TEORIJA IN PR AKSA REVIJA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA 1975, LETNIK Xllr UDK 3 3 IZ VSEBINE Boris Majer: Med svobod in odgovornostjo Adolf Bibič: Smotri politologije Stane Markič: Družbenopolitični zbori in nekateri njihovi problemi Lenart Šetinc: Obveščanje v delegatskih odnosih ZK danes: Na temo o krepitvi idejnopolitične vloge ZK pišejo: Adolf Bibič, Marjan Britovšek, Zvone Cajnko, Maca Jogan, Oto Norčič, Andrej Kirn, Zdravko Mlinar, Beno Zupančič in Anton Žun Lojze Vezočnik: K liberalističnim tezam o prostem pristopu k naravnim virom in surovinam Andrej Kirn: Tostran in onstran »meja spoznanja« Miran Mejak: Struktura potreb dežel v razvoju Jerzy Kmita-Wlodzimierz Lavvniczak: Marksizem in empirizem TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. 12, St, 3, str. 209—368, Ljubljana, marec 1975 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani; revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Vlado Benko, Vladimir Bračič, Zvone Dragan, Nace Golob, Silva Jereb, Polde Kejžar, Andrej Kirn, Peter Klinar, Martin Košir, Stane Kranjc, Marjan Lah, Albin Mahkovec, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Emil Roje, Janko Rupnik, Nada Sfiligoj, Majda Strobl, Vanek Šiftar, Ivo Tavčar, Niko Toš, Peter Toš, Lojze Vezočnik, France Vreg, Boris Ziherl PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Stane Kranjc UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Savin Jogan, Stane Južnič, Bogdan Kavčič, Marko Kerševan, Boris Majer, Boštjan Markič, Tomo Martelanc, Mojca Murko-Drčar, Oto Norčič, Ciril Ribičič, Vlado Vodopivec GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič OBLIKOVALEC: Drago Hrvacki LEKTORJA: Mojca Močnik, Zoja Močnik UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Titova cesta 102, tel. 341-589 in 341-461 int. 232 NAROČNINA: Letna naročnina za Študente 60 din, za druge individualne naročnike 80 din, za delovne organizacije 150 din, za tujino 200 din (12 dolarjev), v prosti prodaji je cena enojne številke 10 din in dvojne 20 din TEKOČI RAČUN: 50102-603-48090 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana — za revijo Teorija in praksa; devizni račun FSPN: 50100-620-00133-32040-10-646 — za revijo Teorija in praksa ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. TISK: čGP »Delo«, Ljubljana, Titova c. 35 vsebina UVODNIK: MEDNARODNI ODNOSI: BORIS MAJER: Med svobodo in odgovornostjo 211 ČLANKI, RAZPRAVE: ADOLF BIBIČ: Smotri politologije 218 STANE MARKIC: Družbenopolitični zbori in nekateri njihovi problemi 235 LENART ŠETINC: Obveščanje v delegatskih odnosih 247 MOJCA DRCAR-MURKO: Evropska varnost in velike sile 309 LOJZE VEZOCNIK: K liberalističnim tezam o prostem pristopu k naravnim virom in surovinam 312 DEŽELE V RAZVOJU: MIRAN MEJAK: Struktura potreb dežel v razvoju 318 ZVEZA KOMUNISTOV DANES: Krepitev idejnopolitične vloge ZK 259 ADOLF BIBIČ: Idejnopolitična vloga osnovne organizacije 260 MARJAN BRITOVSEK: Znanost je vselej angažirana 265 ZVONE CAJNKO: Delovni program komunistov na mariborskih visokošolskih zavodih 267 MACA JOGAN: Izrivanje marksizma v imenu »čiste« znanosti 269 ANDREJ KIRN: Zakaj komunisti zanemarjajo individualno marksistično izobraževanje? 272 ZDRAVKO MLINAR: Vodilna vloga ZK na področju družboslovja 274 OTO NORCIC: Vodenje gospodarstva in idejna vloga ZK 277 BENO ZUPANČIČ: Premalo razumevanja za intelektualno iskateljstvo 279 ANTON 2UN: Idejna akcija in reforma visokega šolstva 282 SOCIALISTIČNA MISEL PO SVETU: JERZY KMITA-WLODZIMIERZ LAWNI-CZAK: Marksizem in empirizem 335 PRIKAZI, RECENZIJE: EDVARD KARDELJ: Problemi naše socialistične graditve (Boštjan Markič) 353 Iz domačih revij Listamo po tujih revijah Med novimi knjigami Bibliografija knjig in člankov Avtorski sinopsisi 357 358 360 363 367 POGLEDI, GLOSE, KOMENTARJI: PAVLE GANTAR-JOCO KLOPCIC: Malomeščanske sapice 285 .MACA JOGAN: 1975 — emancipacija in »emancipacija« žensk 288 IGOR RAVNIKAR: Kaj storiti, da bo naš izvoz konkurenčen 290 SOOČENJA: ANDREJ KIRN: spoznanja« Tostran in onstran »meja 294 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. 12, št. 3, str. 209—368, Ljubljana, marec 1975 CONTENTS coaep^cahhe EDITORIAL: BORIS MAJER: Between Freedom and Res-ponsibility 211 ARTICLES, STUDIES: ADOLF BIBIČ: The Goals of Political Science 218 STANE MARKIC: Socio-političal Chambers and Their Problems . _ 235 LENART ŠETINC: Informing under Conditi-ons of Delegate Relationships 247 THE LEAGUE OF COMMUNISTS TO-DAY: The Strenghtening of the Ideological and Political Role of the League of Communists 259 ADOLF BIBIČ: The Ideological and Political Role of the Basic Organization 260 MARJAN BRITOVŠEK: Science is always Ideologically Engaged 265 ZVONE CAJNKO: The Working Program of Communists at High Schools in Maribor 267 MACA JOGAN: The Ousting of Maraism in the Name of »Pure« Science 269 ANDREJ KIRN: Why do the Communists Neglect Individual Study of Marxism 212 ZDRAVKO MLINAR: The Leading Role of the League of Communists in the Field of Social Science 274 OTO NORCIC: The Directing of Economy and the Leading Role of the League of Communists 277 BENO ZUPANČIČ: Insufficient Understand-ing for Intelectual Search 279 ANTON ŽUN: The Ideological Action and the Reform of the University Education Sy-stem 282 VIEWS, GLOSSES, COMMENTS: PAVLE GANTAR:-JOCO KLOPCIC: The Pet-ty Bourgeois Breeze 285 MACA JOGAN: 1975 — Emancipation and the »Emancipation of Women« 288 IGOR RAVNIKAR: What Should be Done to Make our Export Competitive? 290 CONFRONTATIONS: ANDREJ KIRN: The Limits of Knowledge 294 INTERNATIONAL RELATIONS: MOJCA DRCAR-MURKO: European Security and the Great Powers 309 LOJZE VEZOCNIK: On the Liberal Theses Concerning Free Access to Natural Resources and Raw Materials 312 DEVELOPING COUNTRIES: MIRAN MEJAK: Developing Countries and the Structure of Their Needs 318 SOCIALIST THOUGHT IN THE WORLD: JERZY KMITA-WLODZIMIERZ LAWNI-CZAK: Marxism and Empiricism 335 REVIEWS, NOTES: EDVARD KARDELJ: The Problems of Our Socialist Construction (Boštjan Markič) 353 The Domestic Reviews 357 From Foreign Reviews 358 Survey of New Books 360 BIBLIOGRAPHY OF BOOKS AND ARTICLES 363 Authors' Synopses 367 EOPHC MAH EP: MejKAY cboSoaoK h OTBeT-CTBeHHOCTblO 211 CTATEH, OECY>KAEHHfl: AAOAt EHEHCl: U,eAH n0AHT0A0rHH 218 CTAHE MAPKH1!: 06inecTBeHH0-n0AHTHkht 265 3BOHE HAHHKO: Pa6oyaaa nporpaMMa kom-MVHHCTOB B BbICIHHX yHe6lILIX 3aBeAeHHHX Ma-pHfiopa 267 MAUA HOrAH: BbiTecHeHHe MapKCH3Ma bo HMS «HCTOft« HayKH 269 AHAPEH KHPH: noteMy kommyhhcth npe-HeSperaiOT HHAHBHAYaALH)bIM H3yMeHHeM MapK-CH3Ma 272 3APABKO MAHHAP: PyKOBOAsmaa poAb CoK)3a KOMMyHHCTOB B oSAaCTH 06mecTB0Be- acheih 274 OTO HOP^HM: VnpaBAeHHe HapoAHBiM xo3sft-CTBOM H HACHIiaH pOAB CK 277 EEHO 3YnAHKYH: HAeoAoriraecKaa anmia n pe-4>opMa BLicmero 06pa30BaHHH 282 B3rAHAH, 3AMETKH, KOMMEHTAPHH: IIABAE TAHTAP — HOUO KAOimHM: MeA-Ko6yp>Kya:uiMe noHcrpiiH 285 MAHA HOrAH: O HacTOHmcft h noaaeabhofl 3MaHCHnaUHH JKCHmHIl 288 HrOP PABHHKAP: Hto npeAnpnnsiTb aah koh-KVpeHTOcnocoSHocTH OTe^ecTDciinoro siccnop-Ta? 290 O^HAfl CTABKA: AHAPEH KHPH: TpaHHmJ »Py6eaceB no3Ha-hhh« 294 ME^CAYHAPOAHEIE OTHOIHEHHH: MOHUA AP^AP-MVPKO: EBponeftcKaa 6e3-onacHocTb h beahkhe chau 309 AOH3E BESCfflHK: no n0B0AY AH6epaAHCTH-mHXCH CTpaH 318 COUHAAHCTHMECKAH MEICAb B MHPE: EP5KH KMHTA — BAOA3HMHEP5K AABHH-tlAK: MapKCH3M h 3MtrapH3M 335 OE03PEHHA, PEHEH3HH: 9ABAPA KAPAEAb: npogAeMH Hamero co-uhaahctimeckoro cipohteabctba (Eoihtsh Map- khm) 353 IIo cipaHHuaM OTeHccxBeHiiLix 3KypHaAOB 357 nepeAHCTHBaeM HHOCTpaHHLie >KypnaAU 358 CpeAH hoblix KHHr 360 EnSAHorpaijiHH KHHr h cTaTeft 363 3aMeTKH 06 aBxopax 367 BORIS MAJER Med svobodo in odgovornostjo Abstraktne resnice ni, resnica je vedno konkretna. To marksistično načelo velja tudi za vsa razmišljanja o razmerju med svobodo znanstvenega ustvarjanja in družbeno odgovornostjo, ki se ji ne more izogniti nihče, kdor javno deluje — bodisi kot znanstvenik ali družbenopolitični delavec. Zveza komunistov je v svojih programskih dokumentih jasno zapisala, da se zavzema za svobodo znanstvenega (in umetniškega) ustvarjanja, da mora biti znanost sama sebi sodnik, da pa je svoboda znanstvenega in vsakršnega ustvarjanja neločljivo povezana z družbeno odgovornostjo ustvarjalcev za razvoj samoupravnega socializma, za njegovo »človeško podobo«, za vizijo svobodnega, vsestransko razvitega človeka, povezanega v združenem delu, za osvoboditev dela in človeka. Razmerje med svobodo in odgovornostjo je prav gotovo protislovno. Toda to protislovje ne tiči le v naravi obeh pojmov — svobode in odgovornosti — temveč se vsak dan razvozlava v konkretnem idejnem in političnem boju za revolucionarno ali konservativno vlogo obojega: svobode znanstvene ustvarjalnosti in njene družbene odgovornosti. Gre preprosto za vprašanje, čemu služi: revolucioniranju družbenih odnosov, ustvarjanju socialno pravične in humane človeške družbe, »komunizma kot dejanske, resnične razrešitve konflikta med človekom in naravo, človekom in človekom, posameznikom in rodom, nujnostjo in svobodo« (Marx), za ustvaritev družbe, v kateri bo »svoboda posameznika pogoj za svobodo vseh in obratno« — ali pa za podaljševanje življenja sodobni visoko razviti kapitalistični družbi multinacionalnih kompanij, razrednih, rasnih in nacionalnih konfliktov, blokovski razcepljenosti sveta, oboroževalni tekmi itn., z vsemi apokaliptičnimi nevarnostmi, ki iz tega izvirajo. V čem je to protislovje? Prav gotovo je bila ena največjih pridobitev meščanskih revolucij svoboda znanstvenega ustvarjanja, ki pa si je le počasi in mukoma krčila pot — bolj ali manj dosledno, z večjimi ali manjšimi kompromisi — v boju s fevdalno aristokracijo, cerkvijo ter stoletja trajajočo miselno in ideološko tradicijo, od katere so se mukoma trgali celo najbolj napredni in najbolj daljnovidni duhovi takratnega časa. Vendar pa je meščanstvo izbojevalo relativno veliko svobodo znanstvenega ustvarjanja zgolj na tistih področjih, ki so bila posredno ali neposredno v interesu meščanskega razreda — v pridoslovju, v tehniki in na tistih področjih duhovnega življenja, ki ni neposredno zadevalo življenjske interese novega družbenega razreda. Meščanstvu je uspelo, da je omejilo subverzivnost znanstvenih odkritij na tista področja, ki so bila neposredno v interesu samega meščanstva in kjer so mu bila neposredno potrebna za razvijanje produktivnih sil in njihovo tehnološko obvladovanje. To je ustvarjalo videz (in deloma tudi stvarno možnost) svobodnega znanstvenega raziskovanja na področju prirodnih znanosti in tehnologije kot razredno in politično vsaj navidezno nevtralnem področju. To je porajalo v tem delu znanstvenega sveta psihologijo znanstvene in strokovne etike, ki se je čutila zavezana zgolj strokovno-znanstvenim merilom in ki je ta merila — v celoti vzeto — tudi strogo in dosledno uveljavila. Protislovje pa je udarilo na dan, ko so se najvidnejši in najpomembnejši sodobni znanstveniki, zlasti na področju nuklearne fizike, kemije in biologije, začeli zavedati usodne dalekosežnosti svojih znanstvenih odkritij, možnosti (in realnosti) njihove zlorabe za množično uničevanje ljudi, za utrjevanje fašizma in reakcionarnih družbenih režimov ter v končni liniji za usodo človeštva nasploh. Na tem nivoju pa zavezanost strokovnim in znanstvenim merilom posameznih strok, dosedanja stro-kovno-znanstvena etika ni več zadoščala: znanstveniki so se znašli v precepu med zavezanostjo tradicionalni strokovno-znanstveni etiki in družbeno odgovornostjo za posledice svojih odkritij. Začutili so, da je tudi znanost lahko manipulirana in da se znanstveniki sami vsaj dela odgovornosti za to ne bodo mogli več osvoboditi. Objavljanje »subver-zivnih« znanstvenih odkritij je tako prenehalo biti stvar zgolj osebnega poguma, osebne hrabrosti, vprašanje kariere itd. (kadar je »javnost« iz ideoloških motivov zavračala ta odkritja), temveč je postalo mnogo globlje, mnogo usodnejše vprašanje etične odločitve, etično-političnega angažiranja ne le posameznega znanstvenika, temveč celih znanstvenih timov. Seveda obstoje danes znotraj prirodnih in tehničnih znanosti še vedno otočki in oaze, kjer ne prihaja do tako dramatičnih konfliktov in kjer strokovno-znanstvena etika še zadošča. Vendar pa se tudi tu že najavljajo problemi, ko je marsikateri projekt znanstveno, tehnološko in komercialno neoporečen, kljub temu pa ima lahko številne nepredvidljive posledice za biološko in ekološko ravnotežje narave, da o neposrednem uničevanju okolja niti ne govorimo. Vse to kaže, da razmerje svoboda — odgovornost ni nikakršna izmišljena dilema, temveč postaja vse bolj eno temeljnih protislovij današnjega sveta. Isto velja tudi za družbene vede. Tudi tu so meščanske revolucije — zlasti v začetni fazi — ustvarile široke možnosti za svobodo znanstvenega proučevanja, saj so jih k temu silile neposredne potrebe boja s preživelimi družbenimi formacijami in njihovo ideologijo. Vendar pa je tu razvoj potekal bistveno drugače kot na področju prirodnih znanosti in tehnologije. Zlasti v postrevolucionarni fazi, ko se je meščanstvo znašlo v boju proti proletariatu kot »grobarju kapitalističnega sveta«, ko se je meščan- ska družba zapletala v vse težja gospodarska in politična protislovja, ko je po oktobrski revoluciji, zlasti pa po drugi svetovni vojni postal socializem svetovni proces in ko je hkrati prišlo do začasne stabilizacije t. im. poznega kapitalizma, zlasti v industrijsko najvišje razvitih kapitalističnih deželah, je postala meščanska ideološka indoktrinacija družbenih znanosti čedalje očitnejša in agresivnejša. Vendar je znalo meščanstvo tudi tu ustvariti družbenim znanostim razmeroma širok manevrski prostor svobodnega raziskovanja na tistih področjih, ki niso neposredno in življenjsko zadevala v interese same kapitalistične družbene ureditve in ki so — zlasti na ravni mikrosocialnih skupin — lahko prispevala k stabilizaciji osnovnega kapitalističnega produkcijskega odnosa, k odpravljanju oziroma ublaževanju socialnih napetosti in k gladkejšemu teku celotne industrijske mašinerije, ne glede na posamezne kritike »postindustrijske potrošniške družbe«, ki jih je sodobna meščanska družba kljub ostem, ki tičijo v njih, vedno znala »konstruktivno« absorbirati in obrniti v svoj prid. Zlasti meščanska sociologija je razvila v zadnjem obdobju silno bogato empirično metodologijo, opirajoč se pri tem na najnovejše dosežke matematike, semiotike, strukturalne analize itd., ki ima ne glede na ideološke implikacije nesporno znanstveno vrednost. Vse to ustvarja videz ideološko nevtralne znanosti — po zgledu prirodoslovja in tehnologije, — ki naj bi bila univerzalno uporabljiva (ali kakor pravijo filozofi »razpoložljiva«), čeprav je v znatnem svojem delu preračunana prav na potrebe socialnorazredne in idejnopolitične stabilizacije poznega kapitalizma. Hkrati pa opisano pojmovanje družbenih znanosti natanko ustreza tehnokratsko managerski transformaciji poznega kapitalizma in — kar je zlasti zanimivo — tistim tehnokratsko etatističnim strukturam v deželah administrativnega socializma, ki imajo prav tako pred očmi stabilizacijo in tehnološki razvoj obstoječega družbenega stanja brez kake radikalnejše revolucionarne preobrazbe. Vendar se najlucidnejši duhovi tudi na področju družboslovja — podobno kot v konici prirodnih znanosti in tehnologije — vse bolj zavedajo družbenih posledic navedenega trenda družboslovnih znanosti, njihove neposredne vpetosti v voz poznokapitalistične ali administrativno socialistične tehnobirokracije ter njihovo razčlovečujoče družbene vizije. Hkrati pa postaja najprodornejšim družboslovcem v svetu vse jasneje, da imajo apokaliptične nevarnosti nekontroliranega tehnološkega razvoja (vključno s podrejanjem znanosti strateškim ciljem velekapitala in multinacionalnih kompanij) svoj realni, resnični vzrok v nerazrešenih socialnih in razrednih protislovjih današnjega sveta, v poglabljajočem se prepadu med razvitimi in nerazvitimi, v blokovski delitvi sveta in iz nje izvirujoči oboroževalni tekmi, kjer lahko »nori posameznik« vsak trenutek pahne človeštvo v nuklearno katastrofo, in da zato družbena odgovornost sociologov in družboslovcev sploh ni nič manjša od odgovornosti armade nuklearnih fizikov, kemikov, biologov itd., ki v svojih laboratorijih načr- tu je jo in pripravljajo množična uničevalna sredstva — temveč v idejno-političnem smislu morda še večja. Nikdar v zgodovini ni bila odgovornost znanosti pred človeštvom in za človeštvo večja kakor je danes — in to ne samo znanosti nasploh, temveč vsakega posameznega znanstvenika, vsakega posameznega znanstvenega t ima, vsake posamezne znanstvene ustanove. Ali to pomeni, da je treba omejiti svobodo znanosti, svobodo znanstvenega raziskovanja, znanstvene in vsakršne ustvarjalnosti? Nikakor ne. Vsako omejevanje znanosti in svobodne ustvarjalnosti bi nas vrglo ne samo daleč nazaj, temveč bi priklicalo v življenje duhove, ki niso nič manj nevarni od zlorabe znanstvene in ustvarjalne svobode: dogmatike, konservativce, vladavino povprečnega, brezosebnega, humus za tisto, kar imenujemo danes v nasprotju z radikalnim duhom ustvarjalnega marksizma — »konservativno mišljenje«. Gre za združitev znanstvene in ustvarjalne svobode z zavestjo globoke družbene odgovornosti v novi dialektični kvaliteti, v dialektični sintezi svobode in odgovornosti, kakršno neizogibno zahteva naš čas. Pri tem se je treba zavedati, da ta nova kvaliteta, ta nova sinteza ni enkratno dejanje, temveč proces, boj, nenehno in vztrajno razreševanje protislovja, ki se mu ni mogoče izogniti, ki ga je treba sprejeti, ki ni abstraktna formula, temveč živa dejanskost, vsakokratna zgodovinska konkrecija. Zato vsaka še tako lepa in vzvišena deklamacija o svobodi znanosti, o svobodi znanstvenega ustvarjanja in vsakršne ustvarjalnosti sploh brez analize konkretnega zgodovinskega trenutka, brez analize zgodovinske konkrecije izzveneva v prazno, ne pomeni nič (ali morda celo nekaj prav obratnega), kakor na drugi strani vse deklamacije o družbeni odgovornosti prav tako izzvenevajo v prazno, če ne upoštevajo narave znanosti, znanstvene in vsakršne ustvarjalnosti, njene lastne, specifične logike, njenih protislovij in njenih meja. Znanstveno raziskovanje je zmeraj »avanturizem«, avanturizem v tem smislu, da ne moremo točno predvidevati, kaj bomo odkrili, kakšne bodo posledice novih znanstvenih odkritij za dosedanje teorije in kakšni utegnejo biti družbeni učinki novih odkritij. »Subverzivnost« novih znanstvenih odkritij v odnosu do obstoječe znanstvene in ideološke slike sveta, pa seveda tudi do obstoječega družbenega stanja je neizogibna, in stopnja oziroma meja »absorbcije« novih znanstvenih odkritij je zmerom eden bistvenih pokazateljev vitalnosti ali preživelosti določenega družbenega stanja. Meščanska družba nedvomno prenese skoraj neomejeno »absorb-cijo« znanstveno tehnoloških inovacij, dokler ne ogrožajo osnove kapitalističnega produkcijskega odnosa (oziroma jih celo terja), je pa silno občutljiva (in ranljiva) za »subverzivnost« znanstvenih odkritij v družbenih znanostih na makronivoju (zadevajočem samo bistvo kapitalističnega produkcijsko-lastninskega odnosa). Tu se začenja ideološki značaj in ideološka indoktrinacija »meščanskega« družboslovja, tu za meščansko družbo tudi ni nobenega kompromisa. Tu prihaja tudi najbolj do izraza agresivnost meščanske ideološke indoktrinacije, ki se največkrat skriva (z izjemo fašističnih režimov, kjer je ta indoktrinacija brutalno neposredna) za dimno zaveso fraze o »svobodni znanosti« (zlasti, kjer gre za subverzijo v socialističnih ali neuvrščenih deželah) in »sodobne« poziti-vistične ali iracionalistične meščanske filozofije. Prav v tem je največja prednost našega odprtega samoupravnega socialističnega sistema tudi za samo ustvarjalno svobodo znanosti, za razširitev njenih socialnorazrednih meja. V naši samoupravni družbi je znanost osvobojena vseh tistih ideoloških pregrad in tabujev, ki omejujejo napredno družboslovno misel v meščanskem svetu. Nasprotno, v njenem neposrednem interesu je, da prebija vse dosedanje horizonte, da gre odločno in radikalno naprej od tistega, kjer razredni interes meščanske družbe še zaustavlja tudi najnaprednejši del meščanske družboslovne misli. Hkrati pa je znanost in še posebej družbena misel v naši družbi načelno osvobojena tudi vseh dogmatskih, pragmatistično etatističnih ideoloških spon in ozirov, ki v nekaterih deželah administrativnega socializma — kljub večjim ali manjšim koncesijam — še vedno v znatni meri »disciplinirajo« družbeno misel. V interesu naše družbe kot neuvrščene samoupravne socialistične dežele je prav nasprotno: da odločno in radikalno ruši vse preživele dogmatske okvire in predsodke, ki se ji še postavljajo kot ovira pri odkrivanju in uresničevanju njene izvirne, samostojne samoupravne poti v socializem. Še več: naša družbenopolitična, teoretična, filozofska misel mora rušiti vse preživele dogme in obrazce, mora iskati nove odgovore na vprašanja, ki jih iz dneva v dan postavlja pred njo izredno dinamična, zapletena in često tudi protislovna pot našega družbenega razvoja. Vse to dokazuje, da obstoje v naši družbi velike potencialne možnosti prav za razvoj družbenih znanosti, za njihov prodor preko doslej obstoječih okvirov. Vendar pa teh možnosti še zdaleč nismo uresničili in morda niti prav zaznali, ne zunaj znanosti niti v znanosti sami. Naša družba se zaradi svoje odprtosti in svojega specifičnega položaja razvija izredno protislovno in navzkrižnost partikularističnih interesov dostikrat zastira pogled na generalni kurz našega razvoja. To prihaja do izraza tudi v znanosti, v odnosu znanosti do družbe in družbe do znanosti. Prav vsakokratna trenutna prevlada partikularističnih interesov posameznih družbenih okolij, skupin, struktur, klik itd. nad generalnim kurzom našega družbenega razvoja lahko ogrozi in večkrat tudi dejansko ogroža velike potencialne možnosti, ki jih odpira naš družbeni razvoj družbenim vedam. Hkrati se je treba zavedati, da se znanost pri nas ne razvija v nepro-dušno zaprtem socialno političnem prostoru, temveč v pogojih vsestranske svobodne komunikacije s svetom in da je zato v navzkrižnem ognju najrazličnejših ideoloških vplivov in agentur, ki se — kakor je znano — zelo vešče in neskrupulozno poslužujejo prav široko razvejanega omrežja znanstvenih kanalov za svojo ideološko in politično infiltracijo. Znano je, kakšna velikanska sredstva so pri tem angažirana in kakšne metode se pri tem uporabljajo. Iz tega seveda ne izhaja, naj se naša znanost umakne iz mednarodnega okolja, temveč samo, da mora biti v njem kar mogoče ideološko aktivna, prodorna in ustvarjalna, ne pa pasivna ali zgolj recep-tivna. Naša znanost in družba nima nobenega interesa, da bi se zapirala pred vplivi od zunaj, da ne bi komunicirala z vsemi naprednimi idejnimi in miselnimi tokovi v svetu, da ne bi (kritično) sprejemala vsega tistega, kar je napredna misel v svetu ustvarila znanstveno, filozofsko in družbeno pomembnega, ker je po svoji družbeni substanci radikalnejša, ali bi vsaj mogla biti radikalnejša in revolucionarnejša od najbolj radikalnih (meščanskih in drugih) inovacij v družbenih znanostih, ker je ne omejujejo ne meščanski ne administrativno etatistični politični in ideološki okviri. Vsi napori Zveze komunistov v zadnjem obdobju na področju znanosti, raziskovalne politike, šolstva in usmerjenega izobraževanja sploh gredo v tej smeri. V tej luči je treba tudi gledati na analizo in oceno razmer na FSPN v Ljubljani, ki jo je sprejelo Predsedstvo CK ZKS na temelju poročila svoje komisije, ki je bila ustanovljena v ta namen. Bistvo te ocene je bila ugotovitev, da se je fakulteta v zadnjih letih pod vplivom političnih sil in struktur, ki so bile poražene na 29. seji CK ZKS, postopoma odmikala od svojega prvotnega smotra, da so v raziskovalno in pedagoško dejavnost začele vdirati tehnokratske in druge, z našo samoupravno socialistično usmeritvijo nezdružljive ideološke težnje in tokovi, da je del znanstvenega in pedagoškega kadra postal mediator te politike v pedagoški in raziskovalni dejavnosti fakultete, kar se je kazalo med drugim v delu študijskih programov, v publicistiki, v premalo kritičnem in selektivnem odnosu do različnih sodobnih meščanskih idejnih tokov, posebno na področju empirične metodologije, predvsem pa v podcenjevanju in deloma ignoriranju dosežkov naše lastne samoupravne teoretične misli in družbene prakse. Skratka šlo je za idejnopolitično usmeritev, ki na fakulteti (zaradi odpora progresivnega jedra fakultetnih učiteljev in študentov) sicer ni v celoti prevladala, ki pa je vse bolj negativno vplivala na raziskovalno in še posebej pedagoško dejavnost fakultete, na idejnopolitično, pa tudi strokovno in znanstveno usposobljenost diplomantov za njihove bodoče naloge v naši samoupravni družbi. Dolgotrajne in poglobljene razprave na Marksističnem centru pri CK ZKS so pokazale, da je potrebna radikalna programska (pa tudi kadrovska) preosnova fakultete, da bi lahko zadovoljivo in v celoti opravljala svoje pedagoške, raziskovalne in idejnopolitične naloge, za katere je bila ustanovljena in da bi lahko plodno in ustvarjalno izkoristila vse tiste velike potencialne možnosti, ki jih odpira naša samoupravna družba in njen položaj v svetu prav ustvarjalnemu razvoju družbenih znanosti (in v njihovem okviru še posebej sociologiji, politologiji in komunikološkim vedam). Seveda ne velja vse to le za to fakulteto (kljub njeni posebni družbeni pomembnosti in odgovornosti), kar je Predsedstvo CK ZKS v svoji oceni tudi posebej poudarilo. Gre za našo celotno znanost, za ves sistem usmerjenega izobraževanja. Gre za korenit prelom s polovičarsko, kompromisno, oportunistično prakso, ki je dopuščala posredno, včasih pa tudi neposredno indoktrinacijo z ideologijo, ki je tuja in nezdružljiva s teorijo in prakso, z realnostjo in vizijo naše samoupravne socialistične družbe in ki je tudi strokovno in znanstveno pod ravnijo ustvarjalnih možnosti, ki jih ima znanost v naši družbi. Ta prelom pa seveda ne more biti samo kritika, ne morejo biti samo takšni ali drugačni ukrepi, takšne ali drugačne programske in kadrovske spremembe. Prelom, za katerega smo se odločili, zahteva trdo, vztrajno, organizirano ustvarjalno delo, teoretično, raziskovalno in pedagoško, zahteva koncentracijo vseh resnično ustvarjalnih sil in potencialov. Dialektična enotnost znanstvene svobode in družbene odgovornosti nas zavezuje, da se borimo za maksimum ustvarjalne svobode, za maksimum ustvarjalne pobude, iskanja, eksperimentiranja, prodiranja k novemu, toda hkrati za maksimum družbene odgovornosti, ki pomeni zavezanost samoupravni, socialistični humanistični viziji. Kajti: če je svoboda ustvarjalnosti znanstveno in družbeno najvišja vrednota, je neodgovornost do te svobode — največja neodgovornost tako do družbe kot do znanosti same. članki, razprave UDK 001.1:32(497.1) ADOLF BIBIČ Smotri politologije Med najpomembnejšimi nalogami, pred katerimi je naše družboslovje, je vsekakor ta, da oceni svoj dosedanji razvoj, opredeli dolgoročne naloge in premisli o materialnih, kadrovskih in organizacijskih možnostih in sredstvih za njihovo uresničevanje. Potreba po takšni oceni in ponovnem premisleku o mestu in vlogi družbenih ved izvira na eni strani iz dokajšnje kvantitativne ekspanzije družboslovja v preteklih letih, ki pa kljub nekaterim pomembnim dosežkom — kot kaže več znamenj in tudi javnih opozoril — zlasti na nekaterih področjih ne daje rezultatov, kot bi jih lahko po nekih »normalnih« merilih pričakovali. Lahko bi postavili domnevo, da družbene vede (vsaj nekatere) zaostajajo tako v izdelavi splošnih izhodišč, ki bi na temelju marksistične misli in kritično ovrednotenih rezultatov sodobnega družboslovja nudila teoretične okvire za razvoj posameznih disciplin, kot tudi v empiričnih raziskavah najbolj perečih problemov naše družbe in sodobnega sveta. Ponovni premislek o rezultatih dosedanjega razvoja družboslovja in temeljnih nalogah njegovega nadaljnjega razvoja pa se vsiljuje tudi zaradi pomembnih sprememb v naši družbi. Mislimo na tiste spremembe, ki so nastale in nastajajo na ekonomskem, socialnem in političnem področju in so se zlasti izrazile in dobile tudi programsko usmeritev v novi ustavi in v načelnih dokumentih, ki so jih sprejeli zadnji kongresi zveze komunistov.1 Med izhodišči, ki so jih ti dokumenti poudarili, konkretizirali in celo izostrili, je treba omeniti zlasti tele: prvič, potrdili so pomen znanosti kot strateškega dejavnika celotnega družbenega razvoja; drugič, izpostavili so problem marksistične, delavsko-razredne zasno-vanosti in samoupravne socialistične usmeritve družboslovja; tretjič, ponovno so potrdili načelo svobodne znanstvene ustvarjalnosti, hkrati pa poudarili večjo odgovornost za izbiro metodologije in vsebine ' GI. Deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ČZP Komunist, Ljubljana 1974: Naloge Zveze komunistov Jugoslavije v razvoju znanosti, str. 338—346; Prav tam: Naloge Zveze komunistov Jugoslavije v socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, str. 316—328. Glej tudi: 7. kongres Zveze komunistov Slovenije, Komunist Ljubljana 1974, str. 807 in naslednje strani. raziskovalne in pedagoške dejavnosti in kritičen odnos do zlorabe znanstvene oblike v konservativne in reakcionarne namene; četrtič, postavili so nalogo, da se znanstvena dejavnost konstituira na novih načelih, ki zahtevajo od znanosti, da se kot sestavni del združenega dela povezuje z gospodarstvom in drugimi družbenimi dejavnostmi. Takšnim izhodiščem se pridružuje spoznanje, da je ob nujni diferenciaciji družboslovja na posamezne discipline treba — na podlagi marksistične metodologije — težiti k integraciji spoznanj na področju družbenih ved; in da je posamezna raziskovalna področja in discipline treba oblikovati prav na takih integralnih spoznanjih. To vse pa ne zahteva samo globlje razprave o metodoloških problemih našega družboslovja, marveč tudi terja, da premislimo temeljne smotre tako posameznih družboslovnih disciplin kot celotnega družboslovja. Ko se v tem sestavku lotevamo obravnave nekaterih temeljnih smotrov in ciljev politologije, se zavedamo, da je tudi ta znanstvena disciplina pred številnimi podobnimi nalogami, kot je naše družboslovje sploh. Srečuje pa se tudi z nekaterimi specifičnimi problemi, ki izhajajo deloma iz relativne »mladosti« te discipline, delno pa iz vsebine njenega predmeta, ki se neposredno nanaša na položaj in vlogo temeljnih nosilcev družbenega in političnega razvoja.2 Dosedanji razvoj »institucionalizirane« politologije — za njeno oblikovanje na visokošolski ravni so dale spodbudo organizirane socialistične sile naše družbe — je bil pomemben predvsem zato, ker je: prvič, omogočil, da so se konstituirale temeljne politološke discipline; drugič, spod- 1 Ko govorimo o »mladosti« politične znanosti, je treba to trditev razumeti v strogo relativni obliki, že utemeljitelji marksizma so izoblikovali osnovna teoretična in metodološka izhodišča, ki so podlaga za raziskovanje sodobne politične stvarnosti. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da bi bilo skrajno nedialektično, če bi politično znanost identificirali samo s tistim, kar je k njenemu razvoju prispevala akademsko konstituirana politologija. Gotovo je, da je pomemben prispevek k politični znanosti prispevala tudi teoretična misel, ki se oblikuje v neposredni družbeni praksi socialističnega gibanja in graditve socialistične družbe. Bilo bi npr. dokaj neznanstveno, če bi k politični znanosti prištevali samo sestavke, ki pri nas ali v svetu izhajajo v profesionalnih politoloških revijah. Lahko trdimo, da govore takšne revije, kot je npr. »Critica marxista«, o mnogo tehtnejših problemih sodobne politike kot pa npr. mnoge revije, ki so glasila politoloških društev ali politologov. Zato je tudi naravnost smešno, če nekatera novejša dela pri nas, ki govore o samoupravljanju, sploh ne navajajo del, ki so nastala zunaj profesionalne znanosti, navajajo pa včasih dokaj nepomembne vire, če se ti vsaj formalno nanašajo na obstoječo delitev dela v znanosti, če torej sodijo v sklop neke družboslovne discipline. Ko govorimo o »mladosti« politične znanosti, mislimo torej na njeno dokaj pozno visokošolsko institucionalizacijo, ki pa ne sme oziroma ne bi smela biti izolirana od politične teorije, ki se oblikuje zunaj zidov visokošolskih ustanov, v sami družbeni praksi. O konstituiranju politične znanosti prim. Adolf Bibič, Kal je politična znanost? Komunist, Ljubljana 1969; Najdan Pasič, Klase i politika, Elementi marksistične političke nauke, Rad, Beograd, 1974. Tipičen primer teorije, ki je nastajala zunaj etablirane znanosti, so npr. prispevki Marxa, Engelsa, Lenina in Gramscija. Glede prispevka, ki so ga dali politični znanosti naši teoretiki, ki delujejo v družbeni praksi, naj opozorimo samo na njihov delež pri oblikovanju teorije in prakse smoupravnega socializma, nacionalnega vprašanja, oblikovanja socialističnih odnosov na vasi, politike neuvrščenosti itd. Seveda pa tako za znanstvena spoznanja, ki nastajajo znotraj »profesionalne« znanosti, kot za znanstveni prispevek, ki ga dajejo teoretiki, ki delujejo v družbenopolitični praksi, veljajo nekatera temeljna metodološka načela, ki kvalificirajo njihova spoznanja kot znanstvena. budil raziskovanje političnih odnosov v naši družbi in v sodobnem svetu; tretjič, prispeval k uveljavljanju samoupravne politične kulture pri nas. Ob tem pa se tudi na področju politologije odpirajo nekatera aktualna vprašanja, ki jih bo treba — in stroka bo morala kar najtesneje sodelovati s sorodnimi disciplinami in z družbenopolitično prakso — začeti učinkoviteje reševati. Politologija namreč še vedno ne uresničuje v zadostni meri svoje vloge pri oblikovanju naše samoupravne družbe; zastavlja se nam tudi naloga, kako dovolj konkretno razvijati njeno vsebino na zgodovinsko-materialističnih izhodiščih; prav tako je odprto vprašanje integracije samih politoloških disciplin na eni strani in njihove tesnejše povezave s prizadevanji sorodnih družbenih ved in potrebami družbenopolitične prakse na drugi strani. Da bi laže izmerili naloge, ki so pred politologijo, jih bomo v tem sestavku osvetlili po naslednjih smotrih in ciljih, ki jih politologija uresničuje, ali naj bi jih pri nas uresničevala: 1. politologija kot oblikovalka družboslovca — politologa; 2. raziskovalni smotri politologije; 3. naloge politologije pri oblikovanju družboslovnih kadrov na sorodnih družboslovnih področjih; 4. sodelovanje politološke problematike v pouku družboslovja na nedružboslovnih visokošolskih institucijah; 5. naloge politologije pri oblikovanju pedagoških kadrov za pouk družboslovnih predmetov v srednjih šolah; 6. smotri politologije pri družbenopolitičnem izobraževanju; 7. naloge politologije v podiplomskem študiju. 1. Politična znanost kot oblikovalka druzboslovca-politologa Ena izmed enostranskih predstav, s katero se pogosto srečujemo, je, da politična znanost formira profesionalne politike. Takšna predstava navadno izhaja iz nepoučenosti o tem, kaj je politična znanost, nemara pa je kar plod malomeščanskega predsodka do sleherne politike in tudi do »politične« znanosti. Ko torej govorimo o nalogi politične znanosti, da oblikuje posebno vrsto družboslovnega poklicnega profila, namreč politologa, moramo razločno poudariti, da gre pri politologu za poklic podobne strokovne narave kot pri sociologu, ekonomistu, pravniku itd. Seveda pa to ne pomeni, da je politolog nekakšen »čist«, zgolj »tehničen« strokovnjak; politolog je oziroma bi moral biti, podobno kot sorodni družboslovci — iz nekaterih specifičnih razlogov pa še bolj — družbeno angažiran, prizadet ob temeljnih problemih naše družbe in zavzet za njihovo razreševanje. Pedagoški proces na visokošolski ravni mora torej formirati politologe, ki bodo sposobni strokovno analizirati politične procese in posredovati politična znanja, utemeljena na vrednostnih izho- diščih samoupravne socialistične družbe, ki bodo torej sposobni, da s svojim strokovno-analitičnim delom razkrivajo strukturo interesov naše družbe, interesne konflikte in takšne oblike njihovega preseganja, ki bodo krepili vodilno vlogo delavskega razreda in delovnih ljudi ter njihovih organiziranih socialističnih sil in socialistični napredek sploh. To pa seveda tudi pomeni, da morajo temeljito poznati mednarodno okolje, v katerem naša družba živi in deluje, progresivne in konservativne silnice v tem okolju, vpliv tega okolja na našo družbo in njen vpliv na svetovno politiko itn. Politolog naj bi bil družboslovec, ki je strokovnjak in »politik« hkrati.3 Da bi lahko profil politologa izpolnjeval takšno vlogo, mora obsegati tele vsebinske prvine: 1. politološki fond znanja, ki zlasti zajema: a) temeljne splošno teoretične sklope (politična teorija, zgodovina politične misli itn.); b) skupino predmetov, ki obravnavajo družbenopolitični sistem sodobne jugoslovanske družbe (politični sistem SFRJ; teorija in praksa organiziranih socialističnih sil; teorija in praksa samoupravljanja; teorija in praksa družbenopolitičnega izobraževanja v samoupravni družbi itn.); c) problematiko mednarodnih odnosov (mednarodni politični odnosi, sodobna delavska in socialistična gibanja, družbenopolitični problemi dežel v razvoju, politični sistemi sodobnih družb, zunanja politika Jugoslavije itn.). V nujno sestavino politološkega profila sodijo tudi nekateri predmeti politično-zgodovinske narave, kot sta novejša politična zgodovina, novejša socialna in politična zgodovina jugoslovanskih narodov z zgodovino ZKJ. Sem sodi tudi politično-antropološka problematika (zlasti problematika politične kulture). Temeljni politološki fond, povezan z zgodovinskim, daje slušatelju, bodočemu politologu, dokaj obsežno znanje. Če je pedagoško posredovana snov v resnici utemeljena na zgodovinskomaterialističnem pristopu, ne dobi bodoči politolog pogleda samo v politiko, v politične procese, odnose in institucije, marveč tudi v odnose med politiko in drugimi družbenimi področji, kot so ekonomija, pravo, družbeni razredi in družbeni sloji itn. Vendar pa bi ostalo kljub temu njegovo znanje preveč omejeno, če študij politologije ne bi zajemal tudi drugih fundamentalnih znanstvenih področij ali disciplin. Zato je naravno, npr., da študij politologije obsega tudi nekatere discipline, ki študenta uvajajo v temeljne teoretične in metodološke značilnosti marksizma, ga seznanjajo z razvojem marksizma in zlasti s prispevkom naše samoupravne socialistične misli k razvoju so- ' Pomemben prispevek k razumevanju vloge strokovnjaka in potrebe, da preseže vlogo ozkega »specialista«, najdemo v delili Antonija Gramscija. Prim. Antonio Gramsci, Izbrana dela, CZ, Ljubljana 1974, str. 590. O Gramscijevem prispevku k preseganju tradicionalne elitistične teorije intelektualcev (Fichteja, Nietzscheja in M. Webra) gl. Umberto Cerroni: Intelektualci in »navadni ljudje«, Teorija in praksa, 1-2/1975. dobnega marksizma in socializma.4 Prav tako je za celosten politološki profil zelo nujno, da vsebuje dokaj temeljito znanje iz ekonomskih predmetov, saj je povezava med ekonomijo in politiko v vseh sodobnih družbah čedalje pomembnejša. Politolog mora poznati tako politično ekonomijo kot tudi nekatere posebne ekonomske vede, zlasti ekonomski sistem SFRJ in mednarodne ekonomske odnose. Obvladati mora tudi temeljne sociološke kategorije oziroma občo sociologijo, ki mu daje pogled v strukturo in dinamiko globalne družbe. Poznati pa mora tudi znanstvene dosežke nekaterih posebnih socioloških disciplin, zlasti tistih, ki obravnavajo pomembne vidike družbenih odnosov v naši družbi in sodobnem svetu. Posebno pomembno je, da dobro obvlada marksistično teorijo družbenega razvoja (ki je del obče marksistične sociologije)5 in metodologijo. Glede slednje je potrebno, da je dovolj konkretno utemeljena na materialističnodialektičnih izhodiščih, hkrati pa mora obsegati tudi tehnike znanstvenega raziskovanja, ki jih je razvilo sodobno družboslovje. Zaradi pomembne vloge, ki jo imajo komunikacijski procesi v naši družbi in v sodobnem svetu na vseh področjih družbenega življenja in tudi na področju politike, mora politološki profil vsebovati tudi potrebni delež komunikacijskih znanj, pa tudi nekatere »tehnološke« predmete. Tako obsežna in razčlenjena vsebina politološkega profila bo funkcionalna, če bo zagotavljala teoretično enotno znanje, ki pa bo zlasti dovolj konkretno zasnovano na temeljnih marksističnih izhodiščih, na zgodovinskih in sodobnih izkušnjah socializma kot svetovnega procesa, posebno pa na teoriji in praksi samoupravnega socializma. Pri tem ni pomembno samo to, da so tako zasnovane discipline, ki sodijo v ožji politološki fond, marveč tudi druge temeljne in posebne družboslovne discipline, ki so nujna sestavina politološkega profila. Ker gre za družboslovje (in za politologijo), ki raste iz potreb naše družbe in se vrača v našo družbo, ki je začela radikalno kritiko politike kot »politične države«, je enotna idejno-teoretična zasnovanost politološkega profila na omenjenih načelih kategorični imperativ; če tega ne bi upoštevali, bi nas to nujno pripeljalo do tega, da bi obravnavali politiko kot od družbe ločeno dejavnost, ali pa v politični nihilizem. Utemeljenost politološkega profila na razredno-samoupravnem izhodišču, kolikor s takim izhodiščem razumemo zgodo-vinsko-materialistično-konkretno obravnavanje politike kot izraza in dejavnika razrednih bojev, kot izraza še navzočih razrednih konfliktov in hkrati kot sredstva za preseganje razredne družbe sploh, kolikor torej ne vidimo v politiki samo sredstva in oblike alienacije, marveč tudi eno bistvenih sredstev dezalienacije, toliko mora politološko znanje, izraženo ' Na potrebo, da se v pedagoškem procesu upošteva v večji meri prispevek teoretičnih del in političnih dokumentov, ki nastajajo v družbeni praksi, je opozorilo Predsedstvo CK ZKS na svoji 15. seji. Gl. Komunist (Ljubljana), z dne 17. februarja 1975, str. 9. s O različnih teorijah družbenega razvoja gl. France Cerne, Teoretični problemi naie družbene in gospodarske ureditve, Prva knjiga, MK, Ljubljana 1974. v profilu politologa, vsebovati maksimum možne emancipacij ske zavesti sodobne epohe.6 Brez horizonta socializma kot svetovnega procesa, ki prav nosi to zavest in si krči pot tako, da se sooča s silovitimi odpori kapitala in s težnjami po dogmatskem konserviranju in absolutiziranju lastnih prehodnih oblik, brez zgornje meje možne zgodovinske zavesti, ki je izraz socialistično osvobodilnih potenc delavskega razreda in vseh z njim povezanih naprednih dejavnikov sodobnega družbenega razvoja, brez zavesti o navzočnosti socializma-komunizma v tej perspektivi, bi se politična znanost instrumentalizirala v pragmatizmu, postala bi sredstvo partikularističnih interesov, ne pa sestavni del, sredstvo in cilj zgodo-vinsko-socialističnega napredka. Profil politologa mora torej biti čim bolj celostno zasnovan na temeljitem poznavanju izvirnih del klasičnega marksizma, leninizma, na poznavanju zgodovinskih bojev delavskega razreda in narodov za politično in socialno svobodo, v poznavanju bojev delavskega razreda in narodov Jugoslavije za socialistično družbo, njeno samoupravno pot in vlogo v sodobni svetovni politiki. Politološki študij mora biti torej zgodovinsko utemeljen, osredinjen pa mora biti v razumevanje bistva spreminjanja družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov naše družbe v kontekstu gibanja k socializmu kot svetovnemu procesu. Vsi predmeti in celolna oblika politološkega študija naj bi politologa usposabljali za to, da bo sposoben analizirati sodobne družbene procese in politične pojave v tej zgodovinski perspektivi, da bo tudi sam sposoben prispevati k njenemu uresničevanju. S takimi poudarki se bo politološki študij laže izogibal nekaterim nevarnostim, ki mu tradicionalno grozijo: nevarnostim empiricizma in normativizma, utopizma in fatalizma, avtoritarizma in anarhizma, političnega pragmatizma in avtarkičnega akademizma. Tako naravnan politološki študij (profila politologa) nalaga naši politični znanosti zahtevne naloge. Proučiti bo treba, ali splošna struktura študijskega načrta v zadostni meri in dovolj razčlenjeno poudarja temeljno zgodovinskomaterialistično izhodišče in sodobno teorijo in prakso socializma, zlasti pa teorijo in prakso samoupravnega socializma. Zagotoviti bo treba organizirano sodelovanje med sorodnimi predmetnimi skupinami, tako da nujna delitev dela na področju politologije, ki se kaže v obstoju različnih disciplin, ne bo povzročala mehaničnega ponavljanja študijske snovi na eni strani in opuščanje ali nezadostno obdelavo nekaterih po- • O pojmu možne zavesti gl. Lucien Goldmann, Humanistične vede in filozofija, CZ, Ljubljana 1958, zlasti str. 118 in naslednje strani. »Stvarna zavest je plod mnogoterih ovir in odklonov, ki jih različni faktorji izkustvene stvarnosti stavljajo ostvarjenju te možne zavesti nasproti in jih ji podrejajo. Kakor pa je za razumevanje družbene stvarnosti bistveno, da dejavnosti bistvene družbene skupine, razreda, ne vtopimo in pomešamo v neskončni raznolikosti in mnogoteri dejavnosti drugih skupin in celo kozmičnih faktorjev, pa je prav tako bistveno, da ločimo možno zavest nekega razreda od njegove stvarne zavesti v določenem zgodovinskem trenutku kot rezultatu omejitev in odklonov, ki jih dejanja različnih drugih družbenih skupin in naravnih in kozmičnih faktorjev vsiljujejo razredni zavesti.« Isto delo, str. 118—119. membnih problemov na drugi. Razviti bo morala sistematično sodelovanje s sorodnimi družboslovnimi disciplinami, katerih metodološki in vsebinski prispevek in usmerjenost sta bistvenega pomena za profil politologa. Posebej bo treba zagotoviti, da bodo študijski viri obsegali temeljna idejnoteoretična izhodišča samoupravnega socializma. Nenehna kritična obdelava dosežkov sodobne politične znanosti po svetu je toliko bolj potrebna, ker so v tej znanosti v zadnjih letih, kljub temu, da jo globalno determinirajo prevladujoči razredni in državni interesi, zaznavni socialno-kritični tokovi, poleg tega pa tudi v svetovni socialistični misli, vsaj v nekaterih okoljih, odkrivamo pozitivne premike.7 Politološki študij, ki bi razvil potenciale tako zasnovanega in usmerjenega profila (ki bi se seveda moral prilagajati družbenim spremembam in potrebam), bi usposabljal na visokošolski ravni strokovne profile za dokajšnje število delovnih področij. Politolog bi lahko delal v organih družbenopolitičnih skupnosti (skupščine, izvršilnopolitični organi, organi uprave itn.), v družbenopolitičnih organizacijah (kot analitik v zvezi komunistov, SZDL, zvezi sindikatov, zvezi socialistične mladine); v gospodarskih organizacijah (npr. kot strokovni sekretar samoupravnih organov, analitik za področje družbenopolitičnih odnosov ipd.); v sredstvih javnih komunikacij in informativnih službah (s primerno dopolnilno novinarsko izobrazbo); v pedagoškem procesu za nekatere družboslovne predmete v srednji šoli; v organih in organizacijah, ki se ukvarjajo z zunanjimi odnosi. Z nadaljnjim študijem (podiplomskim in doktorskim) pa se ne bi diplomanti politologije usposabljali samo za specialiste za posamezna že 7 V razpravah o razmerju med »domačim« in »tujim« v družbeni znanosti je potrebno razlikovati med formalnim in vsebinskim kriterijem, čeprav že nekateri zunanji kriteriji opozarjajo na dokajšnje nesorazmerje med enim in drugim v delili, ki obravnavajo posamezne probleme — sign. 13.346-1/473. STEWART William A.: Sociolingvistička tipologija za opisivanje nacionalne višejezič-nosti. Pregled, Sarajevo, 1975, št. 1, str. 91—105. SUSNJIČ Duro: O pretpostavkama sociologije nauke. Gledišta, Beograd, 1974, št. 11—12, str. 1083—1094. TOMŠIČ Vida: človekova pravica, da svobodno odloča o rojstvih. Naši razgledi, Lj., 10. in 24. jan. 1974, št. 1, 2. ZIVKOVIč Miroslav: Starost u Jugoslaviji. (:Gerontološko-sociološka študija:). Beo-grad-Niš, (Socijalna politika — Institut jugoslovenske i inostrane dokumentacije zaštite na radu) 1973. 253 str. —• sign. 11/13.571. IV. PSIHOLOGIJA TRSTENJAK Anton: Oris sodobne psihologije. Knj. 1: Teoretična psihologija. (3., izpopol. izd.). Knj. 2: Uporabna psihologija. (2. izpopol. izd.) Maribor, Obzorja 1974. 751 +(VII); 842+(DC) str. — sign. II/13.563-1, V. ZNANOST — KULTURA — PROSVETA — ŠOLSTVO BERČIČ Branko: Narodna in univerzitetna knjižnica v jubilejnem letu. V: Zbornik NUK, I, 1974, str. 75—82. BERGANT Milica: Vzgoja v družini in obvezna šola. Sodobna pedagogika, Lj., 1974, št. 9—10, str. 283-287. FICHTE G. J.: Pet predavanja o odredenju naučnika. Treči program, Beograd, 1974. št. 4(23), str. 70—108. GORZ Andre: Klasni karakter nauke i naučnih radnika. Marksizam u svetu, Beograd, 1974, št. 10, str. 122—135. HRISTEVA Julija: Ekspanzija semiotike. Treči program, Beograd, 1974, št. 4(23), str. 329— 344. KOČIJ AN Gregor: Knjiga in bralci. Ljubljana, Raziskovalni center za samoupravljanje — Kulturna skupnost Slovenije 1974. 43 str. (Javno mnenje, 54). — sign. 111/2517-54. LAH Avguštin: Gospodarstvo, kadri, šolstvo. Organizacija in kadri, Kranj, 1974, št. 9—10. str. 655—670. LESNIK Rudi: Osnove pedagogike. Ljubljana, Zavod SRS za šolstvo 1974. 157+(II) str. — sign. 13.469. LEŠNIK Rudi: Prosti čas — cilj in sredstvo vzgoje. Dialogi, Maribor, 1975, št. 1, str. 50-54. LOTMAN Jurij M.: Ogledi iz tipologije kulture. Treči program, Beograd, 1974, št. 4 (23), str. 439—586. NOVAK-ONIč Helena: Osnovna šola-celodnev-na šola. Naši razgledi, Lj., 24. jan. 1975, št. 2. MOČNIK Rasto: Semiotika i literatura. Treči program, Beograd, 1974, št. 4(23), str. 345— 377. PAVLOVIČ Branko: Poimanje filosofije nauka. Treči program, Beograd, 1974, št. 4(23), str. 111—144. SEMPRUN Jorge: Naučno-tehnička revolucija. Marksizam u svetu, Beograd, 1974, št. 10, str. 136—149. SKALAR Marija: Ali šola dovolj izrablja svoje preventivne možnosti? V: Kaj vemo o drogah? 1975, str. 105—109. ŠOLAR Milivoj: Izmedu lingvistike i filosofije. Treči program, Beograd, 1974, št. 2(21). SUVAR Stipe: O kontinuitetu kulturne politike našeg komunističkog pokreta. Simpozij o kulturi i umjetnosti u NOR, Zagreb, 4.—5, 12. 1974. Naše teme, Zagreb, 1974, št. 12, str. 2061—2072. VALENTINČIČ Jože: Metode izobraževanja staršev. V: Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka, 1974, str. 159—170. VI. POLITIČNE VEDE 1. Splošna dela: GOATI Vladimir: činioci širenja ideološkog uticaja. Treči program, Beograd, 1974, št. 4 (23), str. 31—65. 2. Družbenopolitični sistem SFRJ: BENC Milan: Izborno ponašanje gradana. Zagreb, (Centar za sociologiju sela, grada i prostora Instituta za društvena istraživanja SveučiUšta) 1974. 95+(I) str. — sign. 13.477. BILIč Jure: Zveza komunistov se potrjuje s prepričljivostjo svoje politike in doslednostjo svoje akcije. Delo, Lj., 26. febr. 1975. —: DRUŽBENE dejavnosti po sprejetju ustave. Ljubljana 1974. 67 str. (Javno mnenje, 52). sign. 111/2517-52. JARC Vlado: Brionskih šest dni. Delo, Lj., 6. marca 1975. —: SODIŠČA združenega dela. Ljubljana, (Uradni list SRS) 1975. 55 + (I) str. — sign. 1/2939. KARDELJ Edvard: Uresničevanje ustavnih načel v združenem delu. Ljubljana, (Komunist) 1974. 47 str. — sign. 13.478. MARINC Andrej: Skrb za optimalen razvoj je skupen. Delo, Lj., 5. marca 1975. MARKIČ Boštjan: Samoupravne interesne skupnosti in volitve. Delo, Lj., 22. febr. 1975. NOVINŠEK Jože: Smernice dolgoročnega razvoja moramo še naprej preverjati. Delo, Lj., 13. marca 1975. POLIČ Zoran: Delegati niso nikakršni kurirji. Delo, Lj., 22. febr. 1975. POPIT Franc: Nič se ne spreminja samo po sebi. Komunist, Lj., 17. febr. 1975, št. 7. —: POROČILO komisije za oceno razmer na FSPN. Komunist, Lj., 17. febr. 1975, št. 7. RIBIČIČ Mitja: Odnos do samoupravljanja in neuvrščenosti-črta ločnica . . . Delo, Lj., 1. marca 1975. —: SAMOUPRAVNA radnička kontrola. (2. proš. izd.) Zagreb, Pregled 1974. 101 + (III) str. — sign. 11/13.570. —: SKLEPI 2. seje CK ZKJ: Krepitev organizacije in akcijska enotnost komunistov sta poglavitna pogoja mobilnosti družbe v boju za ustavo in sklepe X. kongresa. Delo, Lj., 27. febr. 1975. —: SKLEPI RK SZDL Slovenije o ustavnem preoblikovanju krajevnih skupnosti. Delo, Lj., 7. febr. 1975. ŠPILJAK Mika: Delavski razred je ponosen na sadove treh desetletij. Delo, Lj., 5. marca 1975. TITO: Samo dobro organizirano združeno delo bo lahko postopno prevzelo funkcije gospodarskega sistema. Delo, Lj., 4. marca 1975. TITO: »Od komunistov pričakujem, da bodo pravi komunisti«. . . . Delo, Lj., 27. febr. 1975. —: VZGIBI za pobude delovnih ljudi. (Dokument SZDL Jugoslavije). Delo, Lj., 25. febr. 1975. 3. Politični sistemi in organizacije: RIZMAN Rudolf: Alternativni svet ameriške »nove levice«. Sodobnost, Lj., 1975, št. 1, str. 70—85. in Gledališta, Zagreb, 1975, št. 1, str. 63—87. 4. Delavska in progresivna gibanja: —: IDEJE i praksa radničke samouprave u svetu. V: Marks i savremenost, knj. 7, 1974, str. 192—310. PETROVIČ Ranko: Teorijski pojmovi nesvrsta-nosti. Beograd, Rad 1974, 355 str. — sign. 13.460. —: RADNIK društva izobilja u klasnoj strukturi. Marksizam u svetu, Beograd, 1974. št. 7-8, str. 211—230. VII. POLITIČNA EKONOMIJA IN GOSPODARSTVO BAJT Aleksander: Pota in stranpota ekonomske politike. Naši razgledi, Lj., 1975, 10. jan., št. 1. ČERNE France: Teoretični problemi naše družbene in gospodarske ureditve. Knj. 1: Današnji in jutrišnji svet ter Jugoslavija. Knj. 2: O jugoslovanskem socialističnem projektu. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974. — sign. 13.461-1, 2. DRAGAN Zvone: Enotni trg. Ljubljana, Komunist 1974. 74 + (I) str. (Gospodarsko-politična zbirka, 1) — sign. 13.479-1. KUIš Vedran: Pravci razvoja financiranja pro-širene reprodukcije. Gledališta, Beograd, 1974, št. 11-12, str. 1109—1119. LUXEMBURG Rosa: Uvod u nacionalnu eko-nomiju. Prijev N. i Ž. Puhovski. (Ein-fiihrung in die Natlonalokonomie.) Zagreb, (Centar za kulturnu djelatnost omladine) 1975. 230 str. (Izvori i tokovi, 3) — sign. 11/13.564—3. MISIUNA W.: Novi oblici kooperacije u poljo-privredi NR Poljske. Sociologija sela, Zagreb 1974, št. 44-45, str. 47—57. SIMIČ živan: Neke društveno-ekonomske su-protnosti sela i grada u posleratnom razvoju naše zemlje. Sociologija sela, Zagreb, 1974, št. 44-45, str. 58—68. STANOVNIK Janez: Ni varnosti dežel v izolaciji. Delo, Lj., 8. febr. 1975. VINSKI Ivo: Društveni proizvod i fiksni fon-dovi Jugoslavije 1970—1985. Gledališta, Beograd, 1974, št. 11-12, str. 1095—1108. VOJNOVIČ Milan: Internacionalizacija kapitala i razvoj multinacionalnih kompanija. Marksizam u svetu, Beograd, 1974, št. 7-8, str. 11—28. Vin. SREDSTVA MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA IN JAVNO MNENJE GARTNER Jure: Televizija in predšolski otrok. V: Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka, 1974, str. 85—96. JEZ Valentin: Učinkovitost informiranja. Ljubljana, Raziskovalni center za samoupravljanje RS ZSS 1974. 54 str. (Javno mnenje, 51) — sign. III/2517—51. POPOVIČ Janko: Prvi informacijsko dokumentacijski center. Občan, Lj., 1975, št. 4, str. 5—6. ZORČIČ Ivo: Obveščanje — vsakdanja dolžnost. Delo, Lj., 8. febr. 1975. IX. RELIGIJA IN VERSKE ORGANIZACIJE KERŠEVAN Marko: Religija kot družbeni pojav. (V Ljubljani), Mladinska knjiga 1975. 281 + (I) str. (Zbirka Tokovi). — sign. II/13.573. X. ZGODOVINA — GEOGRAFIJA JAN Ivan: Cankarjev bataljon in dražgoška bitka. Ljubljana, Partizanska knjiga 1974. 348 + (III) str. — sign. 13.467. KREFT Ivan: Teh petdeset let. Spomini. (:Ob petdesetletnici trboveljskih dogodkov:). V Ljubljani, Borec 1974. 1. knj. — sign. 13.484—1. MILENKOVIČ Toma: Socijalistička partija Jugoslavije (:1921—1929:). Beograd, Institut za savremenu istoriju i NIP Export-Press 1974. 733 + (I) str. — sign. 13.481. XI. POTOPISI — BIOGRAFIJE — PRIROČNIKI — SLOVARJI DOLANC Stane: žar komunista, borca in humanista Veljka Vlahoviča bo tudi po njegovi smrti kot bakla plamtel v naših srcih. Delo, Lj., 10. marca 1975. —: FRIEDRICH Engels. Biografija (Avt.): Heinrich Gemkov s sodelavci. (Prev. Jože Kolar). Ljubljana, DZS 1974. 558 + (V) str. (Biografije, 30) — sign. 10.449—30. —: SELEKTIVNA bibliografija iz urbane sociologije. (Sest.): Vladimir Lay i Ognjen čaldarovič. Revija za sociologiju, Zagreb, 1974, št. 2-3, str. 119—133. ŠETINC Franc: Brezkompromisni revolucionar. Delo, Lj., 10. marca 1975. avtorski sinopsisi UD C 001.1:32(497.1) BIBIČ, dr. Adolf: The Goals of Folitical Science Teorija in praksa, Ljubljana 1975, Vol. 12, No. 3, page 218—234 In the article the goals of political science in Yugoslav society are discussed. Concluding that due to the social and political changes in our country and in the world, these goals should be given a reconsideration, the author points out and enumerates the following main goals of political science: 1. political science as the shaper of political scientist; 2. the research goals of political science; 3. the task of political science in the shaping of cadres engaged in related social sciences; 4. the part political science should play in the curriculum of the non-social science faculties; 5. the task of political science in training teachers of social science for secondary schools; 6. the goals of political science in socio-political education; 7. the task of political science in post graduate studies. Furtheron the author points out that political science can not be ideologically neutral and should not be only a concomitant of everyday political practice but a decisive factor in social and political development. UD C 327.330.191.6(-77) MEJAK, ing. Miran: The Structure of Needs of the Developlng Countries Teorija in praksa, Ljubljana 1975, Vol. 12, No. 3, page 31»—334 The developmental theories, offered to the developing countries by the economically developed western world, are critically analysed. The author calls attention to the far reaching harmful consequences of a mechanical adoption of the European and other developed countries' development models. In chapters: 1. Development Planning, 2. Modernization of Production, 3. The Rise in the Standard of living, and 4. Changes in Traditional Social Structures, the author discusses the specificity of the position and conditions of the developing countries in their historic development in the contemporary vvorld. The author concludes his paper with the statement that the structure of the needs of the developing countries has so far been insuffici-ently studied; therefore only thorough studies which would be original in their methods and free from alien influences and immitation, can provide a basis for multilateral cooperation of ali parts of the world society, aiming at an efficient development of the developing countries. UDK 001.1:32(497.1) BIBIČ, dr. AdoU: Smotri (goals) politične znanosti Teorija in praksa, Ljubljana 1975, let. 12, št. 3, str. 218—234 članek obravnava smotre politične znanosti v jugoslovanski družbi. Ugotavljajoč, da je treba o teh smotrih zaradi družbenih in političnih sprememb doma in po svetu ponovno razmišljati, navaja in aktualizira tele poglavitne smotre politične znanosti: 1. politična znanost kot oblikovalka politologa; 2. raziskovalni smotri politične znanosti; 3. naloge politične znanosti pri oblikovanju sorodnih družboslovnih kadrov; 4. sodelovanje politične znanosti v pouku družboslovja na nedružboslovnih fakultetah; 5. naloge politologije pri oblikovanju pedagoških kadrov za pouk družboslovnih predmetov v srednjih šolah; 6. smotri politologije pri družbenopolitičnem izobraževanju; 7. naloge politologije v podiplomskem študiju. Avtor poudarja, da politična znanost ne more biti idejno nevtralna, ne sme pa tudi biti zgolj spremljevalka vsakdanje politične prakse, marveč tudi faktor družbenega in političnega razvoja. UDK 327.330.191.6(-77) MEJAK, ing. Miran: Struktura potreb dežel v razvoju Teorija in praksa, Ljubljana 1975, let. 12, št. 3, str. 318—334 Prispevek kritično razčleni tiste razvojne teorije, ki jih deželam v razvoju ponuja gospodarsko razviti zahodni svet. Avtor opozarja na daljnosežne škodljive posledice mehaničnega sprejemanja razvojnih modelov Evrope in sploh razvitega sveta ter nakaže v poglavjih — 1. Načrtovanje razvoja, 2. Modernizacija proizvodnje, 3. Dvig življenjske ravni in 4. Spremembe tradicionalnih družbenih struktur — specifiko razmer in položaja dežel v razvoju v njihovem zgodovinskem razvoju in v sodobnem svetu. Prispevek sklene z ugotovitvijo, da struktura potreb dežel v razvoju ni dovolj proučena; zato so lahko le skrbne raziskave, izvirne v metodah in očiščene tujih vplivov in posnemanja, podlaga za program multilateralnega sodelovanja vseh delov svetovne družbe pri učinkovitem razvoju dežel v razvoju. TEORIJA IN PRAKSA IZ VSEBINE NASLEDNJIH ŠTEVILK Mitja Ribičič: Ob 30-letnici zmage nad fašizmom Franc Šetinc: XIV. kongres komunistične partije Italije Janez Stanič: Od »reforme« do »izboljšav« (ob enajstem kongresu madžarske socialistične delavske partije) Peter Toš: Vloga in položaj samoupravne delavske kontrole Janez Pečar: »Profesionalizacija« in »politizacija« v nadzorstvu Miha Ribarič: Poslanski mandat v političnem sistemu meščanske družbe Miloš Prelevič: Leninovo teoretično snovanje vojaške organizacije mlade sovjetske republike Socialistična zveza danes: Prispevke na to temo piše več znanstvenih in družbeno-političnih delavcev O delegatskem sistemu: Prispevki in razprava nekaterih udeležencev na politološkem posvetovanju v Ljubljani