Skale, v trenutku ga imaš polne oči in polna usta.«
OKOLICO, KI JO UNIČIMO, NAREDITI SPET ZDRAVO
»Menimo, da moramo v tej dolini iti v izkoriščanju in proizvodnji do take mere, da ne bomo v nobenem primeru slabšali človekovega okolja ker je to že kritično, kvečjemu ga moramo izboljševati. V ceno tako premoga kot električne energije je zato treba vkalku-lirati to, da okolico, ki jo uničimo, naredimo zdravo. Za ceno visokega standarda ne moremo v kraju in okolici, ki je že tako ogromno žrtvovala, dopustiti, da so žviljenj-ske razmere popolnoma nemogoče. O tem so veliko govorili že v drugih krajevnih skupnostih in naša stališča so identična njim.«
Sledila je razprava, v kateri so se dotaknili vseh teh že prej ome-
V Ležnju (skrivaj) kurijo
Slišali smo, da v Ležnju še vedno na skrivaj kurijo strupene odpadke. Zdi pa se, da vendarle ni vse v meglo zavito. Eden od navzočih je dejal : »Vsak ponedeljek med 10. in 11. uro kurijo. Ze jutri (razprava je bila v nedeljo), lahko pošljete miličnike.«
Z malico v telovadnico
bi lahko sodili po tejle izjavi Hermana Arliča, predsednika tamkajšnjega TVD Partizan. Najprej je povedal, da so prostovoljno, v glavnem prostovoljno, zgradili kar pet igrišč, pa so vsa »šla«. Nekoč je v Škalah že bila telovadnica, v bivšem prosvetnem domu. Telovadnico si zato želijo že dolga desetletja, pa ji nasprotujejo tisti, ki bi morali najbolj vedeti, kako potrebna je, seveda v pravem pomenu besede, za zdravje otrok. Dejal pa je tudi tole: »Lapuh (predstavnik republiške izobraževalne skupnosti menda), je dejal, da v Skalah ne potrebujemo telovadnice, da je dovolj 120 kvadratnih metrov, da je lahko v takšnem prostoru tudi jedilnica ... In ta tovariš izhaja iz izobraževanja! Le kdo ga je zadolžil, da lahko zastopa izobraževanje, če trdi, da se lahko odvija telovadba v prostoru s 120 kvadratnimi metri, v katerem bi bila hkrati tudi jedilnica ... Da je lahko po uri telovadbe v istem prostoru takoj za tem še malica ali kosilo? Sramota, da lahko takšni ljudje zastopajo takšne ustanove!«
njenih stvari. Stane Lipnik je recimo dejal, da to, kar se dogaja v zadnjem času, daje neko upanje, vsaj ljudem v Škalah. Ker, kot je dejal, če bi se po vojni kdo postavil na stališče, da hoče imeti za porušene objekte nadomestilo, bi ga najbrž zaprli. Danes pa je tudi rudnik uvidel, da tako ne gre več naprej. »Ko so se ustanavljale samoupravne interesne skupnosti sem predlagal, da bi se ustanovila tudi SIS za rudarsko škodo. Sestavljena bi morala biti iz tistih, ki koristijo to okolje in tistih, ki so zaradi tega oškodovani. Taka skupščina bi bila nek kontrolni organ, da bi se sredstva zares namensko uporabljala, za sanacijo zemljišč in povrnitev škode.«
Franc Zerdin iz rudnika je, recimo, dejal, ko so govorili o šoli, da jeseni nihče ne bo imel pravice podpisati, da naj gredo otroci v to šolo, ki se lahko vsak čas podre. »Da pa šola ni zgrajena, nič ne rečem, da nismo krivi tudi mi, a pri tem se je pokazalo tudi tisto nepravo sodelovanje krajanov in rudnika, ker nismo mogli do zemljišč priti pravočasno.«
Veliko govora na tem zboru je bilo prav okoli tega — kakšna naj bo ta šola. Osemletka gotovo ne, tega ni nikoli zahteval v Škalah nihče, zahtevajo pa funkcionalno štirirazrednico, takšno s telovadnico, v kateri ne bo — kot hočejo nekateri — tudi jedilnica, kadar v njej slučajno ne bo telovadbe.
»V vseh dokumentih je zapisano, da imamo pravico do zdravega okolja,« pa je dejal Miran Ahtik, »pojavlja pa se vprašanje, ali smo pripravljeni ob taki proizvodnji tudi plačati celotno sanacijo površine?« Spraševal se je, če je slovenska javnost, ki hoče energijo iz te doline, tako ceno tudi pripravljena plačati. Prepričan je, da bi v hipu upadlo zanimanje za to energijo, če bi cena zanjo morala pokriti vse tisto, do česar imamo ljudje v Šaleški dolini vso pravico, to je do zdravega oko-lja.
DAJATI REALNE PODATKE
»Najprej smo dolžni krajanom dajati realne podatke, kolikor je to v tem trenutku možno in podatke, ki jih imamo, moramo krajanom tudi posredovati. Podatki o radioaktivnosti obstajajo od leta 1985, meritve je opravil Inštitut Jožef Štefan in prav je, da jih objavimo,« je dejala Nada Zavolo-všek-Hudarin, predsednica OVSZDL.
Ljudje se imajo pravico razjasniti, kako naprej živeti v tej dolini. »Ko smo o tem razpravljali na predsedstvu OK SZDL, smo ugotavljali, da je ta prostor že toliko obremenjen, da je vprašanje, če še prenese nadaljne obremenitve. Zato je bila tudi jasna zahteva, da se oceni, kaj ta naš prostor sploh še prenese. Naslednje, kar je bilo jasno izpostavljeno tudi v razpravi pri vas je, da mora biti cena energije realna, upoštevajoč vse zahteve, ki jih imamo. In v nobeno investicijo v naši občini ne smemo pred sanacijo razmer — oziroma namestitvijo čistilnih naprav na termoelektrarnah.
In prvo, kar moramo v tej občini narediti, skupaj z Rudnikom lignita in Termoelektrarno je, da damo ljudem jasne in realne po-datl.e, da nam bodo ljudje verjeli. Ko bomo enotno nastopali, tudi navzven, v republiki, bomo kaj dosegli. Sedaj pa smo v poziciji, ko dobesedno prosimo za višjo kakovost življenja, oziroma vsaj za tisto, kar imajo drugi,« je dejala Nada Zavolovšek-Hudarin.
V razpravi je bilo rečenih veliko stališč in mnenj, ki pa se skoraj v ničemer ne razlikujejo od stališč, ki so jih sprejeli in potrdili v drugih krajevnih skupnostih, . zato o tem ne bomo še enkrat pisali. Soglašajo s tistimi, ki so bila že objavljena v Našem času. Kljub temu, pa so v Škalah poudarili še nekaj, namreč menili so, da se občinski organi v preteklosti za okolje niso kaj dosti brigali. »Če bi se,« so rekli, »danes ne bi bilo tako. Menimo, da občina na tem področju v preteklosti ni naredila nič, kvečjemu«, so dodali, »je kak podatek prikrila.«
Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje
Letos izdelali 13 raziskovalnih nalog
Štiri leta je od tega, odkar so na Centru srednjih šol v Titovem Velenju na pobudo Občinske raziskovalne skupnosti in Izvršnega sveta začeli z gibanjem »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje.«
V	prvih treh letih so mladi izdelali 74 raziskovalnih nalog iz najrazličnejših področij, pri izdelavi teh nalog pa je sodelovalo kar 143 avtorjev. Večina od njih so bili učenci Centra srednjih šol, nekaj pa tudi učencev osnovnih šol in študentov.
V	letošnjem gibanju Mladi za razvoj občine Velenje je sodelovalo 35 učencev, 26 iz Centra srednjih šol in devet iz osnovnih šol. Raziskovalne naloge so bile razdeljene v pet tematskih področij, največ nalog pa so mladi izdelali s področja — računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju (6), na tematiko predvojnega delavskega gibanja, NOB in povojnega obdobja socialistične izgradnje v Šaleški dolini se navezujejo tri naloge, na temo človek in družbeno okolje so mladi izdelali dve nalogi, po eno pa s področja urejanja in varstva naravnega okolja ter področja arheologije in kulture.
Raziskovalne naloge so predstavili že prejšnji teden v
Stiskami, v ponedeljek pa so v sejni sobi upravne zgradbe TES podelili priznanja za najboljše naloge (o tem bomo še pisali).
Pa še nekaj je treba povedati — učenci Centra srednjih šol so z 58. nalogami uspešno sodelovali tudi na republiških srečanjih mladih raziskovalcev, znanim pod
naslovom »Znanost mladini«, kjer so dosegli odlične rezultate. Z osmimi nalogami pa so zastopali Slovenijo na zveznih srečanjih »Nauku mladima«, ker so tudi dobili priznanja — zase, za mentorje in Center srednjih šol.
Poleg teh priznanj pa je pomembno tudi, pravijo na
Centru srednjih šol, da organizacije združenega dela in širša družbena skupnost občine Velenje ustrezno vrednoti delo mladih ustvarjalcev. Mladi raziskovalci prejemajo kadrovske štipendije ali štipendije za nadarjene učence, dva izmed njih pa sta tudi štipendista Titovega sklada.
Naloge mladih
Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju: IZDELAVA DIGITALIZA TORJA ZA MIKRORAČUNALNIK avtorjev Blaža Podgorška in Saša Milosavljeviča iz 1. letnika elektrotehniške usmeritve ter Jureta Šafariča — 1. letnik računalniške usmeritve, mentor: Dordje Atanackov; STRATEGIJE ISKANJA PO PODATKOVNIH BAZAH av-' torjev Franca Štiglica, Mateje Roje in Iztoka Pecige iz 4. letnika računalniške usmeritve, mentor - Milan Meža; IZDELAVA PROGRAMOV ZA IZRAČUN SORNIKOV TER ZATIČEV NA MIKRORAČUNALNIKU avtorja: Peter Ramšak — 2. letnik in Miran Puc 1. letnik strojne usmeritve, mentor Albin Vra-bič; PRERAČUN LEŽAJA Z RAČUNALNIKOM - Tomaž Berločnik, 4. letnik strojne usmeritve, mentorja sta bila Albin Vrabič in Igor Razbornik; IN-TERPOLIRANJE TABEL IN FUNKCIJ Z RAČUNALNI-
KOM — Vojko Šinigoj, 3. letnik strojne usmeritve, mentor Albin Vrabič; PRERAČUN PALIČJA S POMOČJO RAČUNALNIKA — Tomaž Svetina, 4. letnik strojne usmeritve, mentorja Albin Vrabič in Igor Razbornik;
Urejanje in varstvo naravnega okolja: naloga ČEBELARSTVO V INDUSTRIJSKEM OKOLJU, avtorji te naloge so bili člani čebelarskega krožka CSŠ: Karla Jeromel, Bernarda Veter-nik, Zinka Balant, Brigita Meh, Melita Cvikl, Bojan Penšek in Jani Sevčnikar, mentorica pa Mira Preložnik;
Človek in družbeno okolje: naloga MLADINSKI TURIZEM, avtorji člani geografskega krožka OŠ Antona Aškerca: Bojan Drčar, Sandi Šarman, Andrej Meža, Joži Pirečnik, Aljoša Jelen, Mojca Camloh, Simona Časi, Metka Reher in Gordana Stojilkovič, mentorica pa Stanislava Boro-však; IDEJNI TOKOVI MED MLADIMI NA SREDNJI DRUŽBOSLOVNI ŠOLI avtor-
jev Slavka Plahute, Irene Red-njak in Lidije Brglez iz 4. letnika družboslovne usmeritve, mentorica Zlata Zevnik:
Zgodovina: ŠALEŠKA DOLINA OD LETA 1918 DO 1940 V ŽUPNIJSKIH KRONIKAH, nalogo je izdelala Irma Setinšek iz 2. letnika družboslovne usmeritve, mentor Jože Hudales; GIBANJE PREBIVALSTVA V ŽUPNIJI ŠMARTNO OB PAKI V OBDOBJU 1860-1941, avtorica Tatjana Vidmar — 2. letnik družboslovne usmeritve, mentor: Jože Hudales; ŠOLSTVO V ŠENTILJU PRI TITOVEM VELENJU MED LETI 1918-1939, avtorica Daniele Brišnik — 4. letnik družboslovne usmeritve, mentor: Anton Ravnikar;
Svetova arheologije in kulture:
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V ŠALEŠKI DOLINI, avtorja Mateja Murkovič in Darja Rutnik — 2. letnik družboslovne usmeritve, mentorica Kornelija Križnič.
Stališča in sklepi javne razprave o razvoju
REK-a v KS Zavodnje
1.	Onesnaževalci ne smejo nadzorovati merilnih naprav za določanje onesnaženosti okolja. Zagotoviti moramo neodvisen nadzor nad meritvami in neodvisno obveščanje o rezultatih meritev.
2.	V Našem času je potrebno takoj objaviti podatke o imisijah v Zavodnjah.
3.	Nujno je čimprej usposobiti sistem za alarmiranje krajanov.
4.	TEŠ naj pripravi operativne ukrepe za zmanjšanje emisij v primeru prevelikega onesnaženja in način obveščanja krajanov (ROK: 30. 6. 1987).
5.	Zdravstveni center Velenje naj izdela navodila za ukrepanje prebivalcev v primeru prevelikega onesnaženja.
6.	SOb Velenje naj skupaj s TEŠ javno pojasni, zakaj niso bile uresničene naloge iz družbenega plana 72—76 o zaščiti zraka ob izgradnji TEŠ IV.
7.	S premično merilno napravo je potrebno preveriti ustreznost lokacije AMP v Zavodnjah in po potrebi zamenjati njen položaj.
8.	Od Skupščine občine Velenje in TES zahtevamo, da pripravita temeljito gradivo za republiško skupščino, ki bo 24. 6. 1987 (predlogi za saniranje TEŠ).
S sklepi skupščine je potrebno občane seznaniti v Našem času. V primeru, da bodo sklepi nesprejemljivi, zahtevamo, da se novega zbora krajanov udeležijo tudi predstavniki: EGS, ISEP, IS SRS in Republiške sanitarne inšpekcije, zaradi čimbolj učinkovitega dogovarjanja.
9.	Nov zbor občanov Velenje naj bo v Zavodnjah 5. 7. 1987 ob 10.30.
10.	Propadanje gozdov in ogroženost zdravja ljudi pomeni veliko nevarnost za slabitev SLO. Tudi zato zahtevamo hitrejše oz. takojšnje odpravljanje posledic proizvodnje električne energije.
11.	Krajevna skupnost Zavodnje od REK zahteva pravično odškodnino za uničene in poškodovane gozdove.
12.	Krajevna skupnost zahteva zdravstvene preglede krajanov, predvsem mladih ljudi.
Prednostni seznam krajanov za pregled bo pripravila krajevna skupnost.
Zdravstveni center mora posebno pozornost posvetiti zdravju krajanov z najbolj ogroženih območij.
13.	Zahtevamo analizo pitne vode na ogroženih območjih.
14.	Zahtevamo ustrezno zmanjševanje proizvodnje v TEŠ v slabih vremenskih pogojih.
15.	Zahtevamo vzpostavitev ustrezne povezave KS — TEŠ zaradi učinkovitega in hitrega obveščanja o stopnji onesnaženosti.
16.	V občini je potrebno pripraviti predlog prezaposlitve delavcev RLV v primeru zmanjšanja proizvodnje.
17.	Zahtevamo uradno informacijo o meritvah radioaktivnosti v naši občini. Informacijo objaviti v Našem Času.
Zato zadolžujemo KPGVO SOB Velenje.
18.	Zahtevamo usmeritev k izkoriščanju obnovljivih energetskih virov, predvsem vodnega potenciala.
Predlagamo poenostavitev postopkov za gradnjo manjših HE.
19.	Ne dovolimo izgradnje odlagališča za jedrske odpadke v naši občini. Prav tako ne soglašamo z gradnjo odlagališča v sosednjih občinah.
20.	V skladu z Zakonom o rudarstvu zadolžujemo KPGVO in RLV, da preverita, kaj se dogaja v Velunjskem grabnu. Zahtevamo, da SOb izda ustrezen odlok, ki bo preprečeval gradnjo odlagališča. Zahtevamo, da se o tem seznani javnost. V primeru ugotovitve črnih gradenj zahtevamo, da ustrezni občinski organi ukrepajo v skladu z zakonom.
21.	Smo proti odpiranju jame Šoštanj in izgradnji TEŠ V.
22.	Z našimi stališči je potrebno seznaniti širšo javnost.

4. junij 1987	* titovo velenje
Ml IN OKOLJE
nas cas ★ stran 5
DVIGNJENI ZASTOR 41
Zavodnje na mrliški postelji
O nadaljnjem razvoju rudarstva in energetike in z njo neposredno povezanimi ekološkimi vprašanji, je bilo zadnje čase v našem tedniku toliko zapisanega, da je k temu kar težko dodati še kaj novega. Pa vendar je bila javna tribuna na to temo v krajevni skupnosti Zavodnje drugačna od drugih.
Kako tudi ne? Ljudje, ki ekološke probleme neposredno čutijo, ki se ubadajo z njimi pri vsakodnevnem življenju pač diskutirajo drugače kot tisti, ki se z njimi seznanijo preko časopisov in raznih gradiv in so jim nekaj abstraktnega. Njihove zahteve so odločnejše, pogosto brezkompromisne. Velikokrat so nezaupljivi, saj doslej kljub opozarjanju in zahtevam niso dosegli pravzaprav čisto nič.
UMIRAJOČA VAS
Pot v to čudovito hribovsko vasico, kamor smo Velenjčani vedno radi prihajali na oddih, na sveži zrak, v neokrnjeno naravo, je bila tokrat čisto drugačna. Že pri odcepu proti Zavodnjam, v Šoštanju, je obiskovalec izvedel, da se je odpravil v umirajočo vasico. S transparenti pa so »okrasili« tudi središče vasice, kamor so pripeljali tudi drevje, ki je klonilo strupenim plinom v zraku. Skratka Zavodnje so dajale zadnjo nedeljo zares čisto pravi videz »Zavodenj na mrliški postelji.«
Tako prepričljivo kot so »okrasili« svoj kraj, pa so predstavili zbranim tudi svoje probleme. Postavili so jih na prvo mesto in zaradi tega niso dovolili predstavnikom rudnika in šoštanjskih termoelektrarn, da bi najprej spregovorili o razvojnih usmeritvah, tako kot je bil običaj na drugih javnih tribunah. »O tem smo že velikokrat slišali,« so vsevprek poudarjali in dodali: »Tokrat pa naj prisluhnejo še oni nam. Naj se še oni seznanijo z našimi problemi.«
KAJ BO S KMETIJAMI?
Predstavili so svoj kraj, kjer živi iokoli 300 prebivalcev, imajo pa kar 30 čistih kmetov, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo.« So njihovi pridelki sploh še užitni, so se spraševali,« kako dolgo jih bodo še lahko prodajali?«
Veliko pozornosti so namenili umirajočim gozdovom, ki nas najbolj zgovorno in najbolj vidno opozarjajo na propadanje narave. Ob tem so pogosto izpostavljali odgovornost občinskega vodstva in menili, da prevečkrat klone zahtevam republike in se premalo zaveda »občani smo gospodarji svoje občine in ne republika ali država.«
Odločno so takoj na začetku zastavili vprašanja: »Bomo obdržali proizvodnjo energije na sedanji višini in umrli, ali pa se bomo odločili, da jo zmanjšamo in pre-živimo? Mar v naši družbi res nimamo zakonov za zaščito okolja, za zaščito ljudi? Zakaj ne dobimo analiz o stanju zraka? Zakaj nihče ne izdela analiz zemlje? ...«
»BOSTE IZKORISTILI CELOTNO NARAVNO BOGASTVO?«
Aktivno so se v razpravo vključili mladi, ki so med drugim sestavili pesmico v kateri se sprašujejo, če bo sedanja generacija res izkoristila celotno naravno bogastvo Šaleške doline, mladim pa prepustila le onesnaženo oko-lje.
Izrazili so bojazen, če bo naša družba zares uresničila tisto, kar si je zastavila v svojih planih, še posebej, ker so bile zahteve oziroma usmeritve o tem, da moramo v občini več narediti za razrešitev ekoloških vprašanj že v občinskem planu sprejetem leta 1972. Že v tistem planu je bila postavljena zahteva po prepovedi gradnje objektov, ki bodo onesnaževali našo dolino in zahteva po namestitvi čistilnih naprav na četrtem bloku šoštanjskih termoelektrarn, ki so ga takrat gradili. »V Sloveniji si v zadnjem času prizadevamo, da bi bili kar najbolj samostojni,« je menila ena izmed razpravljalk, »pa smo če-dallje bolj odvisni od drugih, tako na področju hrane, pa tudi dellovne sile.«
KJE SO PODATKI
INejevoljni so bili tudi zaradi teg;a, ker pravijo, da ne dobijo podatkov o svoji ogroženosti. Talko tudi merilne naprave sploh nis<o odigrale svoje vloge. »Skri-vamje teh podatkov je nedopustno, če že ne kar protidržavno dejanje1 ...« so menili in dodali »Ne
očitajte nam ob tem udobja, imamo ga le toliko, kot nam ga ponujate.«
Ena izmed krajank je zelo slikovito opisala, kako je vedno rada zahajala v to hribovsko vasico, kamor so zdravniki pošiljali pljučne bolnike na okrevanje in poudarila pomen gozdov v času narodno osvobodilne vojne. »Zdaj pa jih kar puščamo, da propadajo. Z njimi pa propadamo tudi mi in naši otroci. V imenu njih in v imenu še nerojenih, ki ne vemo, kakšni se bodo rodili, protestiram,« je dejala in zaključila z besedami: »Le bedak si žaga vejo, na kateri sedi.«
Pa se ustavimo še ob podatkih merilnih naprav. Krajani Zavodenj se nikakor ne morejo strinjati, da jih ni. Do nedavnega smo jih imeli le za lanski oktober, na javni tribuni, pa je predstavnik šoštanjskih termoelektrarn posredoval podatke še za prva letošnja meseca, ko so dnevne količine kar nekajkrat presegale dovoljeno mejo, 7. februarja kar za sedemkrat. »Kako je mogoče, da objavljajo po radiu, na primer za Ljubljano, proti, dnevne koncentracije strupov v zraku in občane tudi opozarjajo, kdaj se ni priporočljivo gibati na prostem, mi pa za te podatke izvemo z nekajmesečno zamudo, ko nam vse to nič ne koristi. Merilne naprave bi služile namenu, če bi krajani takoj vedeli, da so v zraku večje koncentracije in če bi šoštanjske termoelektrarne takoj tudi zmanjšale proizvodnjo.« so menili, ob tem pa dodali, da ni sprejemljivo, da pošilja hidrometeorološki zavod omenjene podatke onesnaževalcu. Te podatke bi moral zbirati in sproti objavljati komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Pa še nekaj so izpostavili ob tem. Po njihovem mnenju namreč lokacija merilne naprave v Zavodnjah ni pravilna. »Merilne naprave pa tudi niso dovolj,« so poudarjali, »potrebujemo takšne sanacijske programe, ki bodo zmanjšali emisije škodljivih plinov vsaj za 90 odstotkov.«
Veliko so govorili tudi o čistilnih napravah in se nikakor niso strinjali, da ni denaria v ta namen. »Na vseh koncih in krajih ga razmetujemo,« je dejal eden izmed njih. »Med drugim kar najprej delimo razna priznanja in to tudi takšnim, ki so krivi, da je naše okolje tako ogroženo.«
»Kako bomo brez gozdov in kako bomo, če bomo preveč oslabeli, da bi se lahko vključili v te aktivnosti? so se sprasevali.
»V naši aružbi namenjamo veliko denarja za nerazvite, za medsebojno pomoč. Mar nismo zdaj te pomoči zelo potrebni tudi mi? se je vprašal eden izmed krajanov.
POKRITI JE TREBA RAZLIKO CENE LESA
Pe še eno zahtevo so izpostavili. Les, ki ga morajo posekati seveda ni kal ovosten, vsekakor pa so upravičeni do plačila polne cene. Razliko bi jim moral, so menili, pokriti povzročitelj ali pa občinski sklati za elementarne nesreče. Ob tej zahtevi pa so poudarili, da se zavedajo, »da to ni rešitev, saj nam vse to že čez nekaj let ne bo koristilo, če ne bo vec gozdov.«
KAJ PA OTROCI?
Druge razpravljalce, predvsem matere, je motilo, da toliko
tovorijo o gozdovih, nič pa o lju-eh, o otrocih, ki so prav gotovo ravno toliko ogroženi kot gozdovi, nihče pa tega ne spremlja in nikoli še nihče ni prebivalcem nič povedal o tem, kako bi se lahko v posameznih primerih preventivno obnašali. Prav zaradi tega so menili, da je treba prebivalstvo tega najbolj ogroženega območja Šaleške doline preventivno pregledati, najprej seveda tiste najbolj ogrožene. Krajevna skupnost bo pripravila sezname, preglede pa bi seveda spet moral plačati povzročitelj.
SMO BREZ ANALIZ
Seveda se je v razpravi razkrilo, da v občini nimamo številnih analiz. Tako niti slučajno ne vemo, kako vpliva onesnaženje zraka na poljske pridelke, na živino, na pitno vodo. Vemo samo tisto in izključno tisto, kar nam poka-
že narava sama. To pa je slabša rast trave, ožig pšenice, slabša plodnost krav, večja umrljivost mladičev živine .. . Vse te analize pa je treba napraviti, pa ne zato, da iih bomo imeli, temveč zato, da bomo na osnovi njih ukrepali.
GRADIMO HIDROELEKTRARNE
Seveda se v Zavodnjah srečujejo predvsem z ekološkimi problemi, ki jih povzročajo termoelektrarne, zato so precej manj pozornosti namenili razvojnemu ramu rudnika — odprtju ja-
me Šoštanj. V dvorani pa je prevladalo mnenje, da je odpiranje te jame nedopustno, da bi bilo pač pametneje v Sloveniji graditi hidroelektrarne, ki dajejo veliko čistejšo energijo. Zahtevali so, da se začnejo v občini takoj, če se bomo seveda odločili za zmanjšano proizvodnjo, iskati dodatni programi.
Govorili so še o radioaktivnosti elektrofilterskega pepela in zahtevali, da se uradni podatki o tem objavijo v Našem času, veliko pa so razpravljali tudi o odlagališču radioaktivnih odpadkov, saj jih močno bega, da stojijo v Velunjskem gradbu barake in sumijo, da se tam nekaj dogaja. Žal pa nihče ni nič vedel o tem, na javni tribuni je bila podana le informacija rudnika. Zatrdili so, da tam nič ne delajo; prav tako to velja tudi za rudnik Mežica, ki je >red leti opravljal raziskave na :em področju. Krajanom se je seveda zdelo povsem nedopustno, da nihče ne ve, kaj se tam dogaja, komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pa so zadolžili da to preveri. Ponovno pa so ob tej razpravi zahtevali, aa občina nikakor ne sme dovoliti, da bi bila ta že itak hudo onesnažena dolina, še bolj zastrupljena.
Se velikoje bilo povedanega v nedeljo v Zavodnjah. Razprave krajanov so bile prepričljive, po-
§osto emocionalne, pa tuai napa-alne. Včasih je bilo kar težko voditi dialog. Pa vendar, kakor koli že, ob vsem, kar se v Zavodnjah dogaja, vse to sploh ni čudno, še posebej, ker pravzaprav ob nobeni njihovi, pa morda na prvi pogled še tako zaletavi zahtevi, človek ne more reči, da nimajo prav.
MIRA ZAKOŠEK
P'
tc
Javna razpoznava
Obdobje od leta 1965 do 1970 je bilo za našo dolino v marsičem prelomno. Danes, ko je mnogo stvari bolj razpoznavnih kot v preteklosti lahko trdimo, da je bilo teh pet let rojstna doba intenzivnega uničevanja okolja.
To je bil čas velikih odločitev. To je bil čas, ko so uvoženo opremo za EKK obsodili na razrez in vrgli med staro železje. To je bilo obdobje velenjskega rudnika, ko je skoraj cela generacija domačih rudarjev odšla s trebuhom za kruhom. To je bil čas odločitve za intenzivno kurjenje premoga in njegovo spreminjanje v električno energijo.
Nikakor nočemo reči, da bi bil EKK okolju manj škodljiv kot TEŠ, še posebej zato, ker ekoloških posledic kemijske predelave premoga tudi pri poznejši izgradnji TES ni nihče predvideval, kaj šele izvedel celovito zaščito naše življenjske sredine pred vsemi škodljivimi posledicami, ki jih danes spoznavamo. Kajpak moramo priznati, da takratno nepoznavanje posledic ne smemo pripisati samo površnosti, temveč bolj neznanju. Za primer pri-denimo, da tudi knjige za poučevanje energetike iz leta 1972 kot dodatne objekte pri termoelektrarnah omenjajo zgolj elektrofil-tre. Danes pa vemo, da je SO; vsaj tako nevaren kot pepel in da bi za učinkovito odžveplevanje morala ob vsaki termoelektrarni stati še prava tovarna za proizvodnjo žveplene kisline.
Toda ni namen tega zapisa opozarjati na nujnost reševanja tistega, kar se rešiti še da, ampak poiskati odgovore na naslednja vprašanja: kaj je narekovalo takšen salto mortale v odločitvah, sprejetih v navedenem petletju? Kaj je narekovalo ustanovitev EKK? Kaj njegovo likvidacijo? Kaj nihanje proizvodnje premoga v letih 65—70? Kaj je narekovalo povečanje kapacitet TEŠ-a? Ali so bile te odločitve rezultat domišljenih znanstveno-razisko-valnih študij, ali pa direktiv z vrha?
Nesporno je eno: da je želja po hitrem razvoju Velenja, začinjena z dobršno mero bahavosti, sprožila intenzivno proizvodnjo premoga in njegovo predelavo v ta ali on proizvod, ki bi bil bolj atraktiven od premoga samega. Tako ni čudno, da se je že ob snovanju EKK razmišljalo o proizvodnji 6 milijonov ton premoga na leto in odpiranju jame Šoštanj!.
Videti je, da je ob spoznanju, kakšno bogastvo (za katerega pa mnogi že menijo, da je le koncentrat strupov) se skriva pod našimi nogami, vse generacije naših voditeljev prevela podzavestna skrb, kako vse to čimprej privleči na dan, ne glede na posledice. S tem so hoteli ustvariti

vsesplošno družbeno blaginjo, sebi pa — pripeti medaljo! Takšna smer je bila začrtana že v letih 1956/57, saj že od takrat spremljamo načrtovano propadanje Šoštanja in izgradnjo Novega Velenja. To je bila odločitev politikov, ki je ni vodilo raziskovanje zalog premoga pod Šoštanjem in takratnim Velenjem, ampak ustvarjanje novega, belega čudeža socializma, zgrajenega na in z žulji knapovskih rok!
Pa ni treba preveč zameriti takratnim političnim smerem in odločitvam. Kdor vsaj malo pozna tisti čas ve, da je takrat revolucija še trajala in so bile direktive glavni argument za ljudsko potrjevanje odločitev, sprejetih tudi na delavskih svetih, ustanovljenih že leta 1950.......vendar so tudi tiste in takšne odločitve prinesle veliko dobrega.
Toda!
Ob vsem tem se je nakopičilo precej spoznanj, ki narekujejo hitre spremembe v načinu odločanja in nadaljnjem razvoju. Pa se nikakor ne damo! Ne moremo in ne moremo iz stare kože. Ne verjamete? Medtem, ko se ljudstvo bori proti Jami Šoštanj in proti TEŠ V, so glavne, energetsko zahtevne investicije, ki bodo rabile TEŠ V, že »na varnem«. Če nočemo imeti še dva nova Fe-nija, bo treba Jesenice in Kidričevo oskrbeti s poceni energijo!
Gozdarji, biologi, kmetje (pa ne samo iz Zavodenj), ekologi in vsi drugi obveščeni in osveščeni ljudje vedo, kolikšne dodatne obremenitve za našo življenjsko sredino bi predstavljali 300 MWh TEŠ V in Jama Šoštanj.
Upati je samo to, da bo tudi tiste, ki odločajo o teh investicijah, vendarle srečala pamet in bodo poskrbeli za temeljito in celovito zaščito naše življenjske sredine, če že res ne gre več brez svinjarij! Da bo vsaj ena generacija politikov, ki odločajo, odmislila baharijo in željo po večjem »spomeniku«, kot so si ga postavili njihovi predhodniki. Da bo vsaj ena generacija politikov ki odločajo, pridobila zaupanje ljudstva! Takšno priložnost, kot jo imajo sedanji, ni imela še nobena doslej! Da se ob prelomljenih obljubah ne bodo prav vsi posuli s pepelom! Za nas in naše otroke njihovo posipanje namreč ne bo le prispodoba, ampak kruto in resnično dejstvo.
Peter REZMAN
OČITKI TEŠ
Izpostavili so še vprašanje, zakaj imajo šoštanjske termoelektrarne le začasno obratovalno dovoljenje, vendar jim ie bilo pojasnjeno, aa je to zaradi pomanjkljivega postopka odpepeljeva-nja in ne zaradi emisij v zrak. Šo-štanjskim termoelektrarnam so še veliko očitali. Med drugim so menili, da so jih te dolgo zavajale, da okolja ne onesnažujejo one, temveč prihajajo škodljive emisije od drugod. Spotaknili pa so se tudi ob staro milijardo dinarjev, s katero so jih po njihovem mnenju hotele »kupiti« Šoštanjske termoelektrarne. »To je tako,« so dejali, »kot če daš beraču kos kruha.«
Z NEKATERIMI ODGOVORI NISO BILI ZADOVOLJNI
Jasne in odločne so bile na javni tribuni zahteve po zmanjšanju proizvodnje električne energije. Z odgovorom predstavnika TEŠ, ki je dejal, da je ta proizvodnja dogovorjena znotraj elektrogospodarstva Slovenije in je samovoljno ni mogoče zmanjševati, niso bili zadovoljni in so menili, da bi se morali njihovega zborovanja udeležiti tudi tisti, ki lahko odgovorijo na takšna vprašanja. Prav zaradi tega so se tudi dogovorili za podoben ponoven sestanek po zasedanju republiške skupščine, v kolikor zahteve Ve-lenjcanov ne bodo sprejete. Skupščino občine Velenje in TEŠ so zadolžili, da pripravijo stališča oziroma zahteve za republiško skupščino in jih tudi objavijo v Našem času.
Uvodni del razprave delegata 0K SZDL Velenje na problemski konferenci v Ljubljani 26. 5. 1987
Bomo razkošno, a predčasno umrli?
Ekologija, energija, varčevanje — pod tem geslom naj bi potekala današnja problemska konferenca. Mislim, da je to geslo izbrano popolnoma pravilno in bi v tem smislu konferenca morala tudi potekati. Večini ljudi je danes že jasno, da mora priti pri vseh podobnih razpravah ekologija na prvo mesto, kajti brez ustreznih naravnih pogojev zamre vse živo s človekom vred in postaja potem varčevanje brezsmiseln papir. To bi že takoj na začetku povedal tistim, ki imajo ob ekoloških problemih vedno na jeziku odgovor »ni denarja«.
Tovarišice in tovariši! Življenje je obstojalo, ko denarja še ni bilo, izgleda pa, da je to življenje ravno sedaj, ko prihaja denar do vse večje veljave, najbolj v nevarnosti. Smo pred odločitvijo ali živeti v normalnih naravnih pogojih bolj
skromno, ali pa obdani z materialnimi dobrinami razkošno predčasno umreti.
Apeliramo na vse prisotne, da jemljete te besede zelo resno, kajti izhajam iz velenjskega področja, kjer so obrisi takšnega uničenja biotopa že jasno nakazani. Uničenje prihaja od onesnaženih voda, vsled rudarjenja pogreznjenih zemeljskih površin, ob tem času daleč največjo ogroženost pa predstavljajo dimni plini iz Termoelektrarne Šoštanj.
Ne bom ponavljal številk in odstotkov uničene narave v Šaleški dolini, ker so te številke slovenski javnosti že dodobra znane, pač pa bom ob tej priliki poudaril, da naj si nihče ne dela utvar, da je to samo ve- • lenjski problem, kajti škodljivi vplivi dimnih plinov se nezadržno širijo in večajo ter pod njihovim udarom slej ko prej celotna Slovenija.
Ob tej priliki bi opozoril tiste, ki nimajo posebnega občutka za naravo, da tu ni samo vprašanje umiranja gozdov z vsemi njegovimi posledicami, marveč je neposredno pod udarom tudi človeško zdravje in še posebej genetski material. Mislim, da ni staršev, katerim je vseeno, če se jim je rodil zdrav ali pohabljen novorojenec. Pa ravno to vprašanje je ob tem času že zelo prisotno ob rojstvu dojenčkov.
Podam naj podatke Zdravstvenega centra Velenje. Po teh podatkih se prirojene napake otrok strmo dvigajo, tako so znašale v velenjski občini leta 1976 62% iznad slovenskega poprečja, leta 1980 je bilo število otrok s prirojenimi napakami na tem področju že 300 % iznad slovenskega poprečja. Ravno tako zaskrbljujoč je porast števila mrtvorojenih, ki se je v letu 1986 povečalo za
171 %. Res ta zadnja primerjava ne more podati točnega stanja, ker ni podana na osnovi dolgoročnega zasledovanja podatkov, vendar porast mrtvorojenih zanesljivo ni naključen, pač pa je odraz nekih globljih dogajanj v našem okolju.
Tovarišice in tovariši! Jasno je, da čudežev ne moremo delati in preko noči spremeniti in prestrukturirati našega gospodarstva. Pričeti bo treba pač tam, kjer se ob tem času nahajamo. Mislim, da bo treba kar na hitro ne samo razmišljati, pač pa tudi ukrepati. Na vseh javnih razpravah je bila v naši občini s strani občanov dana odločna zahteva, da je treba najprej s čistilnimi napravami očistiti dimne pline TEŠ, povečanje kapacitet elektrarne v Šoštanju ob tem času sploh ne pride v poštev. To naj bi bil tudi odgovor na vprašanje, kako naj se uporabljajo goriva v Sloveniji, da bo ekološki vpliv najmanjši. Uporabljajo naj se torej sedanja obstoječa goriva s tem, da se obvezno omeji njihova škodljivost z odgovarjajočimi čistilnimi napravami.
6_stran*LnaS C35
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje -k	4. junija 1987
Branko Dražnik
nost zahteva plačilo za najem prostorov.
Tudi pri revitalizaciji mestne-
a jedra ne gre vse tako kot bi si
oštanjčani želeli. Zavedajo se sicer, da je denarja za izgradnjo stanovanjskih objektov v celotni občini mnogo premalo. Pa vendr menijo, da so tako izpostavljeni, da bi bilo potrebno hitreje in učinkoviteje razreševati njihove težave. Tudi REK bi se moral pri tem mnogo bolj aktivno vključevati.
»Sicer pa, kako naj se človek sploh znajde,« pravi Rudi Bajec, »ko nas z leve in desne zasipajo z drugačnimi podatki, ko niti ne vemo do kod in kdaj se bomo morali preseliti. Pravzaprav ne veš komu bi verjel, katerih podatkov bi se oprijel, kaj je pravzaprav res. Mi predlagamo, da bi eksploatacij-ska meja zastala pred obema osnovnima šolama. Tu je zelo gosta naseljenost in veliko različnih objektov bi moralo biti porušenih. To pa je ogromna družbena škoda. Verjetno bodo koristi od izkopanega premoga komaj kaj večje. Vsekakor pa ta premog ne bo rešil problema energetike Slovenije, neodkopavanje pa bi razrešilo vrsto socioloških vprašanj, izseljevanje in razseljevanje ljudi ...
KAJ PA SAMOUPRAVNE POTI?
Z delom svojih delegatov in delegacij naši sogovorniki niso posebej zadovoljni. Pri volitvah so si sicer prizadevali, da bi res izbrali najboljše ljudi, vendar pa sedaj ti iz različnih vzrokov ne delajo tako uspešno, kot bi morali.
»Tako po samoupravnih poteh ne uspemo uresničiti še tistega, kar bi zmogli. Seveda pa naši največji problemi, kljub našim pogostim pozivom, prošnjam, zahtevam, ostajajo potisnjeni ob rob. Zato stalno obrav-
Rudi Bajec
navamo ene in iste stvari, krajani postajajo malodušni, delegati pa verjetno tudi.«
Gotovo je precej resnice v teh mislih, saj to nekako potrjuje tudi uspešno delovanje društev v tem kraju. Če pač prizadevanja obrodijo sadove, potem ie zavzetost večja.
ŠEPAJOČE SODELOVANJE Z DELOVNIMI KOLEKTIVI
Marsikatera krajevna skupnost dokaj zadovoljivo sodeluje z delovnimi kolektivi na njenem območju. Marsikje pa temu ni tako. Tudi Šoštanjčani s tem sodelovanjem niso povsem zadovoljni. »Predstavniki največjih delovnih organizacij v našem kraju nam sicer radi prisluhnejo, vendar pa je to v glavnem tudi vse. Tu pa tam dobimo tudi kakšno materialno pomoč, a se očitno delovni kolektivi premalo zavedajo, da živijo v krajevni skupnosti, jo s svojim delovanjem oblikujejo in pri nas predvsem močno onesnažujejo.«
V krajevni skupnosti opozarjajo, da je škoda, ki jo delajo Termoeelektrar-ne in Tovarne usnja Šoštanj tako zelo velika, da bi morala ta dva kolektiva gotovo precejšen del sredstev nameniti za sanacijo in ureditev razmer v tej krajevni skupnosti. Tako pa se kraj duši v slabem zraku, ob onesnaženi Paki in ob vrsti drugih pomanjkljivosti, ki so povezane z njegovo starostjo in nesprejetim zazidalnim načrtom.
Vse pa vendar ni tako črno kot smo nanizali v prejšnjih vrsticah. Šoštanj res da ne bo nikoli več imel tiste bleščeče podobe izpred vojnih let. Vendar je možno, da postane prijeten, zanimiv, s patino prelit kraj, v katerem bo kakovost življenja višja kot danes in kamor bo tudi popotnika z veseljem zanesla pot. Tega se zavedajo tudi v krajevni skupnosti, zavedajo pa se tudi, da bo za uresničitev tega cilja potrebno postoriti marsikaj. Nekaj stvari bodo zmogli sami, največji problemi, pa jim niso razrešljivi. In prav tu bo potrebnega veliko več razumevanja in sodelovanja v obeh velikih delovnih kolektivih, ki sta na njihovem področju, pa tudi celotne občine.
BORIS ZAKOŠEK
»Šoštanjčani plačujemo prevelik davek«
Povsem razumljivo je, da je v teh dneh za Šoštanjčane življenjskega pomena potek javne razprave o nadaljnjem razvoju Rudarsko elektroenergetskega kombinata. Z njo je pač najtesneje povezana usoda kraja, številne velike in drobne stiske krajanov. Tako so seveda ostali problemi potisnjeni ob rob, pa čeprav niso majhni in sem jim vpletajo v pogovore iz dneva v dan.
Tudi naš »klepet«, ki smo ga opravili pred dnevi v krajevni skupnosti zatorej ni mogel potekati drugače kot smo ga omenili v uvodnih vrsticah. Počasno umiranje nekdanjega središča Šaleške doline, njegovo zaostajanje in ekološke stiske, so bile teme, ki jih s trpkostjo obravnavajo že vrsto let, pa kot so dejali, nekako ni videti, da bi jih vsaj kanček premaknili z mrtve točke.
V prostorih krajevne skupnosti Šoštanj so se tokrat zbrali predsednik skupščine KS Šoštanj Rudi Bajec, predsednik sveta krajevne skupnosti Matjaž Natek in predsednik krajevne konference SZDL Branko Dražnik.
PREMALO DOGOVARJANJA
Več kot očitno je, če se aanes sprehodiš skozi mesto Šoštanj, ki se že več kot 800 let diči s trškimi pravicami, da ta kraj pravzaprav ne ve, kaj bi s sabo. Zgradbe vedno bolj očitno načenja zob časa, prepuščene so pač negotovosti jutrišnjega dne, sicer pa... »Vsako resnejše, zahtevnejše delo, nam otežkoča dejstvo, da še vedno ne vemo, kaj se bo zgodilo s Šoštanjem. Želeli bi urediti vsaj staro zgodovinsko mestno jedro, a z odgovornimi ne najdemo skupnega jezika. Vse se prepočasi odvija, Očitno je, da za Šoštanj ni pravega razumevanja in denarja. Krajani pravzaprav niti ne vedo, kaj vse se bo porušilo, kje teče eksploata-cijska meja. Pa bi morali vedeti, saj so sedaj njihovi cilji in razmiš-
ljanja, povsem utesnjeni. Ze doslej je davek, ki ga Šoštanjčani plačujemo, prevelik. Od teh umazanih plinov, saj, pepela, do propadlih domov. To so hude stvari. Kakšne velike perspektive torej Šoštanj nima, pa vendar nam ostaja staro mestno jedro in prebivalci v njem. In kaj so doslej odgovorni naredili? Da bi tam ljudem omogočili vsaj dostojno bivanje? Jim ohranili zdravje in očuvali vsaj kanček njihovega okolja?« Tako so že kar na začetku s precejšnjo bridkostjo razmišljali naši sogovorniki.
ŽRTVOVANO MESTO
Veliko vprašanj je v zadnjih letih burilo prebivalce Šoštanja. Največje pa je bilo gotovo počasno zaostajanje in umiranje kraja ter resnično kar malce mačehovska skrb za njihove težave, ki so z odhajanjem mlade generacije
postajale vedno bolj specifične bolj vpete v številne spomine.
»Doslej smo bili krajani potisnjeni ob stran. Nihče skoraj ni iskal naših mnenj, stališč. Vse je bil višji, širši družbeni interes in rudnik je lahko delal marsikaj precej po svoje. Tudi izsiljevanja so bila. Pa bolj malo prijateljskega dogovarjanja ali sporazumevanja. In teh neprijetnih izkušenj ni malo ... Nekatere so tudi čisto drobne. Obrobne. Pa vendar kažejo stisko našega kraja.« so v razgovoru nadaljevali predstavniki krajevne skupnosti in pri tem opozarjali na pred kratkim sprejeto odločitev o ukinitvi matičnega urada v Šoštanju. Takrat so morali sklicati zbor krajanov, ki naj bi odločal o morebitni ukinitvi tega urada. Pa se je na koncu izkazalo, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman, saj je nov zakon ukinil vse takšne urade.
»Zakaj nas sprašujejo stvari,
»Kakšna bo prihodnost Šoštanja?« se z negotovostjo sprašujejo
Matjaž Natek
na katere ne moremo vplivati. Samo razburjamo krajane, ki se čutijo zaradi takšnih postopkov kvečjemu ogoljufane., »je poudaril Matjaž Natek.
Podobne težave so imeli tudi s sektorskim stanovanjskim referentom.
»Vrsto let smo ga imeli in želeli smo, da ostane, saj je v kraju preko 200 družbenih stanovanj. In to so stare hiše, ki so stalno potrebne kakšnih popravil. Pa se Vekosu ni zdelo niti vredno, da bi obvestil krajevno skupnost o ukinitvi urada, kaj šele stanovalce. Na naše proteste so sedaj privolili, da nam bomo zagotovili vsaj dežurno službo. Pa se je zapletlo, ker stanovanjska skup-
krajani.
Občinska zveza prijateljev mladine
■ v v ■
Iscejo animatorje počitniškega dela
Počitnice so blizu in pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje se že skrbno pripravljajo nanje. Tudi letos nameravajo organizirati na otroških igriščih v krajevnih skupnostih Edvarda Kardelja, Šalek, Gorica, Šmartno, Konovo, Titovo Velenje, Levi breg, Pesje, Škale, Šentilj, Lo-kovica, Šoštanj, Topolšica, Za-vodnje, Skorno Florjan, Šmartno ob Paki in Paka, počitniško delo z otroki. Za to pa potrebujejo animatorje počitniškega dela.
K sodelovanju vabije vse dijake in študente, ki so dopolnili 18 let in imajo veselje in smisel za delo z otroki. Za prijavljene kandidate bo pripravila občinska zveza prijateljev mladine Velenje enodnevni seminar.
Prijave sprejemajo predsedniki društev prijateljev mladine omenjenim krajevnih skupnosti, vse dodatne informacije pa dobite tudi na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje. (Prešernova 1, telefon 835 369).
(mz)
Pesje
0 krajevnem prazniku
Danes ob 18. uri bo v domu krajevne skupnosti Pesje seja skupščine te krajevne skupnosti. Na sejo so vabljeni poleg delegatov skupščine tudi predsedniki organizacij in društev, kandidati za člane potrošniškega in poravnalnega sveta ter predstavnik OK SZDL Velenje.
Osrednja točka bo obravnava praznovanja krajevnega praznika, ki ga krajani Pesja praznujejo 7. julija, prireditve pa se bodo pričele že nekoliko prej, 21. junija, sklenili pa jih bodo 5. julija s pohodom ob spominskih obelež-
jih in tekmovanjem rezervnih vojaških starešin.
Na seji skupščine bodo imenovali tudi 6-članski poravnalni in prav toliko članski potrošniški svet. Pogovorili pa se bodo še o sklicu zbora krajanov.
Uspela manifestacija j>Po poteh Bračičeve brigade«
Ura zgodovine Bračičevcev
Srečanje mladih varčevalcev
Zadnjo soboto, 30. maja, so bile v Krajevni skupnosti Stara vas sklepne slovesnosti ob letošnjem krajevnem prazniku. V okviru že tradicionalne manifestacije »Po poteh Bračičeve brigade« so izvedli pohod »Po poteh Bračičeve brigade«, udeleženci napada na okupatorjevo postojanko na velenjskem Rudniku za 1. maj 1944 so pripravili »Uro zgodovine«, podelili so spominske listine še živim udeležencem tega napada, borcem XIII. SNOUB Mirko Bračič, v OO ZSMS Stara vas pa so sprejeli 8 novih članov.
Zraven Bračičevcev so se uspele sobotne manifestacije udeležili tudi predsednik in podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje Nestl Žgank in Ivo Jamnikar, predsednica občinske konference SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin, predsednik PO Rudnika lignita Velenje Alojz Diaci ter predstavniki združenega dela z območja te krajevne skupnosti.
Udeleženci »Pohoda po poteh Bračičeve brigade« so najprej pisali test iz zgodovine te partizanske enote, zatem pa so se skupaj z Bračičevci in drugimi udeleženci sobotnega slavja zbrali na »Uri zgodovine«. Jože Telič, Jože Jakič-Dušan, Ciril Gregor, Jože Krebs, Franc Nagernik, Vlado Košir in Jakov Žvan so pripovedovali o napadu Šercerjeve brigade na nemško postojanko na velenjskem Rudniku v noči od 30. aprila na 1. maj 1944. Za vse udeležence »Ure zgodovine« so bila pričevanja borcev izredno zanimiva.
Predsednik PO Rudnik lignita Velenje Alojz Diaci in predsednik skupščine KS Stara vas Marjan Lipovšek sta v nadaljevanju slovesnosti izročila spominske listine 19 še živim udeležencem napada na okupatorjevo postojanko na velenjski Rudnik za 1.
Na Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje narrtenjajo veliko pozornosti mladim varčevalcem.
Rezultat skupnih prizadevanj je med drugim tudi 21 pionirskih šolskih hranilnic, ki delujejo na območju občin Velenje in Mozirje.
Letos so pripravili že sedmo tradicionalno srečanje mladih delavcev in mentorjev šolskih hranilnic. Zbralo se je 94 učencev in 21 mentorjev.
Srečanje so začeli na osnovni šoli Gustva Šiliha s kratkim kulturnim programom, nato pa so si ogledali šolsko hranilnico, ki de-
luje s pomočjo računalnika Spektrum 48 K. Precej šolskih hranilnic na našem območju že ima takšno opremo.
Nato so si ogledali še poslovalnico Ljubljanske banke na Rudarski cesti v Titovem Velenju, pogovarjali pa so se tudi s predstavniki Gorenja in Rudarsko elektroenergetskega kombinata, ki so jim predstavili ta dva največja sozda.
Tudi tokrat so se mladi varčevalci in njihovi mentorji ter predstavniki banke razšli z obljubo, da se prihodnje leto spet vidijo.
(mz)
maj 1944. V imenu prejemnikov spominskih listin sta se zahvalila Jože Telič in Ciril Gregor. Predsednik odbora skupnosti borcev XIII. SNOUB Mirko Bračič, Marjan Prestor, pa je podelil plakete za uspešno delo in sodelovanje Francu Mokotarju, predsedniku sveta in Marjanu Lipov-šku, predsedniku skupščine KS Stara vas.
Na svečanosti so sprejeli v OO ZSMS Stara vas tudi 8 novih članov. Novosprejetim članom sta čestitala Marjan Prestor predsednik odbora skupnosti borcev XIII. SNOUB Mirko Bračič in Mitja Pirečnik, predsednik OO ZSMS Stara vas.
Bračičevci, udeleženci napada na okupatorjevo postojanko na velenjski Rudnik za 1. maj 1944, in borci XIII. SNOUB Mirko Bračič iz Šaleške doline so si zatem ogledali prizorišče zgodovinskega dogodka pred 43. leti. Zatem pa so se v središču Šaleške doline poklonili spominu njihovega vrhovnega komandanta — Josipa Broza Tita.
Uvodoma smo omenili, da je bil v soboto tudi tradicionalni »Pohod po poteh Bračičeve brigade«. Najbolj so se izkazali člani ekipe osnovne šole Gustav Šilih, drugi so bili mladinci z osnovne šole Anton Aškerc, tretji pa člani OO ZSMS Stara vas itd.
Računalnik je mogoče zelo koristno uporabiti pri delu v šolski hranilnici
Prejemniki spominskih listin
Skupščina Krajevne skupnosti Stara vas in delavski svet REK Franc Leskošek-Luka DO Rudnik lignita Velenje sta dodelila posebne spominske listine 19 še živim udeležencem napada na nemško postojanko na velenjskem Rudniku za 1. maj 1944, borcem XIII. SNOUB Mirko Bračič.
Spominske listine so bile dodeljene: Francu Deleji, Ivanu Dolni-čarju-Janušku, Petru Fajmutu, Antonu Ferfili, Cirilu Gregorju, Jožetu Jakiču-Dušanu, Janezu Jakliču-Ivanu, Ivanu Juvanu, Karlu Juvanu, Albinu Kosu, Ladislavu Koširju-Matiji, Jožetu Koželju-Gamsu, Jožetu Krebsu, Jožetu Kropeju, Katici Mithaus, Francu Nagerniku, Štefanu Požarju, Petru Samsi, Antonu Šteharniku, Jožetu Teliču in Jakobu Žvanu.
4. junija 1987	* titovo velenje
OD TU IN TAM
nas cas*stran7
Titovo Velenje—Split
Deset let humanosti
Predstavnike pobratenih občinskih organizacij Rdečega križa je sprejel predsednik skupščine občine Velenje Drago Sulek
Na sklepni slovesnosti so se zbrali krvodajalci obeh občin. Predsednika pobratenih organizacij Rdečega križa sta podelila priznanja najzaslužnejšim organizatorjem teh srečanj, gostje pa so podelili gostiteljem spominsko darilo.
»STIKI MED OBČANI POBRATENIH MEST SPLITA IN TITOVEGA VELENJA, KI SO BILI PREDVIDENI OB PODPISU LISTINE O POBRATENJU TEH DVEH MEST, SO POTREBNI ZARADI IZMENJAVE IZKUŠENJ, PRIJATELJSTVA IN BRATSTVA MED NAŠIMI NARODI, ZARADI VZPODBUJANJA NEKATERIH DEJAVNOSTI MED DELOVNIMI KOLEKTIVI IN ORGANIZACIJAMI SOCIALISTIČNE ZVEZE. ZATO" MORAMO SODELOVANJE IN STIKE OHRANITI TER JIH RAZVIJATI NA NAČIN, KI JE SPREJEMLJIV ZA ČAS, V KATEREM ŽIVIMO,« je dejal predsednik Skupščine občine Velenje, mag. Drago Šulek, ob sprejemu delegacije Rdečega križa iz Splita.
Od četrtka, 28. do nedelje so bili v Titovem Velenju na obisku in v humani akciji darovanja krvi, člani Rdečega križa iz Splita ter vodstvo občinskih organizacij RK iz mesta Split. V tradicionalni izmenjavi darovalcev krvi, ki je bila za Splitčane jubilejna, ob 10. obletnici tovrstnega sodelovanja, je potekalo srečanje z občani in aktivisti ter darovalci krvi še posebej razgibano. Četrtek so gostje izkoristili za izlet na Koroško, v Celovec in na Gospo Sveto. Petek je potekal v znamenju darovanja krvi v bolnišnici Celje, z ogledom mesta ter predvsem celjskega gradu. Sočasno je bil sprejem uradne delegacije RK iz Splita in RK Velenje pri predsedniku SO in predsednici OK SZDL Velenje.
MOST HUMANOSTI
Ob sprejemu pri našem županu so se predstavniki in glavni organizatorji sodelovanja na področju Rdečega križa ter predvsem krvodajalstva obudili pomemben dogodek, ko sta se predstavnika zveznega odbora RK dr. Jaroslav Mikulka iz Splita in ing. Jože Medved iz Titovega Velenja domislila sodelovanja na področju humanega darovanja krvi med občani pobratenih mest. Od tedaj, od leta 1976, je sodelovanje steklo in ni bilo nikoli v krizi. Sodelovanje se je krepilo iz leta v leto, saj so darovalci in aktivisti navezali trajne prijateljske stike. To sodelovanje je lahko za zgled drugim in ideja za podobno povezovanje na drugih področjih dela in življenja ker ima smisel, saj zadovoljuje življenjske interese in potrebe občanov. Splitčani so ob sprejemu predlagali novo obliko sodelovanja - MOST HUMANOSTI. To naj bi bila nekakšna spodbujevalna aktivnost za pridobivanje novih in predvsem mlajših darovalcev krvi, potekala pa naj bi postopoma v vseh republikah. Nosilci propagandnih aktivnosti bi bili v posameznih, izbranih krajih, kjer so potrebe, razmere in izkušnje najbolj prisotne. Takšno pobudo so na sprejemu načelno pozdravili, o konkretnih možnostih ter organizaciji pa bodo morali odločati kasneje, ko bo znana celovitejša podoba, praktične možnosti in vsebina te nove aktivnosti.
Kot je dejal mag. Drago Šulek, »se sodelovanje med mestoma odvija tako, kot je bilo zamiš-
ljeno, pomembni so predvsem praktični vidiki povezave med ljudmi obeh občin. V društvih, delovnih organizacijah in tudi pri DPO se razraščajo korenine prijateljstva, ki so porok za krepitev bratstva in potrebnega sodelovanja.« Tovariš Šulek je spregovoril še o drugih oblikah odnosov in sodelovanja, predvsem pa je izrazil zadovoljstvo ob uspehih in pomembnem jubileju sodelovanja obeh humanitarnih organizacij.
SREČANJE V NARAVI
Sobotni dan so prebili Splitčani v družbi naših zvestih aktivistov občinske organizacije Rdečega križa, v naravi. Dopoldne so se odpeljali v Slovenj Gradec in nato na Grmovškov dom na Kope, kjer je spontano tekel rekreativni program. Splitčani so
bili navdušeni nad lepim ambi-entom tega rekreacijskega cen-, tra, nad planinskim izletom do Ribniške koče in Partizanke ter uživali ob različnih tekmovanjih s športnimi rekviziti. Simbolična razglasitev rezultatov in poklo-nov za najslabše uvrstitve in šaljive predstave je le še popestrila dan, ki se je v pretežno lepem vremenu iztekel na Pohorju, v popolno zadovoljstvo organizatorjev in krvodajalcev iz Splita. Kaže, da bodo takšna srečanja v prihodnje še potrebna, ob večjem sodelovanju naših darovalcev krvi, katerih do sedaj niso vabili.
SVEČANA PROSLAVITEV JUBILEJNEGA SREČANJA
V veselem okolju so se v soboto zvečer srečali darovalci krvi iz T. Velenja s splitskimi darovalci
in v sproščenem ozračju proslavili 10. jubilej sodelovanja.
Ob tej priložnosti so gostje iz Splita podelili jubilejne plakete sodelovanja Stanetu Žuli, Jožetu Medvedu, Ivanu Petreju, Tomi Hudoletnjaku, Darinki Herman, Organizaciji RK REK Velenje, Aktivu darovalcev krvi Gorenje in Občinski organizaciji RK Velenje. Predsednica OK SZDL občine Split, tovarišica Iva NENA-DIČ-VULETIČ je predala RK Velenje praktično darilo, v zahvalo za sodelovanje ter kot spodbudo za nadaljevanje sodelovanja, RK Split pa še darilo za »uspomenu sa mora«, kot so povedali gostje, ročno izdelan model jadrnice.
Svečana govornika, predsednika obeh organizacij RK, Stane Žula in Sergije Šelamov sta izra-
zila zahvalo za sodelovanje vsem darovalcem krvi, ne le tistim, ki so bili na srečanju in obenem izrazila željo, da se sodelovanje ohrani, razvija in tako krepi plemenitost med bratskimi narodi. V času, ko je kri najdragocenejše sredstvo za reševanje človeških življenj, ne sme biti ovir in nesporazumov, saj živimo v socialistični družbi, ki jo odlikujejo prav kreposti, kot je humanost, bratstvo in prijateljstvo.
V nedeljo zjutraj so na pot pospremili drage goste iz Splita skoraj vsi aktivisti in nekaj drugih darovalcev krvi — slovo je bilo ganljivo kot vedno in sklep o 11. srečanju, prihodnje leto v Splitu, je bil zagotovo potrjen.
Besedilo: Jože MIKLAVC foto Mira Zakošek
PRIREDITVE 0
Oglarski večeri v Mislinji
Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Škale je pripravila prejšnjo soboto zanimivo prireditev — Jurjevanje.
Na Ljubeli se je zbralo veliko otrok in njihovih staršev, člani društva pa so ob sodelovanju ostalih društev krajevne skupnosti poskrbeli za zares pester in bogat program. Najprej so z zvijačo pregnali starko zimo. Niso se ji želeli zameriti, saj si jo bodo konec leta spet zaželeli. Nato pa so priklicali medse Zelenega Jurija in Vesno ter ob tem prikazali še vrsto starih običajev.
Bilo je zares veselo in zanimivo im otroci so na Ljubeli preživeli čudovito pomladansko popoldne, ob pogledu na srečne in razposajene obraze najmlajših pa so se seveda veselili tudi njihovi starši in organizatorji.
(mz)
Turistično olepševalno društvo bo v Mislinji, na Pir-ševem domu, priredilo oglar-ske večere, ki bodo v času od 6. do 13. junija 1987, vsak večer od 18. ure dalje. Vsak večer se bodo ob prižgani kopi zbrali domačini, domača godba na pihala, vsi delujoči pevski zbori, taborniki in vsa druga društva in organizacije, ki delujejo v kraju.
Pridite si ogledat kuhanje oglja, prisluhnit domačim muzikantom in pevcem. Jedli
in pili bomo kot nekoč oglarji in gozdarji.
Gostinsko podjetje Merx , pa obljublja, da bo pestra ponudba tudi v prostorih doma.
Zares zanimiva in izvirna prireditev in zato vas pričakujemo.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 4. 6. ob 20. uri SAMO BOG ODPUŠČA — italijanski. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hiti.
RESTAVRACIJA MERX GORICA
1 1	M	M	M	1 ° 1	1 1	I	1	1 s
Likovna kolonija pobratenih šol
V ponedeljek so na šoli Antona Aškerca odprli razstavo likovnih del, ki so jih naredili učenci Antona Aškerca in Bruna Ivanoviča iz Splita na tradicionalni, 9. likovni koloniji. Ti dve pobrateni šoli že vrsto let zelo uspešno sodelujeta, ena od oblik utrjevanja medsebojnih vezi pa je tudi likovna kolonija. Pokrovitelj tokratnega srečanja je bil GIP Vegrad.
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Zaključni večer
O pestri in bogati aktivnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje smo v Našem času veliko poročali. To nedeljo pa bodo udeleženci vseh izobraževalnih oblik sklenili prvo leto uspešnega delovanja. Ob 17. uri se bodo zbrali v prostorih Rdeče vrtnice v hotelu Paka, kjer bodo poskrbeli za dobro razpoloženje, pripravljajo pa tudi prireditev, ki so jo poimenovali Pokaži kaj znaš. K sodelova-
nju vabijo vse tiste, ki radi igrajo, pojejo, recitirajo... Seveda pa se bodo tudi tokrat s svojo dejavnostjo predstavili vsi krožki.
Prireditev pa je namenjena vsem upokojencem, tudi tistim, ki se doslej še niso vključevali v dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje. Pridite, prav gotovo se boste navdušili in se jeseni vključili v to dejavnost.
(mz)
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 4. 6. in petek, 5. 6. ob 18. i in 20. uri POKVARJENI POLIC,AJI — francoski, krimi-ko-medlija. V gl. VL.: Philippe Noi-ret.
Petelk, 5. 6. ob 10. uri
Sobota in nedelja, 6., 7. 6. ob 18. uri DAKOTA HARRIS -avstiralski, avanturistični. V gl. vi.: John Hargreaves.
Pomedeljek, 8. 6. ob 10. uri
Pfonedeljek in torek, 8., 9. 6. ob 18. iin 20. uri SAMO BOG ODPUŠČA — italijanski, avanturi-
stični. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill.
Torek, 9. 6. ob 20. uri DA-KOTTA HARRIS — avanturistični.
V SREDO, 10. 6. OB 21. URI LETNI KINO NA JEZERU
Kino Velenje si pridružuje pravico do spremembe programa.
Sreda in četrtek, 10., 11.6. ob 18. in 20. uri
Sreda, 10. 6. ob 10. uri MALO ČEZ LES — kanadsko-ameriški, komedija. V gl. vi.: Brian Genes.
V petek, 5. 6. PREDSTAVA ODPADE!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 6. ob 18. uri POKVARJENI POLICAJI - francoski, krimi-komedija.
Nedelja, 7. 6. ob 18. in 20. uri SAMO BOG ODPUŠČA - italijanski, avanturistični.
Ponedeljek, 8. 6. ob 20. uri DAKOTA HARRIS - avstralski, avanturistični.
Sreda, 10. 6. ob 20. uri SILVE-RADO — ameriški, vvestern.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 6. ob 20. uri SAMO BOG ODPUŠČA — avanturistični.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE
prireja dne 5. junija 1987
POGOVOR IN ^RAZSTAVO
na temo:
SLOVENSKA KUHINJA NEKOČ IN DANES
ob 10.00
—	predstavitev kuhinje — simbola človekovega bivanja in okusa
predava Vitcj Hazler, diplomirani etnolog
—	predstavitev projekta INTEGRIRANA KUHINJA IN VLOGA KUHINJE V SODOBNEM SVETU
predava Janez Smerdelj, diplomirani oblikovalec ob 15.30
odhod izpred doma kulture h Kavčnikovi domačiji v Zavodnje (organiziran avtobusni prevoz) ob 18.00
otvoritev in ogled razstave SLOVENSKA KUHINJA NEKOČ IN DANES
v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik (knjižnica)
MLADI AVSTRIJSKI FILM
Naslednji teden bo KINO 16 predstavil filme dveh mladih avstrijskih režiserjev. Nikki List je avtor kriminalke Mullerjeva pisarna in komedije Kafe Malaria. Umazanija pa je prvi igrani film Paulusa Mankerja, ki je tudi gledališki režiser in igralec. To je film o »prvem avstrijskem uradniku, ki dosleden svojemu credu — Bivanje je dolžnost — zaide med svetnike in postane samozvani božji namestnik na zemlji«. Film je vzbudil veliko po-zornost na mnogih mednarodnih
festivalih. Program:
Torek, 9. 6. MULLERJEVA PISARNA / Nikki List Četrtek, 11. 6. UMAZANIJA Paulus Manker
Torek, 16. 6. KAFE MALARIA / Nikki List
Predstave bodo ob 20. uri. V soboto, 6. junija, ob 20. uri nastop legende jugoslovanskega roka Draga Mlinarca. Vstopnina 1000 dinarjev.
DPM Škale
Jurjevanje na Ljubeli
Prejeli smo
0 šolnini v Glasbeni
Titovo Velenje
Srečanje oktetov
Vsekakor je bil višek srečanja, ko sta oba okteta združeno zapela pesmi Matije Tomca Teče mi vodica in Viktorja Mihelčiča Zdravico. Srečanje je bilo vsekakor vredno ogleda, kar so z navdušenim ploskanjem potrdili tudi gledalci.
Vili Grabner
Odbor za plan in razvoj pri občinski izobraževalni skupnosti Velenje je na svoji seji 17. maja obravnaval dopis komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje ter pisne in ustne obrazložitve glasbene šole o povečanju šolnine in sprejel naslednji sklep:
Odbor potrjuje predlagano povečanje šolnine in meni, da je zbor delavcev Glasbene šole dovolj kompetenten organ, da odloča o višini šolnine tudi v prihodnje, s soglasjem odbora za plan in razvoj.
V petek, 29. maja je bilo v glasbeni šoli v Titovem Velenju 5. srečanje oktetov. Kljub skromni udeležbi, nastopila sta le Rudarski oktet iz Titovega Velenja in oktet Tosama iz Domžal ter kot gostje dekliški zbor kulturno pedagoške akademije iz Sovjetske zveze, smo lahko slišali pestro izbiro domačih narodnih in umetnih pesmi.

8. Stran ★ n8S CSS__ZA RAZVEDRILO	__titovo velenje * 4 junij 1987

Nagradna križanka
Vegrad — 30 let
Rešitve pošljite do četrtka, 18. junija, na uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, z oznako »nagradna križanka«. V petek, 19. junija, bomo v prostorih DO VEGRAD javno izžrebali pet pravilno rešenih križank.
1. nagrada - 10.000,- din, 2. - 4.000,- din, 3. - 3.000,- din, 4. — 1.000,— din
1
^fflnrasot 1
SKtnirrisjr^l mor.*-
<yr,
o* nfpv
IFTb......j
on n UMITI mtrrtmmm
f!ll> »I ilfiPflll"
f!!*H II llfft""" 3gmm ID l"H n jO
lTwn«JHSB*!it •• HIB vwm<.nmmnmm -mmsmtmmm
'"»tijglB1«! 11 Mg ^^
mmm*wl* »S Jlap
■
ENA IZMED VESRAbCNlH
■DEJAVNOSTI
TRD)ANStU KRALJ, tfcp-iioi/ oce
AN&LEŠkJ HllR (VJlUUAfrt,
mo-ftU)
PRAVO-ICoThllK
Smoi-MS«. 6ASfO£.
sSTlbRJuSJoE
INDUSTR.GTOENIH PoDDETn U.I MCI PRI PADA VESRAD
ZNAKZAHA-
MILTONOV DPERATORV
viš.matem.
SUCMkllCMl POJEM
STARO-<sr&KA PESMICA
OfeUKA
UPRAVLJANJA AU VLADANJA
aluminij
MORSVU
NOSILEC-
IDEDLD&OE
PISATELJ
MEJ)-VLASDE
ZAČETNA ČRTA PRI NOTAH
ZNAMKA SO/jETSk. &C0NIH
letal
NivCOLA;}
omersa
DELAVSKA ENOTNOST
REkAV MONGOLIJI IN
POKO&NA TRAVA
ŽIVALSKA ™0 O&RACA
MESTO MIC,EW)E
V0J5VC0V0-
D7A.KUE ZAVZEL
HUM0WST
ftUlATcMid
?uš£avA V ČILU
TAKSATOR.
1TALO. SUliAR,
arhitekt in Pisa-T£U7 feloR^IO,
isvms^;
O&LAS
NASpRQT|E SVE1L0&E
HRVAŽICO MESTO
NAPAD S TAbALCI
^lORSUA (UfeA ,
SluuŠA
ISAAC-NEVfTOtJ
RAŽSF
NITEV
GRŠKA tRKA
DOKONČANJE SPADNJE.
LEV ki)-PLAST
tmCTAT
grafik
JUSTIN
VELIKA SOBA
RIM. BOGINJA OEZE
MAKED. KOLO
3 E xWAU
?OK03bll SR«-ki LAtflAR (ARI")
Del stanovanja
KKAN3E
ZVIŠANA mota .C
TURŠKO JEZERO
sosed IRANA
PREfioVOR
igralka
TKAČEV
ITALU • |PlSATEL]
'iPfoLl To)
JDZE ZIDAR
MElJlUUC NA flDMOČ
otok v
ALtUTIH
|?R\TOK IRENA V SVICM
IpikanTua
[Z-AČIMSA (K0R.EM)
PEVEC
Popevk pester
SKLAMTR)
L7ADCV
RAND-celnik
KUSCAR, K| SPRt-MIM7A &ARVO
Ka«
fTRANc-i)
STARO-
MOSKO IME
VOMA MAR.
reka v SEV- „
slovenoi
SAHISTKA KUŠNIR.
CVETuICE. VETRNICE
ENAKA VOKALA
ZUPAN
POD FRANCOZI
amtilm-
m
staAORIi PRAZNI
nT IK
neuv
SUDANU,
Pritok NILA
C>R0&o DOK SUKMO
IT.TISATEU (CORRADO)
REŠEVAL-W ČOLN
tropska
"DRA&
NACIOKl. DARU. V KENIDl
OTOK. V
^DiiOu
OKRAjS-MOS.IME

NA^V.SOSA "TURČOE
PIANIST BERToW-CELO
REKA V
ANDREJ
LEVlČNlU.
SEc
MESTO NA AVSTRO.
moL-
StCEM

60R.0\l}E
MESTO T1 TO 16,
MEOtL.lZID PRI ŠAHU
MARICO
KKAVOS
propagandni
LISTIČ.
PRIS1-L3EW3E
vObNO
MUSUM. UČENJAK
MESTO V SLAVONIJI (HALA SAPONIE'
KONICA
3U&0SL. UUDSl(A ARMAbA
CASoVNA OBbOBJA
ZDRAVILO PROTI MALAR10 I


V0>\ŠKA ENOTA
TOSNMll
bUASO
NIK,SUl<Aft IN KIPAR
IUDI/AN-sia Boe,
MA7HEN StOLf
AM.TILM.
igralka
EAR.R.0W
OHISMICA
MAPA, OVITEK
PREMIK fozRMOl
'muHviUo'
PR.R.EKA
Sarso
VITEZ PR0). 7AMSK.I
DRA60
TRiAR
KRAJCA ANSL. LEtalstva
TENORIST CARUSo
PEVEC BRIAN
EDVARD bENEŽ
0T&K.U-NA V TKIVU
RUDI „ KCSMAC-
GL.K6ST0 HRVAŠKE
USPtSNA POPEVKA
&06)
bEL
2A7&5A M0R7A
Pisatel;
ZOLA
PoitRANr NA V juz AffHllu
R^sTAvlf SESTAVLt-Nl H BESED
i>0)AV NA RJV6UR-KAtiTv/OM
VO61TEL7 »ALESTiNCEV
Sua.p iNgi-
PoNCUAS
2C,ot>oV. mesto v AFRIK4, VTUMISU
Z 5E1DEL
LflftlRINT'
SL.TiLM. t«LAVEC STEIN-6AHER
PEVEC
PoPEVK
SLAVICA
PAUČU I
LfcS&Nl
NOŠTLEC
SODOBNI GRŠKJ PESNIK j(ODlSEAS)
IVELEME-STO v ItVERMI ITALIJI
SISTEM Po KATEREM GiRAbl VE&RADfARME
PIJAČE"
,IZ SADOA
SlAVlio €,RUM
3TREZ-Ni*<-
KAR
©PIS., OČRT
VZKLIK NA KORJDI
»AVI D LEAN
bedak, tak,ki
MIcKJE
GL.nesro ndr, lt-)ER VEGiRAb e,RAbi
AV[0R KRIŽANKE fi.NOt
4. junij 1987
•k titovo velenje
ŠPORT
nas čas * stran9
Halo, inšpektor!
856-151 856-756 855-450
Vse več je psov, ki se prosto gibajo in predstavljajo nevarnost v bivalnem okolju.
Kaj storiti, da se to prepreči?
Odgovor občinskega inšpektorata:
Na občinski inšpektorat se čestokrat pritožujejo posamezni občani, pa tudi krajevne skupnosti zaradi prostega gibanja psov ter motenja miru v stanovanjskih blokih zaradi pasjega laježa.
Rejo psov na območju občine Velenje imamo urejeno v odloku o registraciji in označevanju psov ter reji domačih živali, v odloku o javnem redu in miru ter v odloku o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lasti v občini Velenje.
Lastniki psov imajo naslednje obveznosti:
—	predno pripeljejo psa v stanovanjsko hišo v družbeni lasti, morajo pridobiti soglasje stanovalcev,
—	skrbeti morajo, da pes ne ogroža ljudi in živali; psa morajo imeti privezanega, na spre-' hodu pa na vrvici. Popadljivi psi morajo imeti nagobčnik,
—	zagotoviti morajo, da balkoni in terase nadstropnih stavb niso psom stalno bivališče. Preprečiti morajo lajanje psov v stanovanjskih hišah in
—	preprečiti dostop psov na urejena otroška igrišča, zelenice in parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
Ker je vse več primerov kršitev omenjenih določil občinskih odlokov, bo občinski inšpektorat v najkrajšem času izvedel posebno akcijo, z namenom, da lastniki psov pričnejo upoštevati predpise.
Psi, ki se bodo prosto gibali bodo ulovljeni in odpeljani, lastniki psov pa bodo morali kar globoko seči v žep predno bodo dobili psa nazaj, prav tako pa bodo dani v postopek sodniku za prekrške oz. mandatno kaznovani na kraju samem.
Občinski inšpektorat poziva lastnike psov, da v bodoče dosledno upoštevajo predpise.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Kaj se lahko pripeti
telefonskemu
naročniku
Nemalo sem bil presenečen, ko sem septembra lanskega leta pirejel račun za telefonsko naročnino, ki je bil približno trikrat večji kot običajno. Seveda sem se hotel prepričati, zakaj nenadoma tolikšen račun; zato sem se ogla-, sil na velenjski pošti. Povedali so mi, na moje veliko začudenje, da sem se julija pogovarjal, ne boste verjeli, z nekom v TUNISU.
Seveda se s tem nisem strinjal. Zaradi tega sem moral dati na delavski svet tozda za PTT promet Velenje pismeni ugovor, oziroma reklamacijo. Z vso mero odgovornosti in poštenosti, tako sem v pritožbi izjavil, tega mednarodnega pogovora nisem opravil.
In birokratski mlini (podkrepljeni s samoupravljanjem), so pričeli mleti. Po nekaj mesecih, ko sem mislil, da je že vse rešeno
—	naslednje račune PTT storitev sem namreč kot vedno poravnal
—	je sledil poziv iz Beograda. Neka tovarišica iz PTT mi je dokazovala, da je bil pogovor naročen in izvršen, z »nekom v nekem« hotelu v Tunisu. No in ker se nisem strinjal, je ta tovarišica klicala iz Beograda še dvakrat, verjetno s ciljem da me prepriča, vendar se nisem dal.
Medtem sem dobil že opomin za plačilo — zdaj že lahko rečem
—	mojega domnevnega pogovora s Tunisom. Vsa ta zadeva se mi je zdela že prekleto bedasta. Kajti stroški, ki so nastali do tedaj, so verjetno prekoračili vrednost računa: dvakrat- ali trikratni poziv Beograda (in verjetno poziv iz Beograda v Tunis) pa telefonski pozivi iz tozda za PTT Promet Velenje, pošiljanje opo-
minov itd. Vendar sem vztrajal. Čez mesec ali dva, sem prejel »preverbo mednarodnega telefonskega pogovora«, s katero so mi dokazali, da sem ta pogovor res opravil. Pri tem poštarji trdijo, »da je pogovor s Tunisom trajal tri minute, da temu času jaz nisem nasprotoval, in da sem se pogovarjal z nekom v nekem hotelu v Tunisu«. Hotel ne registrira dohodnih pogovorov, tako da ni mogoče ugotoviti, kdo naj bi klical«.
Vsa ta zgodba ima tudi svoj konec. Takole je bilo. Tovarišica na velenjski pošti, ki je dosegljiva vsak dan samo ob določeni uri — do nje mi namreč ob reklamaciji ni uspelo priti — mi je po telefonu sporočila, da mi bodo nemudoma izključili telefon, če zaostalega plačila ne bom poravnal. Med tem sem namreč prejel še opomin za poravnavo dolga pred tožbo. Torej grozili so mi z izključitvijo telefona in s tožbo, ne da bi dokazali, da sem ta pogovor res opravil.
Končno sem popustil; pametnejši odneha, sem si rekel in plačal račun. S tem sem sicer pošti »priznal«, da sem opravil pogovor, sam pa vem, da tega pogovora nisem opravil, niti tega ni storil kdo drug iz družine. Zato pa se sedaj toliko bolj bojim, da se mi lahko podoben primer še kdaj zgodi . . .
IN PODUK
Plačajte kakršenkoli račun za telefonski pogovor, kajti v nasprotnem primeru vas lahko tožijo, pa še telefon vam lahko izključijo.
A. I.
Zabavno
v Savinjskem gaju
Zadnje dni prejšnjega tedna so šoferji in avtomehaniki celjske
regije opravili vsakoletna športna in strokovno-prometna tekmovanja. Organizirala so jih posamezna občinska združenja Z:ŠAM. sklepno srečanje vseh tekmovalcev in družinskih čla-mov pa je bilo v nedeljo' na pro-sttoru ob Savinjskem gaju v Mozirju. Udeležba na tem srečanju je: bila manjša, kot so jo organizatorji pričakovali, vseeno pa je biilo veselo in zabavno. Za vse utdeležence so pripravili razne
igre in tekmovanja, kot so testiranje iz cestno-prometnih predpisov, risanje prometnih risb, ki so jih kasneje razstavili in nagradili, tekmovanje v pikadu, precej šaljivo pa je bilo tudi pihanje v balon, ki so ga morali opraviti poklicni vozniki.
Šoferji in avtomehaniki so se pred tem pomerili v posameznih krajih v spretnostni vožnji s tovornjaki, avtobusi in z osebnimi vozili, v preverjanju znanja iz ce-smo-prometnih predpisov, v streljanju z zračno puško, šahu, ugo-
Trebeliško
Rekordno število gledalcev
Da je v Šaleški dolini še vedno veliko ljubiteljev moto kros prireditev, je pokazala tudi nedeljska prva tekma v razredu motorjev do 125 ccm za prvenstvo SFRJ. To je bila obenem že 27. moto kros tekma na tej izredno lepi, hkrati pa tudi zelo težavni progi. Žal, bo po besedah članov Avto moto društva letos tudi edina, ker je zanje težko dobiti pokrovitelja.
V nedeljo, je bil dan naravnost primeren za izlet, za obisk športnih prireditev. Blizu deset tisoč ljubiteljev moto krosa je prišlo od blizu in daleč na Trebeliško. Mnoge je resda pritegnila tombola, še zlasti avtomobil 128, pa vendarle na koncu so bili bolj ali manj zadovoljni vsi: prireditelji Avto moto društva Šaleška dolina zaradi obiska, gostinci zaradi izkupička, gledalci zaradi izrednih voženj tekmovalcev, tisti, ki so imeli prave številke so bili seveda dvojno veseli, zadovoljni pa so bili verjetno tisti junaki strmin oziroma neravnatih terenov, ki so si privozili prve točke za državno prvenstvo.
Srečo je pač treba imeti in obiskovalec, ki je zadel »128«, jo je resnično imel polno mero. Hotel si je ogledati le moto kros prireditev, srečke, ki je veljala kot vstopnica, sploh ni hotel vzeti. Na dopovedovanje prodajalcev, da brez vstopnice ne more na moto kros, se je le omehčal in kupil dve — zase in za ženo. Pa je zadel — v polno.
34 tekmovalcev se je zbralo na startu prve vožnje. Med njimi je bilo tudi nekaj mladih (komajda 15 let starih) nadarjenih moto-krosistov, ki so še lani tekmovali v razredu do 80 ccm. Eden izmed njih Tepler iz Lenarta je celo v prvem krogu povedel, vendar je
odlični Urbanija, ki je dokazal, da je največji kandidat za osvojitev naslova v letošnjem državnem prvenstvu, hitro nadoknadil zamujeno, v drugem krogu prevzel vodstvo in ga obdržal do konca. Pa vendar se prva vožnja ni končala tako, kot bi se bila morala. Kaže, da je tudi štarter užival v odličnih vožnjah, na lepem soncu, Urbanijo je zamenjal z nekim drugim tekmovalcem, zamahnil z zastavico in poslal tega tekmovalca kot prvega v cilj. S tem je bila seveda vprašljiva regularnost prve vožnje, posledica pa dolgo čakanje na uradne rezultate. Žirija se je dogovorila tako, da je razveljavila samo zadnji krog. Seveda se na takšni prireditvi podobni spodrsljaji ne bi smeli pripetiti.
Urbanija je dokazal, da je pravi mojster, da odlično obvlada svoj železni dvokolesi, še tako zahtevne strmine, bil v drugi vožnji v vodstvu od začetka do konca in seveda zasluženo zmagal.
Med odmorom med prvo in drugo vožnjo bi morali nastopiti rekreativna skupina TVD iz Škal, zmajarji, pa mladi moto krosisti in moto krosisti na prikolicah. Od napovedanega smo videli le mlade moto krosiste, ki pa niso več nobena posebna privlačnost, pa enega prikoličarja. Za smeh pa je poskrbel prodajalec balonov, saj mu je veter odnesel kar 14 teh živopisanih igračk in verjetno je splaval s tem njegov nedeljski izkupiček po vodi ali tokrat odletel v zrak.
Rezultati: 1. Bernard Urbanija (Lukovica) 40, 2. Janez Juant (Lukovica) 34, 3. Aleš Zajec (SI. avto) 28, 4. Stanko Vindiš (Kar-lovac — JNA) 23, 5. Boris Ham-ler (Lenart) 20. (vos)
Karate —
odličen nastop najmlajših
Pionirji in pionirke velenjskega karate kluba so v maju dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Na regijskem tekmovanju na Ravnah na Koroškem, na katerem nastopajo klubi iz Velenja, Mozirja, Mislinje, Slovenj gradca, Dravograda in Raven, so Velenj-čani pobrali vsa prva in druga mesta in se seveda vsi uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo letos v Brežicah.
Mlajši pionirji in pionirke ter starejše pionirke so ekipno osvojili prva mesta, starejši pionirji
Tenis — ob jezeru 130 pionirjev
Na teniških igriščih ob Jezeru je Šaleški teniški klub pripravil vsakoletni turnir za slovenski prionirski pokal. Na njem je nastopilo preko 130 pionirjev iz vse Slovenije in sosednje Hrvatske. Razlog za rekordno udeležbo je tudi dobra organiziranost velenjskega kluba in velika marljivost njegovih članov. K dobri organizaciji in razpoloženju so zelo veliko pripomogle delovna organizacija Merx, tozd gostinska enota Gorenje, restavracija Jezero in predvsem seveda Gorenje in RLV. Zaradi pravil, ki omejujejo število iger v enem dnevu, pionirji vseh finalnih srečanj niso mogli odigrati, udeležba je bila pač prevelika.
Seveda so jih odigrali kasneje, zmagali pa so: pri pionirjih do 12 let Mulej (Triglav), pri pionirkah Vukasovičeva (Branik), Ve-lenjčanka Radanovičeva je bila tretja, pri pionirjih in pionirkah do 14 leta pa sta zmagala Daj-čman in Križanova (oba Branik).
tavljanju napak na vozilih in v podobnih strokovnih in športno-rekreativnih tekmovanjih. Praktične nagrade za najboljše so prispevali Gorenje, ZŠAM Mozirje, ZŠAM Velenje in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje. Osrednja slovesnost ob regijski proslavi ob 13. juliju bo v Žalcu, povejmo pa še, da je med posamezniki v skupni razvrstitvi zmagal Avgust Pfeifer iz Žalca.
pa prvo in drugo. Prvi dve mesti so pri mlajših pionirkah osvojili Tabakovičeva in Hrustičeva, pri mlajših pionirjih Smajič in Taba-kovič, pri starejših pionirkah Ili-čeva in Kauzarjeva, pri starejših pionirjih pa prva tri Kauzar, Hrustič in Živkovič.
V	Cakovcu so velenjski pionirji nastopili na najmočnejšem zveznem tekmovanju, saj državnega prvenstva za pionirje ni. Na tem tekmovanju so nastopili mladi karateisti iz Srbije, Vojvodine, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Pri mlajših pionirkah je bila Tabakovičeva druga in ekipa tretja, četrti mesti pa sta pri mlajših in starejših pionirjih osvojila Tabakovič in Kauzar.
V	Rušah so pionirji nastopili na zveznem tekmovanju ob dnevu mladosti, na katerem so se pomerili tekmovalci iz Srbije, Vojvodine, Hrvatske in Slovenije. Pri mlajših pionirkah je bila Tabakovičeva druga in pri mlajših pionirjih Tabakovič četrti, pri starejših pionirjih pa Kauzar tretji
Takoj po startu je seveda vedno velika gneča na progi
Prvič smo na Trebeliškem videli tudi prikoličarja (vos)
Ljubljana .Rudar 3:0
Nogometaši Rudarja so na gostovanju v Ljubljani proti istoimenskemu moštvu prepričljivo
Ingrad Kladivan Elkroj 1:1
Rešeni vseh skrbi glede obstanka v slovenski nogometni ligi so nogometaši Elkroja in Kladi-varja na igrišču na Skalni kleti v Celju prikazali zares lepo igro, eno najboljših, kar so jih ljubitelji nogometa v Celju letos sploh videli. Domačini so tik pred odmorom povedli z 1:1, izenačil pa je Marinček v 60. minuti. Vso srečanje so se pred obema vratarjema vrstile lepe in obetavne akcije in sta zato lahko pokazala vse svoje sposobnosti. V nedeljo bodo nogometaši Elkroja doma igrali z ekipo mariborskega Železničarja, ki se krčevito bori za obstanek.
Era Šmartno: Partizan 3:3
Nogometaši Ere Šmartnega so bili v dobrem in živahnem srečanju boljši od gostov iz Slovenj Gradca, glede na dobro igro pa so gostje zasluženo osvojili točko. Za Smarčane neodločen izzid 3:3 (1:2) seveda pomeni tudi dokončen konec upov za uvrstitev v slovensko nogometno ligo, saj pred zadnjim kolom za prvouvrš-čenim Steklarjem zaostajajo že za štiri točke. Za domačine je dva zadetka dosegel Druškovič in enega Korber.
Slovenj Gradec — 4. spominski tek
Ob praznovanju občine Slovenj Gradec bodo člani atletske sekcije TVD Partizan Slovenj Gradec v soboto pripravili 4. spominski ulični tek in mali maraton v spomin na znanega športnega delavca Janka Gregoriča. Prvo podobno tekmovanje je bilo že novembra 1945, na naslednjih pa so nastopili in zmagovali tudi najboljši jugoslovanski tekači, med njimi tudi slovita Peter Segedin in Franjo Mihalič.
Pred štirimi leti so spominski tek obnovili, tudi glede na močno povečano zanimanje za množične tekaške prireditve, zato so tek dopolnili s trimskimi teki, ostajajo seveda ulični teki za pionirje in mladince, prava poslastica pa bo tudi tokrat tek na 21 kilometrov po obrobju slikovite Mislinjske doline. Tekmovanje se bo v soboto pričelo ob 17. uri, ko bodo najprej na pot krenili tekmovalci v malem maratonu, nato bodo s petminutnimi presledki startali tekmovalci v trimskem teku na 10 kilometrov, zatem pa bodo na vrsti še ulični teki za vse kategorije.
Kegljanje — zmagali 18-krat zapored
Kegljačem šoštanjskega Partizana se obeta odlična uvrstitev v 1. območni celjski ligi, saj še naprej premagujejo nasprotnike z visokimi razlikami in so v 21. kolu tekmovanja dosegli še 18. zaporedno zmago. Na lestvici so trdno na drugem mestu, o prvem pa bodo odločali v zadnjem kolu, ko bodo gostovali pri Kovinarju v Storah,
Tako so v 20. kolu najprej v Celju premagali ekipo Ema kar s 264 keglji razlike, rezultat pa je bil 4.964:4.700 za Šoštanj. Nastopili so: Kramer 845, Leopold Fidej 814, Stane Fidej 815, Jovanovič 863, Križovnik 787 in Glavič 840.
V naslednjem kolu so doma premagali ekipo Obrtnika iz Celja s 5.154:5.045 podrtih kegljev. Na tem srečanju so igrali: Glavič 848, Kramer 805, Jovanovič 898, Križovnik 852, Leopold Fidej 862 in Stane Fidej 889. (M. Ho-jan)
izgubili z 0:3. Domačini so prvi polčas dobili z 1:0, v nadaljevanju pa povprečnim gostom dali še dva zadetka. Tudi sicer so bili domačini veliko boljši in so si ustvarili še nekaj lepih priložnosti. V nedeljskem kolu bodo velenjski nogometaši doma igrali z zadnje uvrščenim mariborskim Kovinarjem, ki praktično nima več možnosti, da bi tudi prihodnje leto igral v slovenski nogometni ligi.
Zmagala je ekipa EKO
Mladi z Lajš oziroma njihov nogometni klub je v petek in soboto pripravil drugi turnir drugi Ciglerjev turnir v malem nogometu na igrišču v Šoštanju. Nastopilo je podobno kot lani 28 ekip iz raznih krajev Slovenije. Najbolje je igrla ekipa Delovne organizacije EKO z Titovega Velenja, ki je premagala vse svoje nasprotnike. Še najhuje jim je bilo v finalni tekmi, saj so prav tako odlične Ravenčane premagali šele po streljanju sedem metrovk — izid srečanja je bil 3:2 (v rednem času pa 0:0). Vrstni red ostalih ekip: 3. Čunga lunga (Slovenj Gradec), 4. Kobra (Titovo Velenje). Najboljšim je priznanja in nagrade podelil Rudi Bajec, predsednik TVD Partizan Šoštanj. Dodajmo še to, da je bilo zanimanje za ta turnir med gledalci podobno kot lani, tudi letos zelo veliko, saj si ga je ogledalo več kot tisoč gledalcev. Gledalci pa so veliko več pričakovali od domače ekipe, ki je izpadla že v drugem kolu. (M. Vrta-čnik)
Elektra Polzela 88:65
Kadeti šoštanjske Elektre so prepričljivo zmagali tudi v tretjem kolu, ko so doma premagali vrstnike Polzele z 88:65 (45:28* Igrali so zelo dobro in bi lahko zmagali še z višjo razliko. Najboljši pri domačih je bil Kastelec, ki je dosegel 43 točk, pa tudi vsi ostali si zaslužijo pohvale za odlično igro.
Velenjske pionirke v finalu
V Titovem Velenju je bilo polfinal-no tekmovanje za republiško prvenstvo za mlajše pionirke. To je bilo eno od štirih polfinalnih tekmovanj, s katerih so se v sklepni dei, ki bo v nedeljo v Kočevju, uvrstile le prvouvršče-ne ekipe. Velenjske pionirke so pre magale ljubljansko Olimpijo z 21:15 ir Rače s 15:10. V nedeljskem finalnem tekmovanju se bodo Velenjčanke v Kočevju borile za naslov republiških prvakinj z ekipami Pirana, Mli-notesta in Kočevja.
1 O. stran *
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje *
4. junij 1987
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD
OBČINA VELENJE						
DO INŽENIRING	dipl. ing. strojništva	odgovorni strojni projektant	3	nč	8	290.000
DO INŽENIRING	dipl. ing. strojništva	vod. projekta prod. in izved. zun. tr.	5	nč	8	320.000
CARINARNICA CELJE	dipl. ekonomist	carinski inšpektor	5	nč	8	290.000
DO INŽENIRING	ing. strojništva	konstrukter I	5	nč	8	240.000
VEPLAS	ekonomist	samostojni planer-analitik	2	nč	8	205.000
VEPLAS	ekonomist	vodja komercialnega sektorja	5	nč	8	273.800
ERA DSSS	ekonomist	vod. rač. knjig, oddelka	3	nč	15	250.000
NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOL	višji organ, šport, rekrea.	animator prireditev	2	nč	8	235.000
VEPLAS	strojni tehnik	serviser za izdel. proiz. prog.	2	nč	8	175.000
ERA DSSS	ekonomski tehnik	knjiženje saldak. knjig, dela	2	dč	8	170.000
VEPLAS	ključavničar	nastavljalec strojev	1	nč	8	135.000
NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOL	vodovodni instalater	vod. instalater	X	nč	8	191.900
OSTERUH VLADO ZIDARSTVO	zidar	zidarska dela	6m	nč	8	150.000
NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOL	sobarica	sobarica	X	nč	8	114.000
OBČINA MOZIRJE						
GP TURIST NAZARJE	ekonomist ali ekonom, t	finančni knjigovodja	6m	nč	15	150.000
GP TURIST NAZARJE	gost. turistični tehnik	vodja poslovnih enot	3	nč	15	180.000
DO KOMUNALA	klepar	klepar	3m	nč	8	170.000
DO KOMUNALA	vodoinstalater	vodoinstalater	3m	nč	8	170.000
MG SMREKA GORNJI GRAD	tesar	tesarska dela	X	nč	8	100.000
TDO SAVINJA	prodajalec	prodajalec	X	nč	15	119.000
GP TURIST NAZARJE	. kuhar	kuhar	6m	nč	8	130.000
IZLETNIK GOSTINSTVO CELEIA	kuhar	kuhar v Logarski dolini	1	nč	8	160.000
IZLETNIK GOSTINSTVO CELEIA	natakar	natakar	1	nč	8	160.000
GP TURIST NAZARJE	natakar	natakar	6m	nč	15	140.000
MERX DO RTC GOLTE	natakar	strežba	1	nč	8	
ŠT. DEI
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
Posvet
občinskih članic gasilskih zvez
V	petek, 29. maja 1987 je bil v
tasilskem domu v Arnačah v entilju pri Titovem Velenju posvet članic občinskih gasilskih zvez Savinjskega območja, ki obsega OGZ Žalec, Mozirje in Velenje. Osnovna tema je bila delovanje članic v občinskih gasilskih organizacijah, program dela in izmenjava izkušenj.
Že slaba udeležba je nakazala, da so ženske članice pri večini gasilskih društev v majhnem številu, neorganizirane in se njihovemu delovanju ne daje zadosten pomen. Nasprotno temu, pa so nekatere društva poskrbela za usposabljanje ženskega članstva v gasilskih vrstah, saj je pri društvih veliko potreb po sodelovanju žensk. Na športnem področju so v nekaterih društvih dosegli že lepe uspehe prav z ženskimi desetinami.
Kaže, da je najslabše stanje v občinski gasilski zvezi Mozirje. Poveljnik OGZ Mozirje se je zavzel za oživitev potrebnih aktivnosti v smislu večje organiziranosti delujočih članic ali desetin ter iniciativo pri pridobitvi novih ženskih gasilskih kadrov.
V	razpravi so dekleta potožila, zaradi slabega obveščanja in pomanjkanja sredstev za delo z ženskimi gasilkami. Vendar pa je bil predsednik OGZ Velenje mnenja, da v primeru pripravljenih programov in pravočasnega dogovarjanja ne more biti stanje tako negativno. Poveljnik savinjskega območja gasilskih zvez, Anton Gros pa je bil ogorčen, da se v nekaterih društvih (tudi OGZj vprašanje kadrovanja in dela z ženskami postavlja v nezavidljiv položaj. Menil je, da so ženske članice povsem enakovreden gasilski kader, ki ga moramo krepiti in spoštovati vse prispevke do sedaj delujočih članic in ženskih gasilskih enot.
Ob zaključku so se dogovorili, da morajo takoj popestriti program dejavnosti, svoje probleme pa posredovati tako v posameznih društvih kot tudi OGZ.
Jože MIKLAVC
REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o
: Titovo Velenje
DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko splošni sektor
Delavski svet DO Rudnik lignita Velenje RAZPISUJE
dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA FINANČNO - RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji:
—	najmanj srednja (V. stop.) izobrazba ekonomske ali finančne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov:
Kadrovska služba DO RLV, pod oznako za razpisno komisijo DO RLV, Partizanska 78, 63320 Titovo yelenje. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
(.REK Termoelektrarne Šoštanj n.sol.o.
t— Šoštanj

DO TERMOELEKTRARNE SOiTANJ
Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE
Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE objavlja prosta dela in naloge
1.	2 KV TESARJA
2.	1 KV PLESKAR
pod naslednjimi pogoji: pod tč. 1.
—	končana poklicna šola tesarske smeri (IV. stopnja)
—	1 leto delovnih izkušenj pod tč. 2.
—	končana poklicna šola pleskarske smeri (IV. stopnja)
—	1 leto delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Kadrovska služba
Ivo Lole Ribarja 18
63325 ŠOŠTANJ
v 15 dneh od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE.
TRGOVINE KUSEJ
AVSTRIJA TEL, 9943-4235-2202 LABOT - ŠMIHEL SUPERDISKONT PLIBERK
PLIBERK
OBIŠČITE NAS NA CELJSKEM SPOMLADANSKEM
SEJMU od 6. do 14 JUNIJA — RAZSTAVIŠČE GOLOVEC
KJER RAZSTAVLJAMO: HIFI-STEREO PROGRAM, ZABAVNO TEHNIKO,
TELEVIZORJE, VIDEOREKORDERJE, ORODJE, GOSPODINJSKE APARATE IN DRUGO (PHILIPS, HITACHI, SHARP, TOSHIBA, TENSAI, GOLDSTAR, BLAUPUNKT, PANASONIC, PIONEER, TELEFUNKEN, VAMAHA, GOLDSTAR TECHNIK, MTC, GALAXIS, AUDIO TON, SKIL, ALKO, HM-ORODJE)
NEVERJETNE	1 REKLAMNI TEDNI 1	OMOGOČAMO VAM
PONUDBE IN CENE	1 PHILIPS PROIZVODOV |	TUDI UVOZ
REKLAMNI MATERIAL — KATALOGEjPREDRAČUNE — DOBITE NA SEJMU

Gostinstvo Paka
Rudarska 1, Titovo Velenje
objavlja
najem poslovnega prostora v objektu Pibernik, Šoštanj, Ulica Bratov Mravljak 1, v pritličju z netto površino cca 40 m' za negostinsko dejavnost.
Kandidati (družbeno pravne ali fizične osebe), ki so zainteresirane za najem prosimo, da se oglasijo v roku 8 dni po objavi na sedežu DO, telefon: 853-351.
titovo velenje
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	VODENJE RAČUNOVODSKO KNJIGOVODSKEGA ODDELKA
pri Računovodsko knjigovodski službi
2.	HIŠNIŠKA DELA (vzdrževanje poslovne zgradbe) pri DSSS
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1:
—	da imajo višje-šolsko izobrazbo ekonomske smeri (VI. stopnje)
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri odgovornejših delih v knjigovodstvu
—	smisel za organizacijo in delo z ljudmi. Poskusni rok je 60 dni
pod 2:
—	da imajo zaključeno šolo za KV delavce elektro ali kjučavni-čarske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju vodovodnih in elektro naprav.
Poskusni rok je 30 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
DO »ERA« - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS -Titovo Velenje, Prešernova 10, najkasneje v roku 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
AMD Šaleška dolina Titova Velenje
objavlja izid žrebanja vstopnic denarno blagovne
tombole:
1. dobitek	št. 23124
2. dobitek	št. 27626
3. dobitek	št. 13634
4. dobitek	št. 19317
5. dobitek	št. 12932
6. dobitek	št. 13032
7. dobitek	št. 28272
8. dobitek	št. 28543
9. dobitek	št. 24647
10. dobitek	št. 16691
11. dobitek	št. 14240
12. dobitek	št. 29475
13.	dobitek
14.	dobitek
15.	dobitek
16.	dobitek
17.	dobitek
18.	dobitek
19.	dobitek
20.	dobitek
21.	dobitek
št.	14982
it.	14763
št.	27735
št.	15845
št.	27960
št.	22444
št.	20496
št.	10276
št.	20125
Izžrebanci lahko dvignejo dobitke v roku 60 dni pri AMD Šaleška dolina Titovo Velenje, na Prešernovi 9.
Sh s proizvajalci
sodobna oprema-pohištvo
tovarn: MEBLO nova gorica LESNA slovenj gradeč
na 6 obrokov brez obresti
INEX TISAsenta
na 9 obrokov brez obresti standard
bela tehnika in akustika gorenje termoakumulacijske peči
na 6 obrokov -15% obresti
talne obloge -15% Ceneje
nama
bela tehnika in akustika gorenje termoakumulacijske peči
na 6 obrokov -15%obresti
4. junija 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ stran 11
KOLEDAR
Četrtek, 4. junija - Kristina
petek, 5. junija - valerija sobota, 6. junija — zdenka nedelja, 7. junija - robert	o/ ponedeljek, 8. junija- me-dard
torek, 9. junija - primož sreda, 10. junija - marjeta
OSEBNI AVTO DIANO, letnik 1979, prodam po ugodni ceni, telefon 881-385, od 2. do 6. ure popoldan
SURF BURJA, KOMPLET, POCENI PRODAM. Informacije po telefonu 854-044.
Mali oglasi
,DEŽURSTVA
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 6. in 7. junij — dr. Dragan Smiljanič, pri
Žohar, Cankarjeva 2, Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Vele-
nje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 5. do 12. junija — Franc Blatnik, dipl. vet.,
Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
RABLJEN BETONSKI MEŠALEC KUPIM. Ponudbe popoldan po telefonu 854-700.
KORTING INFRA CENTER 799 na
daljinsko upravljanje, z zvočniki (2 x 35 W), ugodno prodam. Kardeljev trg 1/18.
STAREJŠO HIŠO V ŠMARTNEM
OB PAKI zamenjam za dvosobno stanovanje v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Zamenjava«.
PLETILNI STROJ STANDARD PRODAM. Telefon 855-053. NOVA KLASIČNA STOJIŠČA ZA HLEV PRODAM. Telefon 856-055. CRNOBELI TV NIŠ PRODAM. Star je 2 leti. Telefon 881-111, interna 586 dopoldne.
AUSTIN 1300 PRODAM. Vozen, neregistriran; prodam tudi mini kuhinjo »Marles«. Telefon 857-063. PLEMENSKO BREJO TELICO SI-VORJAVE BARVE PRODAM. Jože Kos, Varpolje 17, Rečica ob Savinji. TRAKTOR IMT - 560, 30 ur obratovanja prodam. Telefon 888-159. ŠPORTNI VOZIČEK TRIBUNA in otroški kombinezon, oboje skoraj novo in tenor saksofon prodam. Telefon 856-639.
SOBO S KOPALNICO ODDAM ŽENSKI ZA DELNO POMOČ V GOSPODINJSTVU. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako »Pomoč«.
BRAKO PRIKOLICO PRODAM.
(stara 6 let), Mirko Rugani, Cankarjeva 2 B, Titovo Velenje. NOVO SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Telefon 062-841-756.
ZDOMCI IN LASTNIKI HIŠ NA RUŠNEM PODROČJU POZOR!
6 km iz Titovega Velenja prodam dvostanovanjsko hišo s 33 a zemlje, primerno za kmetijsko dejavnost ali obrt. Možnost zamenjave in doplačila za stanovanje ali atrijsko hišo v cen-tru-mesta. Telefon 888-237. ZAPOSLIM KV MEHANIKA v servisu motorjev in žag. Pogoj: odslužen vojaiški rok in opravljen vozniški izpit B kategorije. Servisno montažna obratovalnica Rifelj, Gornji grad. PRODAM OSEBNI AVTO GOLF disel, letnik 1979. Telefon 856-457, dopoldne.
MALO RABLJENO BANO, vrata, okna, poceni prodam. Kvedrova 20, telefon 857-187.
UGODNO PRODAM SPALNICO
Mirko Gačič, Stantetova 2, Šalek, Titovo Velenje.
JADRALNO DESKO KLEPPER S2
poceni prodam. Telefon 855-850. MLADO POŠTENO DEKLE IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI, po možnosti s posebnim vhodom s souporabo sanitarij. Telefon 856-729.
TROSED IN DVA FOTELJA PRODAM. Telefon 855-123. ZASTAVA 750, star 2 leti, ugodno prodam. Telefon 882-470. ZASTAVA 750 v voznem stanju, neregistriran, star 12 let, prodam. Telefon 882-470.
AVTOMAT1C A3MS, eno leto star, prodam. Telefon 858-881. ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1979, prodam. Informacije po telefonu 882-711.
STREŠNO OPEKO »KIKINDA«, rabljeno, še v dobrem stanju, cca 1500 komadov, prodam. Telefon 882-266. PRALNI STROJ GORENJE, star 7 let in zibko, prodam. Telefon 882-235.
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 letnik 1982, registriran do maja 1988, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 854-035. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1977, registriran do aprila 1988, prodam. Telefon 853-644.
Gibanje prebivalstva
Matično območje Velenje Poroke:
Franjo Božič, roj. 1953, rudar iz Titovega Velenja in Ada Trbo-jevič, roj. 1964, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Vinko Sovinek, roj. 1961, str. ključavničar iz Studenc in Ivica Jelen, roj. 1965, prodajalka iz Arnač, Miran Selan, roj. 1961, inženir strojništva iz Titovega Velenja in Andreja Smonkar, roj. 1961, prof. pedagogike iz Titovega Velenja, Egon Fece, roj. 1966, str. tehnik iz Titovega Velenja in Brigita Meža, roj. 1966, študentka iz Podkraja pri Velenju, Ignac Lampret, roj. 1965, ključavničar iz Slovenj Gradca in Majda Hos-ner, roj. 1962, delavka iz Lokovi-ce, Miran Silovšek, roj. 1961, rudar iz Titovega Velenja in Darinka Založnik, roj. 1967, poslov, manipulant iz Titovega Velenja, Fahir Smajilovič, roj. 1966, rudar iz Titovega Velenja in Stefica Vukašinovič, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja, Jurij Podko-ritnik, roj. 1964, elektrotehnik iz Gotovelj in Cvetka Zapušek, roj.
1966,	delavka iz Podkraja pri Velenju, Andrej Žižek, roj. 1965, rezkalec iz Titovega Velenja in Zlatka Doler, roj. 1966, teh. risarka iz Titovega Velenja, Matevž Naveršnik, roj. 1964, tesar iz Topolšice in Tanja Završnik, roj.
1967,	prodajalka iz Gaberk, Stanislav Miklavžina, roj. 1960, elektroinstalater iz Hrastovca in Majda Belšak, roj. 1963, kovino-strugarka iz Hrastovca.
Smrti:
Zdravko Šturm, upokojenec, Titovo Velenje, Kidričeva 15, roj. 1925, Ljubomira Kladnik, administrativni tehnik, Titovo Velenje, Cesta IX št. 19, roj. 1950, Marija Štrbenk, upokojenka, Titovo Velenje, Koroška 37, roj. 1908, Ivan Borovnik, upokojenec, Titovo Velenje, Kidričeva 23, roj. 1904, Ivanka Irmančnik, upokojenka, Titovo Velenje, Stantetova 9, roj. 1923, Janez Vr-tačič, upokojenec, Šoštanj, Levstikova 21, roj. 1928, Frančiška Jerše, druž. upokojenka, Bočna 13, roj. 1914, Alojz Klinar, kmet, Rečica ob Paki 20, roj. 1938.
U 1/čkAL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
DO »VEKOS« n. sub. o.
Delovna skupnost skupnih služb
Koroška 37 b, Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, DSSS
objavlja
prosta dela in naloge:
OBDELAVA GEODETSKE DOKUMENTACIJE
Pogoji:
—	gradbeni ali geodetski tehnik
—	1 leto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37 b.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA IZOBRAŽFVANJE ODRASLIH
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE p.o.
Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE p. o.
RAZPISUJE
v smislu 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepu zbora delavcev Delavske univerze dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA Delavske univerze Mozirje
Pogoji:
—	visoka izobrazba pedagoško-andragoške smeri, družboslovne ali tehnične smeri
—	najmanj 4 leta delovnih izkušenj
—	mandat traja 4 leta
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE, v zaprti kuverti z oznako: »prijava za razpis«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15. dneh po izbiri. S stanovanjem ne razpolagamo.
Zapustila si nas v maju, ko vse cveti,
ko vsak človek po življenju hrepeni, a tebi ga dano, čutiti več ni
zahvala
Ob tragični izgubi naše drage hčerke in sestre
Majde Podvratnik
rojene 7. 6. 1965 iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, delovnemu kolektivu TGO Gorenje in še mnogim drugim, ki ste jo pospremili na tako prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja tudi duhovniku za opravljen obred, godbi Zarja, pevskemu zboru in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: mama Lojzka, ati Tone, brat Slavko, sestra Jožica in bratec Boštjan ter ostali
sorodniki.
OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE VELENJE
Foitova 2, Titovo Velenje
Komisija delavskega sveta za delovna razmerja skupne delovne skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije
objavlja prosta dela in naloge
TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA OBČINE VELENJE
Pogoji:
—	visoka šola ekonomske ali pravne smeri ali visoka šola za organizacijo dela
—	tri leta delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
—	zaželjeno poznavanje obrtne problematike
—	dva meseca poizkusnega dela
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe.
Pisne prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po tej objavi na naslov:
Izvršilni odbor Obrtnega združenja občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje, ki bo izbral in predlagal sklenitev delovnega razmerja za to najprimernejšega kandidata.
/t\
Socialistična republika Slovenija
OBČINA VELENJE
Oddelek za občo upravo in proračun — razpisna komisija
objavlja dela in naloge
FINANČNI KNJIGOVODJA II
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 8 dni po objavi.
VIZ Velenje, Jenkova cesta 2, Titovo Velenje
Svet Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje objavlja razpis za imenovanje
VODJE DSSS VIZ Velenje
Za vodjo DSSS je lahko imenovan kandidat, ki združuje delo v DSSS VIZ Velenje in ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri in dve ali štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s posebnimi pooblastili.
Imenovani kandidat bo navedena dela opravljal v štiriletnem mandatnem obdobju.
Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave razpisa. O izbiri pa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30. dneh po imenovanju.
Vloge z dokazili je treba poslati na gornji naslov z oznako: »Za razpisno komisijo«.
REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o.
: Titovo Velenje
DO Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS
OBJAVLJA dela oz. naloge
PROJEKTIRANJE RAČUNALNIŠKIH OBDELAV
Pogoji:
—	visoka (VII. stop.) strokovna izobrazba ustrezne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju organizacijsko računalniških obdelav
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, 63320 Titovo Velenje.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 90 dni.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri..
Srečno!
EMO
EMO - CELJE
Emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, n. sol. o. CELJE
posebej vabi k sodelovanju
DIPLOMIRANE INŽENIRJE IN INŽENIRJE
—	strojništva
—- elektrotehnike
—	kemije
—	organizacije dela in
—	gradbeništva
ki jih veseli samostojno delo, strokovno delo v inženiringu, tehnični prodaji, tehnologiji, računalništvu in proizvodnji. Če imate strokovne ambicije na navedenih področjih, pričakujemo vašo prijavo in vas vabimo na razgovor v Kadrovsko-social-no službo.
Za lažjo odločitev vas želimo seznaniti, da nudimo strokovni razvoj, zelo stimulativne osebne dohodke in pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov. Ob vsem tem tudi vožnja ni problem.
Naš naslov je: EMO CELJE, Mariborska 86, telefon: 063/32-112.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta
Zdravka Šturma
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter stanovalcem hišnega sveta od št. 9 do 15 Kidričeve ulice, ki ste nam v težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali ob smrti dragega moža in nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, govornikom, DO Iskra Delta, Društvu upokojencev, Zvezi borcev Desni breg. Zvezi rezervnih vojaških starešin, Zvezi vojaških vojnih invalidov Titovo Velenje, DO REK za darovano cvetje, prav tako hvala nosilcem praporov, častni
straži in rudarski godbi. Zahvala velja tudi vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčerka z družino ter ostalo sorodstvo.


m
Dosedanji in novi predsednik združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije je na velenjskem odru podelil tudi Linhartova priznanja
Petek, 5. maja na radiu Velenje
1.	YETI
2.	DANGER DANGER
3.	TAKE IT HIGHER
4.	BROTHERS
5.	I WANA DANCE WITH SOMEBODY
6.	DOCTOR LOVE
7.	WINGS OF LOVE
Radiorama Silent Circle Larry Spence Brian Spence Whitney Houston Latin Lover Grant Miler
Naš predlog za vstop na lestvico:
1.	BAD NITE
2.	MON AMOUR
3.	HOLD ONE
Frank Stallone De Blance High Fashion
Moj predlog Moj naslov .
kulturo«
pravijo poznavalci zanjo ne bi smeli biti v skrbeh. Takšno stališče je gotovo upravičeno v odnosu do gledaliških ljubiteljev, toda vse ostalo, kar dandanašnji tudi mora spremljati ljubiteljske dejavnosti, je bolj odvisno od družbenih razmer, ki ljubiteljsko dejavnost lahko zavirajo ali pospešujejo.
Ob letošnjem srečanju gledaliških skupin kaže znova poudariti nepogrešljiv delež gledališkega ljubiteljstva v naši splošni in še posebej gledališki kulturi. Ta delež je zgodovinski, saj so se naše danes osrednje in poklicne gledališke ustanove razvile iz ljubiteljskih skupin, pred več kot sto leti, toda že tedaj niso nastale po kdove kakšnem naključju, temveč po temeljitem preudarku najbolj izobraženih, kulturno in nacionalno najbolj osveščenih posameznikov, ki so po zgledu drugih evropskih kultur ugotovili, da je gledališče nepogrešljiv del duhovne samobitnosti, da se skozi gledališče izraža in na prav poseben način oblikuje skupna zavest o času in prostoru, v katerem se nahaja neka skupnost . ..«
Odslej Linhartova srečanja
V Titovem Velenju je bila v dneh srečanja gledaliških skupin tudi 17. skupščina združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije. Na njem so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli nekaj dobrih pobud še za boljše delo v prihodnjem letu. Skupščina je bila tudi volilna in za novega predsednika so ponovno izvolili Janeza Karlina iz Maribora. Poudarili so, da so srečanja prav gotovo živ odsev stanja na celovitem gledališkem in lutkovnem področju in tudi ta srečanja so pokazala, da je združenje potrebno. Žal, to še ne povezuje vseh skupin. Organiziranost se je v zadnjih letih na nekaterih območjih izboljšala, obenem pa se kje tudi poslabša. »Vse je odvisno od ljudi, ki tu ali tam delajo, organizirajo in so se pripravljeni vkjučevati v skupna hotenja. Razumljivo je, da jim ostaja polna ustvarjalna svoboda, da ne želimo nikogar ukalupljati. Pestra, široka, vsestranska gledališka in lutkovna ustvarjalnost naj bi zajela ves slovenski kulturni prostor,« je posebej poudaril novi predsednik Janez Karlin.
Na skupščini so posebej omenili, da je razveseljivo, ker se je v zadnjih letih razmahnila gledališka ustvrjalnost na avstrijskem Koroškem, med Slovenci v Italiji, nastaja pa tudi v Porabju na Madžarskem. Žal, imamo po Sloveniji gledališki utrip zelo različno posejan. Še vedno so posamezna območja, kjer te ustvar-
Ob 30. srečanju gledaliških skupin Slovenije
»Velenje živi za
»Spustila se je zavesa na gostoljubnem velenjskem gledališkem odru. Za nami so tri desetletja delovanja gledaliških skupin. 30. desetletja uspešne, živahne gledališke dejavnosti. Prav je, da smo organizacijo jubilejne prireditve zaupali Velenjčanom, saj je bilo tu tudi prvo srečanje, ki so ga vzorno pripravili.Tudi sedanje srečanje so imenitno pripravili, izkazali so se kot prijazni gostitelji, za kar se jim kar najto-pleje zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi vsem skupinam za njihovo ustvarjalno delo, ki mu je treba dati predvsem več materialne podpore. Hvala še enkrat glavnim organizatorjem Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje, Kulturni skupnosti Velenje, Kulturnemu centru Velenje in vsem, ki so pri tem delu pomagali in nam izkazali veliko prijaznost in gostoljubnost.«S temi besedami je pozno zvečer v soboto, v domu kulture v Titovem Velenju dosedanji in novi predsednik združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije Janez Karlin sklenil jubilejno srečanje gledaliških skupin v Titovem Velenju.
Tri dni so se vrstile predstave od jutra do pozno v noč 16 skupin, ki so jih izbrali za to srečanje, kot gost pa je nastopila tudi skupina s Poljske.
Slovesno so srečanje odprli v petek- zvečer pred predstavo DPD Svoboda Slovenska Bistri-
ca gledališke skupine, ki je zaigrala Antona Tomaža Linharta Veseli dan ali Matiček se ženi. Ob slovesni otvoritvi je spregovoril predsednik republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič.
Med drugim je dejal: »Letošnje 30. srečanje slovenskih gledaliških skupin je svečan dogodek, praznik naše kulture, ob katerem se v naš spomin vračajo številna doživetja z naših odrov in dvoran, kajti naša gledališka dejavnost ima bogato in trdno podlago, lahko bi rekli kar množičnost, kajti bila so leta, ko je na Slovenskem delovalo tudi do 700 gledaliških skupin z več kot 4000 člani. Nepregledna je množica predstav, ki so jih odigrali ljubiteljski odri, in še bolj nepregledna je množica gledalcev, ki so obiskovali te gledališke predstave. In kako naravno zveni ob tem ugotovitev strokovnjakov, ki je bila zapisana pred leti: O tem, zakaj in čemu tolikšno zanimanje za gledališče med vsemi sloji našega prebivalstva, ne kaže razpravljati. To vprašanje je odveč. Tako preprosto je, je bilo in bo. Naša skrb naj bo, kako temu izjemnemu zanimanju pomagati do boljših organizacijskih oblik, kako mu zagotoviti potrebno materialno podlago in ustrezno raven strokovne pomoči. Število ljubiteljskih gledaliških skupin niha iz leta v leto, toda vitalnost te dejavnosti je tolikšna, da kot
Nastopila Je tudi gledališka skupina s Poljske
Ob otvoritvi srečanja so se predstavili gledališčniki iz Slovenske Bistrice z igro Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Srečanje je sklenilo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic s Škrjančkom
Kot edina iz velenjske občine se je na srečanju predstavila pionirska gledališka skupina Pod kozolcem iz Šmartna ob Paki
Priznanja
Na slovesnem koncu srečanja je predsednik združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije Janez Karlin podelil tudi zlate Linhartove značke, Linhartove listine in Linhartove plakete. Zlato značko je med drugimi prejela tudi Siavica Pečnik, iz Šmartnega ob Paki. Razglasili pa so tudi, katere skupine bodo nastopile na posameznih festivalih, srečanjih, gostovanjih itd. Tako so med drugim predlagali pionirsko gledališko skupino gledališča Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, ki se je na jubilejnem srečanju predstavila z delom Medved z vrtnico in je bila edina skupina iz občine, za gostovanje po Sloveniji, za teden slovenske drame v Kranju prihodnje leto in za gostovanje med Porab-skimi Slovenci.
jalnosti sploh ni ali pa je bore majhna. Na drugi strani pa je spodbudno, da je v delujočih skupinah veliko mladih, to velja tudi za tako imenovane odrasle skupine in prav mladi prinašajo svežino, ustvarjalni pogum, marsikaj novega in domiselnega.
Spregovorili so tudi o občinstvu, ki spremlja predstave in s svojim odzivom daje gledališki stvaritvi odmev. Pojavljajo se tožbe, da ponekod občinstva ni ali pa premalo. Prav gotovo bo potrebna, so si bili enotni, dolgoročna načrtna gledališka vzgoja.
Dotaknili so se tudi materialnih pogojev za delo. Svoja poglavitna razmišljanja o tem so sklenili v naslednje besede: kultura je bila vedno pomembna sestavina življenja naših ljudi in ne pravimo slučajno, da je prav ona ohranjala slovensko bit in razvoj. Tudi da-
nes ne smemo dovoliti, da bi kulturo šteli kot porabo, ki jo pač lahko zmanjšamo ali kar črtamo. Brez nje in njenega pomembnega dela gledlaišča ne more biti napredka, rasti in razvoja.
In kakšna naj bi bila srečanja v naprej? Menili so, da bi jih skrajšali na dvodnevna srečanja, da bi na njih nastopilo manj skupin, da bi ostalo več časa za pogovore, čeprav se kakovost izbora in izvedbe predstav med sabo dopolnjujeta, pa bi morala biti v bodoče v ospredju vendarle kakovost izvedbe, so menili. Ob koncu so se dogovorili, da bodo odslej zaključno srečanje imeno-
vali Linhartovo srečanje, saj je bil konec koncev Linhart prvi, ki je ustanovil prvi amaterski gledališki oder.
Zapis o 30. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Titovem Velenju in v Šmartnem ob Paki, kjer je bilo tudi nekaj predstav, smo začeli s pohvalami predsednika združenja Janeza Karlina, pa ga bomo tudi sklenili s podobnimi besedami, ki jih je izrekel na skupščini združenja eden izmed delegatov: »Velenje je v dneh srečanja resnično živelo z nami, dokazalo, da živi za kulturo, zato še enkrat hvala vsem za gostoljubje.«	S. Vovk
Tudi to je dan mladosti
jih prejeli Hajrija Mujčič (na sliki), Marija Vinojčič, Darko Bujan in Zalika Grudnik.
Mladim je čestital tudi predsednik PO Gorenje Gospodinjski aparati Ladislav Grdina, ki je simbolično odprl delo na novi pridobitvi. Priznanja je izročil predsednik OK ZSMS Velenje Bogdan Gregorin.
hj
Mladi delavci v tozdu Gal-vana v Gorenju Gospodinjski aparati so na krajši slovesnosti v počastitev dneva mladosti svečano predali svojemu namenu stroj za izdelavo žičnih elementov Re-bimat. Hkrati so podelili tudi bronaste znake ZSMS, ki so