Slovenskim pevcem,

zbranim

dne 27. junija 1897. leta v Ljubljani.

(Ponatis iz »Slovenskega Lista".)

Razvit je zopet prapor nov,
Ne boja znak, a znak prosvete;
Duhovnik kliče blagoslov
Na to zastavo pevske čete:
..Kjerkoli prapor Vaš vihra,
Pod njim iz polnega srca
Slovenska pesem, pesem naša,
Na čast naj domu se oglaša “ I —
Oj, lep je pač ta rodni svet!
Po njega tratah in planinah,
Po gajih, gričih in dolinah
Nebeški čar je razodet,
In pesmi le slovesni glas
Slaviti more ves ta kras. . . .

Vi, ki stojite pod zastavo,
Slaveč časti, veselja dan,
Nosite svojo, našo slavo
V slovenski svet črez hrib in plan!
Ljubav do doma nerazrušna,
Ljubezen ž njo do pesmi zdušna
Združila Vas je v dičen zbor. . . .

- In kjer ta dvojna ljubav klije,
Tam je i danes še izvor
Najblažjih del in poezije!

Za dom, za pesem — to Vaš vzor,
To Vaše je pomembno geslo;

To dvigaj Vas naprej, navzgor,
To rast in čast Vam bo prineslo! . . .


134741

Prihitel je tovariš mnog
Na praznik ta, da poveliča
Vaš slavni dan, in krog in krog
Slavi Vas rod, da Vam izpriča,
Kako molči srdit vihar,
Ki brata zoper brata žene,
Če vsi iz misli, duše ene
Za višnjo dvignemo se stvar!
Oj, to je zopet jasen dan
Po toliki, moreči temi,
Ko z dlanjo spet se sklepa dlan
In brat se druži z brati vsemi!
Naj ne mini ta dan kot san!
Kot v sanjah pač Sloven stoji —
Osupel siromak se čudi,
Da tak se zlat mu prizor nudi-

Je li porok nam boljših dni?
Morda. — A pevci vrli Vi,
Ki danes v beli ste Ljubljani
Vzajemno kakor bratje zbrani,
Vi takšen ponesite glas
Iz mesta v trg. iz trga v vas,
Da še živi jedinost zdušna,
Ljubav do doma nerazrušna,
Kadar nam govoriti smč
Odkrito, brez strahu — sreč!

In to srce. Vi vsi imate:
Srce za dom, za rodne brate,
Zato pa glas je Vaš iskren,
Da sluša ga strmeč Sloven! —

Po zraku plapola zastava,
Mi kličemo iz dna srca:
„ Držite krepko prapor ta
Za dom, za rod! Bog z Vami! Slava"! —

A. Funtek.

~

■ W ■

prihodu v Ljubljano.

Pozdravljeni srčno bodite,
Ki k nam od Adrije obal
V srce Slovenije hitite,
Kjer narod se bo združen zbral,
Da se ob svoji pesmi tu ogreje,
Da prapor društvu jj^šemu zaveje.
Oj, tam pri Vas vihar razsaja,
Večkrat morja besni valovje,
Slovansko jemlje Vam bregovje,
Potaplja se nesrečna raja.

A bolj, kot ta vihar, buči,
Razsaja boj strasti!

Na Vaši zemlji tujec Vam
Pravic ne da,
Potopil Vas najraje bi
Na dno morja.

A Vi ste žilav, krepek rod!
Kot mož j edini ste, bodite,
In svetu vsemu pokažite,
Kdo tujec je, in kdo gospod!
Iz boja greste v kraj miru-

Miru? — 0. danes vsaj naj boj potihne,
0, danes duh sovražni naj izdihne!
Obljubi slogo in ljubav Bogu,
Pozabi, narod, bratomorne boje.

Ko vzprejmeš rod, ki tolikanj trpi,
Teptane brate svoje!

Pozdrav naj prvi Vam doni!
Doma neznani so pozdravi,
Besneča Vas druhal črti,
To boji pričajo krvavi.
Zato med brate prihitite,
Gorjč med nami pozabite,
Na naših prsih se spočite!
Če tam se kamenje Vam suje,
Tu cvet naj venča Vam glavč,
Tu težko slednje pričakuje
Odkrito Vas sreč.

Tako pozdravljamo Vas mi!

In Vi?

Od tam, kjer hud vihar besni,
Ljubezen bratska še živi,
Od tam nam ognja prinesite,
Med nami iskro 'zanetite
Za skupno sveto stvar,
Za boj med brati pa — nikdar!
Slovenska pesem. Vas bo navdušila,
Za sveto delo V-, bo podkrepila,
5, .*. 7.111110 — -

Tn ko črti Vas spet sovražnik kruti,
’ Središča spomnite se domovine,

Ki z Vami čuti!

O, da enkrat na dnu srca
Ponesli bi spomin i ta:
Da so ljubezni ir miru,
Da so zahvalni spev Bogu
Zapeli bratje vsi jedini
V korist Bogu in domovini!

J. Blaeniknvi nasledniki. l,j ibljana.