DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo fe v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefraakirana pisma se ne sprejemajo. Uprava; Maribor, RuSka cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pc-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev.	78.	Sobota 29. septembra 1928.	Leto III.
Socialisti in revizija ustave.
V sedanp težki državni krizi, v seda- ' njem občnem političnem, gospodarskem in I moralnem razsulu čujemo od vseh strani I klic po reviziji ustave. Revizija ustave naj bi bila tista čudežna medicina, ki naj bi vrnila zdravje in tvorno silo težko bolnemu državnemu telesu.
Tudi socijalistična stranka je za revizijo sedanje ustave. Vsaj sedanja ustava niti malo ne odgovarja našemiu minimalnemu Programu. Toda še tako lepa ustava sama le in bo ustala samo kos papirja, ako se ne izpremene tudi ljudje in se ne revidira duh, ki vlada v državi.
Resnica je, da država trpi danes pod hegemonizmom srbijansldh političnih strank. Toda ta hegemonizem izvira iz prepotence srbijansldh buržoaznih strank, ki mislijo, da je naša država samo razširjena Srbija in si domišljajo, da so z zmagami v Kajmak-čalanu in drugod ustvarili to državo in si se tem osvojili zemljo preko Dunava, Save in Drine.
Historična resnica pa, da je sedanja država plod svetovne vojne, ne pa samo zasluga srbske buržuazije, Dokler se ta domišljija in prepotentni kajmakčalanski duh med Srbi ne zatre, ne bo nobena še tako lepo napisana ustava nič pomagala.
Srbijanska buržuazija se ne sramuje, da v svojo politično korist izrablja nedolžne kajmakčalanske žrtve, dbčim pušča v bedi Vojne invalide in vojne sirote.
Uverjeni smo, da srbski proletarijat razume in obsoja to sramoto.
Če hočemo torej ozdraviti razmere, je Potrebno, da se iztrebijo talka ozkosrčna nacijonalistično-hegemonistična naziranja, ki ne morejo pospeševati konsolidacije — na-roda.
Skoro isto velja tudi za kmetsko-de-mokratsko koalicijo (KDK in Hrvate).
KDK in Hrvati ne bodo s svojim dosedanjim načinom političnega boja nikdar do-
segli tega, kar hočejo, ker izganjajo hudiča z belcebubom. Hrvati se bore zoper hege-monistično naziranje na oni strani z enakim ničvrednim orožjem, ker se sklicujejo na svoje namišljeno tisočletno hrvaško državno pravo. Srbski hegemonizem pobijajo s hrvaškim hegemonizmom. Mišljenje Hrvatov je torej enako hegemonistično, kakor mišljenje Srbov. Ta njihova tisočletna državnost je istotako namišljena, ker je bila Hrvaška v zadnjem stoletju v bistvu povsem podrejena madžarska provinca in njih ban, na katerega se toliko sklicujejo, je bil samo agent madžarske vlade, ki ga je imenoval cesar na predlog madžarskega ministrskega predsednika. Pa tudi sicer ni bila njih državnost nič drugega kakor fevdalna domena domačih in tujih vlastelinov in visokega klera, ne pa last hrvaškega naroda. Hrvaški narod je vendar šele po prevratu s splošno in enako volilno pravico prišel do svojih političnih pravic.
Da se bodo razmere v državi sanirale, je potrebno, da se .tudi Hrvati otresejo historične fevdalno-šovinistične ideologije ter da ne vodijo boja proti srbijanskim hege-monistom s takimi srednjeveškimi helebardami, ki spadajo med staro šaro ali kvečjemu v muzej.
Slovenci nimamo lastne državne zgodovine in smo zaraditega s takimi danes ne-umljivimi ideologijami še najmanj obremenjeni. Ogibati pa bi se morali neutemeljene baharije s svojo visoko kulturnostjo, ki dejansko obstoja le v tem, da divjamo za vsako politično frazarijo, ne da bi znali resno presojati stvar samo. Mi nismo imeli ne svoje gospodarske ne drugačne politike, zato tudi nima naše meščanstvo v politiki nikakršnih konkretnih problemov.
Prvo, kar je potrebno, je torej, da revidiramo svoje mišljenje, ker nam sicer nikakršna revizija ustave ne bo koristila.
Za jasnost naše taktike z ozirom na politični položaj.
Bcbel je rekel nekoč, da sme proletarci pokret menjali svojo taktiko štiriindvaj-s®tkrat vsak dan. Ali vendar je tudi taktika politične stranke jako važno vprašanje, 8 'katerim 'se razvoj stranke in nje miselnost lahko pospešuje ali ovira. Zaraditega se taktika stranke ne sme ravnati po vidikih Posameznikov ali po malenkostnih trenutnih razpoloženjih. Pri določevanju taktike treba upoštevati v prvi vrsti načelni cilj stranke, potem svojo politično zrelost in moč z ozirom na historični razvoj in realne razmere. Taktika, s katero bi iskali zgolj Senzacije brez višjega razumljivega namena ali dvomljive malenkostne politične ali ma-terijalne uspehe v obliki miloste od meščanskih ali pa opozicijonalnih strank, bi nas .ponižala do političnih konjunkturistov jn oddaljila od načela v boju za končni cilj. Zakaj, zlasti za našo stranko velja pravilo, da mora stranka vse svoje uspehe izvojevati p svojo politično močjo, če jih hoče res lmeti, in zato je predvsem potrebna eman-aipirana socijalistična stranka. Taktika zbliževanja s to ali ono grupacijo meščanskih strank bi pomenila demoralizacijo našega Pokreta.
Izvršni odbor Socijalistične Stranke Jugoslavije je izdal oklic (v predzandji šte-'jjlki »Del. Politike«), v katerem naroča direktive za taktiko stranke. Odkrito pritavamo, da smo se razveselili, ko smo či-lali oklic, ki pravi proč od buržuazije in ni e eksploatacijske politike, proč od bur-fuazije brez programatičnih problemov, brez demokratične miselnosti, pa ustvarjaj-1,1 n svojo socijalistično stranko, ki je danes največja potreba delavstva. S tem, da vo-duno boj proti vsem razdrapanim frontam Uržuazije, vršimo emancipacijo delavstva ?d vpliva meščanskih senzacij in demagogiji- Strinjamo se v tem z izvršnim odborom, er je oklic sprejemljiv za ves socijalistični Pokret v državi, ali tudi tedaj, če bi se *atera taktična teza oklica ne ujemala z na-‘jm mišljenjem, bi ne kršili discipline do jranke, ker smo zavedni in disciplinirani Jani stranke. Tako mislijo vsi zavedni so-c>alisti, ki so jim načela našega pokreta 8veta, tako misli delavstvo, ki mu je resno, oa se delavski socijalistični pokret okrepi.
ožjih, morda celo osebnih vidikov, se Vprašanje taktike v stranki ne sme reševali, temmanj, {e zavzame stranka v glavnem aktiko emancipacije, ki je edino na mestu.
Oglejmo si pa še politične razmere v ržavi take, kakršne so, pa bomo videli pri tem smo. V glavnem gre pri določevanju naše taktike za to, ali naj socijalistična
stranka »moralno« podpira opozicijo ali pa režimovce.
Najbolj v ospredje prihaja vprašanje, kaj, če bi socijalistična stranka podprla Kmetsko-demokratsko koalicijo, ker je slučajno v opoziciji. To pa je socijalistični stranki nemogoče iz tehle razlogov:
1. Radičevci in samostojni demokrati so tudi po sprejemu vidovdanske ustave sodelovali opetovano v vladi z radikalno stranko in so torej sokrivi sedanjih političnih in gospodarskih razmer.	,
2. Kadar so bili na vladi, so s svojimi dejanji dokazali, da jim ni nič za demokracijo in enakopravnost in zaraditega njih lepim besedam sedaj, ko so v oooziciji, ter jim očito gre le za oblast, ne verjamemo. V opoziciji so vedno kričali o krivicah, na vladi so pa molčali in delali iste krvice sami.
3. Opozicija je sama razdvojena in zaraditega niti ne more povedati, kaj pravzaprav hoče. Doslej so nam povedali samo to, da je zanje nedotakljivo ono poglavje ustave, ki govori o monarhistični ureditvi države, s čimer se pa mi tudi ne strinjamo.
4. Bore se proti hegemonističnim prak-tikam srbijanskih buržuaznih strank, ki se naslanjajo na ideologijo, da je sedanja država samo razširjena Srbija, z enako ničvredno ideologijo o neki namišljeni tisočletni hrvaški državnosti.
5. Drenjajo se okolo dvora in podvze-majo otročje akcije v inozemstvu, s čimer dokazujejo, da nimajo zaupanja v lastno silo, temveč da pričakujejo dosego svojih namenov po milosti dvora ali s tujo podporo.
Ta dejstva dovolj jasno izpričujejo, da so opozicijonalne koalicije ravnotako nazadnjaške kakor režimske. Obe buržuazni fronti sta reakcijonarni in prepojeni z nazadnjaškim divergentnim mišljenjem brez sledi tudi najprimitivneijšega demokratičnega naziranja. ki naj bi zavladalo v državi.
Mnogo jih je, ki menijo, da stranka s tem, ker se ne izreče za kmetsko-demokratsko koalicijo, podpira režimovce;: enako bi lahko trdili potem tudi drugi, da stranka podpira meščansko opozicijo, ki se v prav ničemer ne razlikuje od ležimov-cev ne po svojem delovanju ne po svoji ideologiji.
Prepir je utemeljen v zgodovinskem razvoju, ki ga naj poravnajo buržoazne stranke same. Mi pa kot socijalisti ne poznamo takih prepirov, mi priznavamo solidarnost delavskega razreda in nam mora biti edino na tem, da vlada med nami soglasje in da se z enotnim mišljenjem otre-
semo buržuazne reakcijonarne ideologije, ene kakor druge.
Zato je naša prva dolžnost, da nastopamo samostojno in da v primerih, kjer gre res za napredek stranke in napredno misel sploh, tudi temu prilagodimo svojo taktiko. Tu pa vendar ne more nihče zahtevati, da
bi marksistični socijalisti podpirali take re-akcijoname ideologije, kakor jih mata obe v boju se nahajajoči buržuazni politični skupini.
To, mislimo, mora razumeti vsak soci-jalist, ki se je z dušo in srcem naučil vsaj ABC-socijalizma.
Dr. Koroščev režim in amnestija duhovnika J. Goleča.
Brzojavka iz Beograda odgodila aretacijo vojnega kurata, urednika »Slovenskega
Gospodarja«.
Poročali smo, da je dobil urednik Eržen v pondeljek, dne 17. septembra poziv za nastop kazni tekom dveh dni, čeprav dobijo običajno najhujši pretepači, tatovi in goljufi osemdnevni rok za nastop kazni. In šele tedaj, ako obsojeni kljub takim pozivom kazni ne nastopijo, jih pozove k nastopu policija ali na deželi orožništvo. Šele tedaj, če se delinkventi tudi* temu pozivu prostovoljno ne odzovejo, jih varnostne oblasti nasilno privedejo v zapor. Urednika Eržena pa so že drugo jutro, dne 18. septembra pobasali z dvema detektivoma in je moral takoj nastopiti kazen, čeprav je na sodišču ob asistenci detektivov predložil poziv istega sodišča, da ima nastopiti kazen šele v dveh dneh. Kdo je zakrivil to rigorozno, izvanredno postopanje, za katero urednik Eržen ni dal prav nika-kega, niti najmanjšega povoda in kar se absolutno ne sklada z obsodbo olajšav v smislu čl. 92 t. z., to bo pokazala preiskava, katero je predsedstvo okrožnega sodišča uvedlo vsled nadzorstvene pritožbe odvetnika dr. Reismana. Mi prav nič ne dvomimo, da bodo naša sodišča kljub dr. Koroščevemu režimu z vsemi njegovimi izrastki ostala nedotakljiva trdnjava absolutne pravice na vse strani.
Kljub temu pa moramo žal ugotoviti, da današnji vladajoči niti pred sodišči nočejo obstati z režimsko politiko. Istočasno z urednikom Erženom bi moral biti aretiran tudi urednik dr. Koroščevega organa »Slovenskega Gospodarja«, kaplan in vojni kurat Januš Goleč, ki je bil obsojen na tiskovno tožbo dr. Reismana na 10 dni zapora, 5000 Din kazni in 5000 Din odškodnine. Kot smo že poročali, pa je Januš Goleč dobil pravočasno o naknadnem privod-nem povelju za takojšnjo aretacijo boljšo informacijo kot Eržen in je pravočasno zginil iz Maribora in ni bilo potem o njem ne duha ne sluha. Vsakemu poštenjaku, ki še misli, da so vendar v naši državi vsaj pred sodiščem za vse državljane enaki zakoni, je bilo to govorjenje nerazumljivo, ker je ministrstvo pravde s svojim razpisom št. 48.241 z dne 8. 8. 1928 že definitivno odbilo milostno prošnjo Januša Goleča za pomilostitev. Pomilostitev bi bila mogoča le tedaj, če bi obtožitelj dr. Reisman v to privolil in odpustil Golecu. To spravo je dr. Reisman Janušu Golecu tudi ponudil pod pogojem, da tudi duhovniki odpustijo uredniku Erženu. Toda duhovniki so ponudbo energično odbili in je nato tu-
di dr. Reisman podal obširno izjavo, da Golecu ne odpusti, da ne privoli v pomilostitev in je v svoji vlogi ministrstvu pravde še posebej opozoril, da je hotel Januš Goleč doseči pomilostitev v svoji prošnji na drugega ustavnega faktorja s tem, da je navajal očito neresnico, da so se zgubili njegovi akti, ki bi dokazali njegovo nedolžnost. Obe ti vlogi sta del akta Pr. VI. 31-27, na podlagi katerega mora Ministrstvo pravde sklepati o event. predložitvi amnestije na najvišje mesto. Vsakemu kulturnemu človeku je jasno; da preko takih dejstev ne more nobeden minister pravde, najmanje pa doseči na najvišjem mestu na takšni podlagi nezakonito amnestijo, _ Nedavno smo dobili precej obširno amnestijo, po kateri je bila kazen deloma znižana, deloma pa popolnoma odpuščena delinkventom. Popolnoma pa je bila izvzeta amnestija pri deliktih radi žaljenja časti. To so namreč privatne tožbe, za katere ustava ne daje nikomur pravice do amnestije. Zato je bila tudi Erženova prošnja za pomilostitev zavrnjena, ko jo je vložil le za kontrolo Golečeve prošnje, katero pa je tudi ministrstvo pravde iz gornjih razlogov takoj zavrnilo.
Sedaj bi moral Goleč kazen nastopiti, toda mariborski klerikalci so se poslužih še zadnje bilke in poslali Golečevega brata naravnost k dr. Korošcu, ki naj vendar doseže kot ministrski predsednik Goleče-vo pomilostitev.
In res je prišla že včeraj iz Beograda na okrožno sodišče brzojavka, da se naj nastop Golečevega zapora odgodi do rešitve nove milostne prošnje. Tudi do tega Beograd ni imel nikake pravice, ker je sodba pravomočna in tudi prošnja za pomilostitev po ministrstvu pravde že zavrnjena. Sodišče bi torej moralo Januša Goleča po veljavnih zakonih takoj zapreti. »Slovenski Gospodar« je še včeraj javil, da je Januš Goleč nastopil redni dopust in da ga nadomestuje Franc Hrastelj. Komaj pa je prišla brzojavka iz Beograda, se je že tudi kaplan Goleč pojavil na ulicah. Cernu ga policija ne aretira in sodišče zapre?
Za danes se vzdržujemo daljnih besed. Naši čitatelji bodo znali sami zadevo presoditi in tudi to dr. Koroščevo strankarstvo tako parirati, da bo klerikalce same najbolj glava bolela. Mislimo pa še vseeno, da minister pravde amnestije vendarle ne bo upal predložiti; če pa jo bo„ bo nam najbolj ustregel.
Fašizem in delavstvo v Avstriji.
Avstrijski fašisti so sklenili, da prirede pred vratmi Dunaja svojo letošnjo parado z oboroženimi »hajmiverovci«. Izbrali so si za to parado Dunajsko Novomesto, ki ima socijaldemokratičnega župana in sicer na dan 7. oktobra.
Socijaldemokratičo delavstvo smatra tako demostrbcijo za provokacijo proti sebi in proti republiki in je zaraditega sklenilo, da se ta dan tudi zbere v Dunajskem Novem mestu s svojim republikanskim »šuc-bundom«. Nemški nacijonalisti so naročili 8 posebnih vlakov iz vse Avstrije, socijalni demokrati pa 10 vlakov iz okolice mesta, tako, da se zbere v Novemimestu ta dan daleko nad 200.000 delavcev, ki pokažejo svojo voljo, da hočejo čuvati republiko in da ne bodo na noben način dopustili, da bi se v Avstriji ikdaj ponovila italijanska mussolinijada.
Dunajškonovomeški župan je z ozirom na te priprave zahteval, da deželni glavar prireditev prepove, ker občina ne more prevzeti odgovornosti za mir in red. Toda deželni glavar tega ni storil.
Obenem je socijalno demokratična stranka zveznemu svetu stavila predlog, da nujno sklene zakonito prepoved nastopov oboroženih formacij. Toda tudi v zveznemu svetu so izjavljali, da v tako kratkem r°ku ne morejo skleniti takega zakona. Vodstvo socijalno demokratične stranke je obenem izjavilo, da, če vlada prepove fašistom prireditev, tudi socijalni demokrati
opuste nameravani zlet, kar je pa vlada odklonila.
Socijalno demokratično delavstvo ne mara spopadov. Ve pa, da vedni oboroženi nastopi nemških nacijonalistov razburjajo prebivalstvo, povzročajo poboje in da je njih gibanje nevarno za obstoj republike. Zato pa stoje socijalni demokrati na stališču, da mora država razorožiti fašiste, potem odlože orožje tudi sami.
Dan 7. oktobra pomeni torej v Avstriji jako važen zgodovinski moment v avstrijski republiki. Pokazalo se bo, če ne stoji za faš tisti tudi vlada in če zna presojati resnost položaja. Nastop v Dunajskem Novem-mestu pomeni preizkušnjo moči monarhiz-ma in republikanizma, o kateri pa ni nikakršnega dvoma, da izpade v prilog republike, ki jo čuva močna socijalno demokratična stranka s svojimi zbujenimi in zavednimi organizacijami
Socijalni demokrat’! v Avstriji ne morejo dovoliti takega izzivanja, ki nastavlja republikanski obliki države nož na vrat in stremi za uvedbo monarhizma ali kakršnegakoli terorja. Socijalni demokrati cenijo de« mokratično obliko države, zato jo bodo branili.
Že iz teh podatkov je jasno razvidno, da je socijalno demokratično vodstvo storilo vse korake, da ne pride do krize. Če vlada, če deželni glavar ne storita svoje dolžnosti v varstvo republike, potem pada nanju krivda za eventualno prelivanje krvi v boju za svobodo avstrijskega prebivalstva.
se neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan . ko se pere perilo, če gospodinja ! izkoristi 7 prednosti, katere ima
&hkht9[
terpentin* n
rnih,mjiWnoM
Borba steklarjev.
V	našem listu je bilo že obrazloženo, kako je prišlo do stavke steklarjev in kaj je dalo povod za to stavko. Zdelo se je, da ne bo treba več pisati o tem; ker pa se je od tega čas sem borba steklarjev občutno poostrila, namesto omilila, ali celo likvidirala in to vsled stališča gospoda Abla, je nekako pojasnitev, zakaj traja stavka še in to celo v poostreni obliki. Za to naj sledi pregled situacije zadnjega časa.
Nov poizkus poravnave konflikta je bil storjen dne 13. septembra t. 1. Razprava se je vršila zopet v Hrastniku. Do kakega rezultata tudi to pot ni prišlo.
Znano je, da so steklarji prvotno zahtevali, da se prejšnji plačilni sistem v Paračinu uveljavi tudi v steklarnah v Sloveniji. Ker je pa ravno ta zahteva tvorila glavni kamen spodtike, so steklarji po temeljitem prevdarku sklenili od tega sistema odstopiti in ostati pri starem šok-sistemu. In ne samo to, steklarji so šli v svoji popustljivosti tako daleč, da od tvid-ke niti nobenih novih žrtev finančnega značaja niso zahtevali in vendar traja vsled nepreračunljivih in nerazumljivih nazorov g. Abla stavka še danes. Kar so steklarji zahtevali, je bilo to, da se izvede računska pregrupacija nekaterih plačil-no-tarifnih postavk. To zahtevo so utemeljili tako, da je tudi sam g. Abel upravičenost te zahteve priznal. Nesorazmerje glede možnosti zaslužkov je sčasoma nastalo vsled novih metod produkcije in novih tehničnih pripomočkov. Prizadeti so bili pri tem osobito pomočniki, poleg teh pa seveda tudi še nekatere druge grupe.
Kakor rečeno, je g. Abel to priznal in je povrhu še izrecno izjavil, da bi pri tem ne gledal na kake malenkostne procente, ki bi bile za zaokrožitev kakih na novo pregrupiranlh postavk plačilne tarife potrebne. — V toku razprave je bilo končno sklenjeno, da bo dal g. Abel nalog pisarni, da sestavi v smislu dogovorjenih smernic novo plačilno tarifo. Tako izdelana nova tarifa bi se izročila zaupnikom steklarjev naslednje sobote, to je 15. sept.
t. 1., tako da bi ti imeli v nedeljo čas za pregled iste, na kar bi se na podlagi tsko ustvarjene baze skušali zaupniki sami z g. Ablom v pondeljek pogoditi. O vsebini kolektivne pogodbe, koje sestaven del bi tvorila tabela na novo tarifiranih plač, bi se imela vršiti razprava po doseženem sporazumu glede tarife same.
Med tem je bilo čitati v listu »Die Borse«, da se borba v steklarski industriji suče okoli plačilnega sistema od sto, ki je povsod drugod uveden in da je upravičeno upanje na skorajšnjo poravnavo spora in s tem tudi likvidacije stavke.
V splošnem je bil pisan članek v listu »Die Borse« v zelo mirnem tonu. .Ali ipak je značilna ugotovitev pisca, da je stotin-ski plačilni sistem povsod drugod že uveden, dragoceno priznanje, to tem bolj, ker je več kot jasno, da delavci in njihove strokovne organizacije v list »Die Borse« ne dopisujejo.
Izgledalo je, da se vsa stvar nahaja na najboljšem potu končne rešitve. Ko pa so delavski zaupniki prejeli iz pisarne steklarne sestavljeno plačilno tarifo in so malo računali, so nemalo ostrmeli. Kmalu so namreč ugotovili, da ta tarifna tabela, ki naj bi tvorila podlago za razgovore, ne pomeni drugega kakor občutno redukcijo plač! Razočaranje je na strani delavskih zaupnikov bilo samo ob sebi umljivo, tem večje, ker je g. Abel preje zagotavljal, da podjetje noče pri izdatkih za delavske plače profitirati ničesar, nasprotno, da v slučaju potrebe tu in tam radi zaokrožitve in lažjega računanja kako malenkost primakne. Dosedaj je bila razdeljena produkcija vseh izdelkov v deset temeljnih plačilnih kategorij. Teh 10 temeljnih kategorij je g. Abel pomnožil na 12. Taka po-množitev temeljnih plačilnih kategorij bi ne bila kar tako irelevantna, čeprav na videz izgleda dokaj nevažna. Dejansko bi pa za steklarje pomenila občuten minus, kajti že do sedaj je bila praksa, da so bile v prvo, drugo itd. kategorijo uvrščene le one vrste produktov, ki so pri fabri-kaciji prišle le redko kedai na vrsto, do-čim so oni produkti, ki se jih je fabrici-ralo v masah, bili uvrščeni v osmo, deveto in deseto plačilno kategorijo, torej v kategorije z najnižjimi plačilnimi postavkami. Očividen namen g. Abla je torej bil, poriniti gro mase produkcije po možnosti v še nižje plačilne postavke, ki bi na podlagi pomnoženih kategorij nehote morale nastati.
V takih okolščinah je seveda po tovarni izdelani osnutek tarife moral postati za delavske zaupnike indiskutabel. Nihče se iim torej ne more čuditi, da so osnutek vrnili z izjavo, da tak, kakor je, ne more tvoriti podlago za razgovore ter zahtevali, da se snov pogajanj nasloni na dogovor z dne 13. sept. t. 1., ki se je glasil tako, da ostane sicer pri šok-sistemu, da pa mora biti pregrupacija plačilnih postavk v tarifi in razvrstitev produktov v tej postavki izvedena tako, da delavstvo v celoti ničesar ne zgubi.
Navzlic vsej kalamiteti, ki je po krivdi uprave steklarn nastala, se je dne 21. sept. t. 1. vršila ponovna razprava v Hrastniku. Žal,, da je navzlic prizadevanju g. inšpektorja dela in zastopnika Delavske zbornice tudi ta razprava potekla brez pozitivnega rezultata. G. Abel je vztrajal pri svojem, vrhu tega pa še na splošno presenečenje izjavil, da se morajo ukiniti tudi vse dosedanje doklade, ki so jih steklarji poleg doseženih akordnih plač prejemali. — Ta izjava, ki je bila višek poguma, je morala osupniti vsakogar. Ako misli g. Abel, da se na tak način dajo likvidirati stavke in ustvarjati Jiarmonijo, o kateri pravijo podjetniki, da je v tovarnah in produkcijskem procesu potrebna, potem se zelo moti.
Da bi mogli steklarji sprejeti predloge g. Abla, je popolnoma izključeno, kajti pričakovati ne more od njih nihče, da bi pristali na redukcijo svojih prejemkov, ki bi v splošnem znašala povprečno 25%!
Ko se je pokazalo, da se za takih okol-ščin ne more pričakovati zadovoljive rešitve, je g. Abel nadalje izjavil, da je pripravljen akceptirati tarifo, kakor je v veljavi v steklarnah v Teplicah-Šenavi na Cehoslovaškem, dokazujoč, da tam steklarji sicer dosezajo znatno višje zaslužke in to vsled znatno večje delavne intenzivnosti, ki pa je baje pri naših steklarjih zelo pomanjkljiva, vsled česar zaslužkov čehoslovaških steklarjev ne bodo dosegli in da bodo napram dosedanjim svojim zaslužkom znatno prikrajšani. Zaupniki, ki jim je čehoslovaška tarifa tudi nekoliko znana, so nasprotno trdili, da bi ta tarifa, ki vrhutega bazira na plačilu od sto, bila za nje ugodnejša. Zaključek dogovora je bil, da steklarji pošljejo na čehoslovaško delegacijo, ki ima na licu mesta ugotoviti način in metode produkcije in poleg točnih tarifnih prepisov preskrbeti vse podatke, ki se nanašajo na tamkajšnje delovno razmerje.
Kaj bo nadalje, o tem bo sledilo še poročilo. Vsekakor bo zaupnikom treba postopati z vso natančnostjo in opreznostjo, ker je težko verjetno, da bi g. Abel ponujal čehoslovaško tarifo tjavendan brez premisleka.
Ra?ume se, da steklarji mirno stavkajo dalje in je za njihovo razpoloženje najboljši dokaz dejstvo, da izjavljajo, da sedaj še le pravzaprav pričenjajo stavkati!
Nade, ki jih najbrže goji g. Abel, da mu morajo steklarji zgubo, ki jo vsled stavke ima, povrniti v obliki reduciranih ■
V	»Privrednem pregledu« in v »Novostih« so se oglasili finančniki, ki trdijo, da stoje državne finance pred težkim problemom in da je težki problem v veliki meri zakrivilo nesmotreno gospodarstvo z državnim denarjem, z reparacijami in s tem, da je vsakokratni režim dovoljeval in investiral milijonske vsote na ljubo posameznim strankam in njih volilcem neproduktivno ter, da so državna podjetja zaradi slabe uprave v velilkem delu hudo pasivna.
Take so težke obtožbe domačih finančnikov.
Ob konstituiranju države je zavladala
v	državi nekaka megalomanija, češ, da, ije naša država bogati zaklad narodnih dober, da ima država ugodno geografično lego in je kot nalašč vstvarjena za industrijo in eks-port poljskih in industrijskih produktov. Krmilarji v državnem gospodarstvu pa tega niso razumeli, zato so delali s pasivnimi budžeti, pasiva pa krili z notranjimi in zunanjimi posojili ter valorizacijo. Denar iz državnih dohodkov so porabljali luktrativno za upravo, za pridobivanje strank z raznimi 'koncesijami itd. Pasivni budžet je naravno večal dolgove in danes, pravijo finančniki, je edini izhod, če država najame večje inozemsko posojilo, tki pa bo zvezano s ponižujočimi pogoji, in bi se moralo investirati res samo v nujno potrebne stvari. Finančniki se pa boje, da državljani tudi takrat ne bodo mogli prenašaiti težkih bremen, če se hoče v državnem proračunu vpostaviti ravnotežje.
In ravno sedaj je država najela na podoben način novo posojilo v Nemčiji. Finančni minister je namreč naročil na up v Nemčiji za 100 milijard zlatih mark raznega materijala za gradbo železnic. V našem denarju znaša to 1350 milijonov dinarjev, ki jih bo amortizirala z 200 milijoni dinarjev že prihodnje leto iz rednih dohodkov in se bo moral proračun že samo zaradi tega posojila zopet zvišati za to vsoto.
Finančni minister je napravil pogodbo s »Stahl-Union Exportgesellschaft v Diissel-dorfu« in bo izdal za to posojilo bone na to dolgoročno posojilo. Posojilo pa je vlada najela, ker se je ponesrečilo nameravano posojilo na Angleškem.
plač, bodo vsekakor ostale neizpolnjene, kajti steklarji niso- vajeni padati na kolena.
Steklarji so šli do skrajne meje popustljivosti in če se do danes ni dal doseči sporazum, je temu edino krivo justa-mentno stališče, ki ga zavzema g. Abel, ki steklarjem hoče vsiliti redukcijo plač, ki pa jo pri visoki zaščitni carini, ki jo uživa naša steklarska industrija, ne more nihče razumeti.
Da so steklarji morda nekoliko boljše zaslužili kakor delavci nekaterih drugih strok, nihče ne taji; toda kdor ve, kako naravnost derutno izčrpava njihovo delo njih fizične sile in kdor ve, da z njih pri delu teče znoj kakor bi jih privlekel iz čebra, pa bo tudi lojalno priznal, da je bila njihova plača ravno tolikšna, da so za-mogii potom hrane ravno za silo pri svojih nadčloveških naporih izhajati. A navzlic vsemu temu bi se še ne branili regulacije plačilne tarife v svoj neprilog, ako bi se zgodilo, da bi bila zaščitna carina u-kinjena in bi dokazano njihovi zaslužki morda povzročali težkoče eksistenci steklarske industrije. Dokler pa to ni slučaj, pa steklarji upravičeno ne morejo dopustiti, da bi na podlagi kake redukcije plaž bil dobiček tvrdke »Sjedinjene tvornice stakla d. d.« še večji, nego je bil dosedaj.
Tvrdka bo dobro storila, da se izogne vsemu, kar bi znalo sprožiti ventilacijo vprašanj, ki niso samo njena stvar, ampak stvar, na kateri so prav živo interesiranl tudi steklarji.	Suk.
gospodarstvo.
Kako silno neugoden je finančni položaj, dokazuje tudi, da vlada namerava zastaviti monopole in se baje vrše tozadevna pogajanja.
Jasno je, da trpi finančni ugled države, ker mora vlada sklepati viseča posojila z inozemstvom in ko tudi ni nobenih pravih garancij, da se bo posojilo investiralo produktivno. Vemo namreč, da polaga država glavni povdarek na strategične železnice in vojaško silo. To pa pomeni nalaganje kapitala v mrtvo blago, ki državnih financ ne more sanirati, marveč jih še hujše obremenjuje.
Državno finančno gospodarstvo je ne-smotreno. Tako pravijo ljudje, ki nekoliko poznajo ekonomijo kapitalističnega gospodarstva. In če to trdijo že domače finančne avtoritete, ki niso socijalno čuteče in imajo interes na eksploataciji, kaj šele naj rečejo državljani, ki morajo nositi ta bremena, to jim grozi, da bodo nosili še večja bremena, zaradi megalomanije raznih režimovcev, zaradi nesmotrenega zapravljanja državnega denarja.
Iz vseh teh pojavov, ki so avtoritativni potrjeni, je razvidno, da v državi ni pravega razumevanja za narodno gospodarstvo. Čitali smo nedavno tudi vest, da bogati državljani, ki se sučejo okoli režimov, nalagajo svoj denar v inozemstvu. To pomenu da nimajo zaupanja v domače financ e ter da slutijo ali pa celo pripravljajo polom denarne vrednosti doma.
Neverjetna bi bila sicer taka trditev, toda gospodarstvo, nad katerim obupujejo že kapitalistični strokovnjaki, more nam za narodno gospodarstvo nuditi le slabe perspektive, perspektive izmozgavanja do krvi in najhujše socijalne bede sploh.
Dokler država ne opusti nalaganja denarja v neproduktivne svrhe, doikler ne bo ustvarila industrije, uvedla dobrih rentabilnih prometnih pomočkov, dvignila produktivnost domačih in poljskih pridelkov, toliko časa bo vedno grozila velika nevarnost gospodarskega propada.
Žal, da ne opažamo nikjer prave volje-Zakaj, proglašajo tudi socijalni bojkot, da uničijo še to, kar je.
Tako dela brezglava jugoslovanska bur-žuazijal
Slabo državno
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.	50
»Kaj, policijska ura! One svinje pa lahko pijejo!«
»Za božjo voljo! Tiho, da te ne slišijo, V šoli ti ne bo vseeno.« Dala mu je takoj, samo da ga pomiri. Strašno slabe volje je bil. »Te proklete svinje, tam notri ga pa žro, jutri bo pa Novak spet ves skrokan, da se mu bo zevalo celo uro in kravato bo imel na popku. Sicer tbom pa jaz pri njegovi uri spal. Ohf . . . ampak ta prokleta punčura! Da je šla s podporučnikom. No, mislim, da ji ne bo prizanašal. Ni zastonj pri artileriji. Veš, Malči, v plesni šoli sem bil, pa me ena ni hotela. Lepa je, hudič, da je leka, sicer takih stegenj nima kot ti (Malči ga je udarila po roki), ampak punčka sladka kot med. In ime ima, da bi ga kušnil. Binica! ...«
»Sedaj moraš od tod. Oni bodo vsak čas šli.« Vrata sobe so se že odpirala. »Beži!« Porinila ga je na dvorišče. Gosta mesečina ga je razsvetljevala.
»Oj, ta prokleta luna . . .« Klecajočih korakov se je napotil proti domu.
Komaj je bil odigran zadnji valček, sta že izginila,
»Pojdiva še v park! Za slovo!« ji je šepnil podporučnik v uho in jo stisnil krepko k sebi, ko sta prišla v prvo senco dreves. Binica se ni branila. IJdajala se je o^oju njegovih objemov. V njej je vse gorelo od plesa. Grudi so ji pozibavale kot
dvoje ladjic na razburkanem ... Joj, kako lep je bil njem podporučnik! Vse so jo zavidele. Vse so bile vesele, če je zaplesal enkrat tudi s katero izmed njih. Ostroge so mu zvenele, da so jih slišale še v sanjah kot zvonenje skrivnostnih zvoncev. In tako lepo je znal govoriti! Lakaste škornje ima ... Oj srečna Binica! Ona ima pa res srečo! Svoji sostanovalki je naročila, da naj pusti ključ na oknu. Mogoče se vrne nekoliko kasneje. Garde-dame nista imeli. Sprva ju je sicer spremljala gospodinja, penzijonirana vdova po nadučitelju. Toda kdo bo vedno hodil z dekleti. To je tako neumno! Hotela je biti moderna.
Preko parka je stanoval podporučnik. Kar naenkrat sta se znašla pred njegovim stanovanjem. Poljubljal jo je, njene oči pa so bile rosne. Gospod podporučnik se je namreč poslavljal. Pojutršnjem mora od tod. Prestavili so ga v Srbijo, Pisal bo. Veliko bo pisal, svoji zlati Binici. Vse bo tako, kot si želi lepa Binica. In nikoli ne bo pozabil na njo. Umrla bi sicer od žalosti in hrepenenja . . . Tako sta si govorila in se nista mogla posloviti. Vmes je že odprl hišna vrata, tudi ključ je prestavil že v notranjo stran.
»Binica, popravi se. Taka ne smeš domov. Kaj bo sicer mislila Karla! Pridi k meni. Lahko se počešeš.« Dekle mu je zaupno pogledalo v oči. In podporučnik bi drugič dejal, da je komaj čakala tega povabila, če tudi mlada Binica ni vedela več, kaj se pravzaprav z njo godi. Kot vinjena od svoje ljubezni se je opotekla kraj njega, ko jo je potegnil s seboj v temo hodnika in jo poljubil. Tako sočni so bili njegovi poljubi! Predala bi se jim kot sa-
njam, da bi nikoli več ne zbudila iz njih . . . Ničesar ni videla, ko sta vstopila v sobo. Samo pramen mesečine je padal na belo odkrito posteljo-Mislila je, zakaj pravzaprav je prišla v to sobo, domisliti se ni mogla. Nenadoma je čutila objem njegovih rok, kr so ji rahlale obleko. Hotela se je protiviti. Toda on jo je vmes poljubljal, objemal j® s silno strastjo. Tako nekaj nepremagljivega je čutila v tej strasti . . . Kot da se predaje sanjam, je zaprla oči in pcdporučnik je snel zadnjo obleko z mladega, pomladansko dišečega telesa . . .
Zunaj je odbilo eno po polnoči.
Drugi dan Maksima ni bilo v šoli. Leo in Ton1 pa sta bila neposipana. Nemirne in nejasne misli so vršele v Leonovi glavi. Vedno in vedno se je spominjal besedi raztrganega človeka, pobožnega ma' jorja in razvnetega Maksima, Domov grede je srečal Sonjo. Prijazno mu je odzdravila. Približati s® ni upal. Zato ni bil niti dovolj razpoložen. Popoldne se je napotil v Plinarsko ulico. Maksima še od jutra ni bilo domov. Starka je dejala, da je dolg0 bedel in ipisal. Ko je zjutraj vstala, ga ni bilo vec-Strašna misel je šinila skozi Leona, Nekaj se j® zgodilo. Nervozno je pobrskal po razmetani miz1. Razni rokopisi in skice za naslovno sliko »Človek^ mrtvaških lobanj«. Več karikatur na profesor)6. Premetal je vse. Enkrat. Dvakrat, Trikrat. Bežn° je pregledava! in med rokopisi je našel par mafli ših, sveže popisanih lističev. Začel je brati.
Jaz grem, da se ne vrnem nikoli več. Nim3 smisla živeti.
Težka bo pot do razorožitve.
Kelloggov mirovni pakt so res podpisale države ,in drugega že podpisujejo. Vsak politik ipa ve, da moralna obveza, da se države ne bodo več vojskovale, v politiki ne drži. Beseda je beseda, ki se lahko glasi, voljo za odpravo vojne se da povedati, toda volja sama, dokler se politični in gospodarski interesenti držav ter tudi zemeljskih kontinentov ne odrečejo vsem tistim po-močkom, s katerimi se vodijo vojne in dokler države ne soglašajo v tem, da se u-stanovi svetovno mirovno sodišče, toliko casa nam bo vedno grozila vojna nevarnost te ali one državne politične skupine držav.
To dejstvo se ne da spraviti s sveta brez temeljite revizije v mišljenju posameznih držav, ki pride šele takrat, ko bo delavski razred pridobil zadostni vpliv na razvoj političnih dogodkov v državah in Zvezi narodov.
Na seji razorožitvenega odbora je predlagal nizozemski delegat, da naj bi se ,ga 'kot [predsednika pooblastilo, da povabi Francijo, Anglijo, Italijo, Japonsko in Ameriko, da imenujejo svoje delegate v razoro-žitveno komisijo, ki naj pripravi čimprej razorožitveno konferenco. Tudi francoski delegat Paul Boncour se je zavzemal, da naj se naprosi Svet društva narodov, da se obnovi delo pripravljalne razorožitvene komisije.
Angleški delegat je pa taki inicijativi ugovarjal, češ, da so omenjene države članice washingtonske pomorske konference, ki se avtomatično sestane zopet leta 1931. Angleški delegat meni, da taka imicijativa ne more imeti uspeha, ker so navedene države vezane s pogodbo.
Dnevne novice.
Preiskava proti macedonskemu velikemu županu. Kaj je odgovoril notranji minister dr. Korošec poslancu s. Petejanu na interpelacijo zaradi velikega župana iz Skoplja, generala Naumoviča, ko je napadel mirne meščane v Celju: »Gospod poslanec! S pozivom na Vaš dopis z dne 25. avgusta 1928, v katerem me opozarjate na incident gospoda generala Jovana Naumoviča s civlisti v Celju, čast mi je sporočiti Vam, da je celjski srezki poglavar brez posebnega naročila takoj po incidentu uvedel obširno preiskavo. Zaznavši za dogodek, sem dal gradiro preiskave v nekih točkah še popolniti in poglobiti. Ko bo preiskava izvršena, bom proti krivcem odredil zakonito postopanje. Z odličnim spoštovanjem dr. Korošec 1. r.« — Tako gosp. dr. Korošec. Videti hočemo, kaj bo notranji minister napravil proti generalu, ki je istočasno veliki župan? Zdi se nam pa, da če bi bil nekaj takšnega napravil en uradnik ali pa en civilist, da bi napadel mirno se sprehajajoče ljudi na cesti, bi bil že zdavno vsaj suspendiran, če ne kaj hujšega. Za danes nočemo prerokovati, ker pričakujemo, da bo notranji minister, ki pripada vladi današnjega režima, kateri se ob vsaki priliki predstavlja za branitelja zakonov, ukrenil potrebno. Po dejanjih Vas bomo sodili, g. minister!
Politični položaj v državi se giblje in valuje tako kakor že deset let. Osebni spori, osebni interesi, politični in gospodarski, igrajo glavno vlogo. Buržuazne stranke derejo prav po konjedersko svojo Politiko s starimi srednjeveškimi noži kon-servatizma in reakcije. Provincialni historični momenti, ki bi se jih bili morali moderni napredni ljudje že zdavnaj otresti, so meščanskim strankam svetinje. In če se jih niso otresli že prej, bi se. jih bili morali otresti vsaj takrat, ko so izvršili »bratsko« zedinjenje. Tega niso storili, zato ne morejo živeti skupaj; zato se prepirajo za stare bajke in za oblast, ki naj bi posameznim skupinam nosila — cekine. Tu ni govora o naprednem mišljenju, tu ni govora o demokraciji. Zato je najbolje, da se stranke, ki goje tako ideologijo, same utop v tem blatu.
Radlkalska stranka in nje razburjanje se je poleglo. Te dni je imel glavni odbor radikalske stranke sejo, kjer so čitali levite Vukičeviču in obsojali njegovo politiko zato, da so pokazali lepše lice opoziciji. Aca Stanojevič je imel govor, v katerem je naglašal potrebo sporazuma s Hrvati in dokazoval, da so radikali absolutno za sporazum proti primernim koncesijam. — Glavni odbor je končno izvolil Aco Stanojeviča soglasno za predsednika stranke. Ta zaključek seje glavnega odbora radikalne stranke dokazuje, da stranka na spor z opozicijo še ne polaga posebne važnosti, ker je politiko dosedanjega vodstva dejansko odobrila ter računa s tem, da bo radikalna stranka tudi del Hrvatov pridobila zase na enak način, kakor je pridobila slovenske klerikalce z blejskim paktom. Nadalje sledi iz sklepov radikalne stranke, da režim še ne misli na odstop sedanje vlade in tudi ne na nove volitve. Vendar pa je po dogodkih, kakor sta umor v narodni skupščini in ljuti boj med reži-inom in opozicijo, tako važni dejstvi v političnem razvoju, da so nove volitve v narodno skupščino neobhodno potrebne. Po Psovanju med strankami in sovražnem razpoloženju v državi ni pričakovati sporazuma in znosnejših razmer brez novih volitev. Postopanje režimskih strank je v resnici nekam netolerantno in neuvidevno.
Kako je sedaj pravzaprav z zločini, ki so jih uganjali zločinci pod firmo Orjune? lake senzacije, toliko zločinov ia toliko sumničenj je nagrornadil »Slovenec« v svojih predalih, da so nam vstajali lasje. In sedaj, ko je notranji minister dr. Korošec, je umolknil, 1 orej ravno tako se je zgodilo sedaj, kakor takrat, ko se je vršila preiskava zaradi umora rudarja s. Fakina v Trbovljah.
Ali se hoče sedaj vso to stvar »potlačiti« .tako, kakor, kadar so veljaki raznih strank vsak nekaj krivi? O, ljubezen do bližnjega!
O	politični švindel in demagogija! — Vieč ■nam ni treba dostavljati k tej žalostni komediji.
Za zagovornika Puniše Račiča so naprosili prijatelji Račiča pariškega odvetnika, ki je pa zastopstvo odklonil. To je dokaz, kako je vplival umor v narodni skupščini v inozemstvu.
Zagrebški župan Heinzl bo moral odstopiti zaradi afere glede klavnice, ker se ie pri gradbi klavnice za več milijonov prekoračil proračun.
V	Dev. M. v Polju pri Ljubljani so razpisane občinske volitve. Ta klerikalna občinska domena je pravzaprav delavska občina, v kateri bi enotno delavstvo lahko doseglo odločilen vpliv. Delavstvo je večinoma edino v tem, ida nastopi pri bodočih volitvah z eno delavsko listo, toda tudi tukaj se vtikajo ljubljanski dekalisti vmes, Ti.se namreč boje, da bi delavstvo dobilo v občini vpliv, zato so zavrnili ponudbo za skupen nastop pri volitvah. Tukaj so- zopet popolnoma opravičili -svoje ime, ki pomeni razdi-rače, ne pa idealne komuniste, ki so že tolikokrat postali žrtev hujskanja proti delavski solidarnosti. V občinskem svetu so bili doslej trije dekalisti.
Klerikalni politik Bogumil Remec v Ljubljani je postal ravnatelj -druge državne gimnazije v Ljubljani. Ravnatelj v ljubljanski tobačni tovarni pa je postal Ivan Tomc. — Da vemo.
Ljubljanska avtomobilska vožnja. Nova avtomobilska družba v Ljubljani je pričela voziti. Prvotno je nastavila že precej visoke cene, a sedaj jih je še zvišala tako, da so ravno delavski krogi najbolj .prizadeti. Za vožnjo, ki velja n. pr. v Mariboru en dinar, mora plačati ljubljanski okoličan ali Ijub-Ijančan dva dinarja; daljše poti v bližnjo okolico so pa po tri in štiri dinarje. Čudno je posebno to, da so se cene povišale, čeprav ije bil promet z omnibusi jako dober. Pripominjamo, da je z avtomobilsko družbo sklenila pogodbo ljubljanska občina, ki sedaj dopušča tako ogromno podraženje avtovo-ženj, Ali je morda občina zopet napravila z družbo nepopolno pogodbo? Ali -si občina ni zagotovila v pogodbi pravice kontrole nad cenami? Ljuba mestna občina ljubljanska, na tak način se pa ne pospešuje prometa in lajša socijalnega .položaja, ampak se samo futra -tuje družbe.
Grčija in Italija sta podpisali prijateljsko podgodbo v nedeljo.
Resolucija o razoroženju je bila v komisiji Zveze narodov sprejeta. Nemški in madžarski zastopnik nista glasovala za resolucijo, ker je premalo konkretna. Sprejeta resolucija bo te dni v razpravi na seji Zveze narodov.
Resolucija za razoroženje je bila v seji sveta Zveze narodov sprejeta. Resolucija nalaga predsedniku komisije, da naj se dogovori z udeleženimi vladami o pripravah za konferenco, ki se naj skliče koncem tega leta, -najkasneje pa v pričetku leta 1929. Resolucija je bila sprejeta pod moralnim pritiskom javnega mnenja. Delavstvo mora gledati, da sc pritisk ne zmanjša, ampak še poveča, če ne, ne bo — razorožitvene konference, ako -prav delajo diplomati sedaj tako svetlohlinske obraze.
Trocki, ki so ga Rusi pregnali v Azijo, je obolel za malarijo. Kakor poročajo, se je Trocki že -obrnil na svoje prijatelje, da bi ga rešili -iz pregnanstva, ker je tam vedno v smrtni nevarnosti. Nikdar ni varen pred roparji, ki napadajo večkrat celo -njegovo hišo. Vrhutega pa ije tam silno nezdravo podnebje.
Turčija se modernizira, V Turčiji so uvedli latinico v svojem jeziku.
Angleški delavski voditelj Macdonald, ki je hil nekaj časa ministrski predsednik, je bival sedaj v Ameriki. Na povratku iz Amerike obišče nekatera evropejska mesta. Na Dunaj pride dne 7. oktobra t. 1.
Tako vidimo, da sklepajo posamezne skupine držav vojaške pogodbe, ki jih vežejo, kar jim je dobrodošel razlog, da odklanjajo takojšnje razpravljanje o razorožit-
vi	svetovnega mednarodnega mirovnega sodišča.
Take pogodbe ima naša mala antanta, tako pogodbo sta sklenili Anglija in Francija; sovjetska Rusija pa tudi noče s pravo barvo na dan, ampak se samo oborožuje kakor vse druge imperijalistične države.
Zedinjene države igrajo glavno vlogo. Njim sicer -niso všeč razne zakotne vojaške pogodbe med posameznimi državami. To so pokazale zlasti pri pogodbi, ki sta jo -sklenili Francija in Anglija. Pogodba med Anglijo in Francijo je zaradi protesta Zedinjenih držav postala brez pomena in naj-brže ne pride do izvedbe.
Bogate Zedinjene države hočejo prevzeti vodstvo svetovne politike od Anglije. Iz Amerike so prišle Wilsonove točke, iz Amerike je prišel Kelloggov mirovni pakt, toda Zedinjene države so diktirale mirovni pakt, pred katerim so vse kapitalistične države padle na kolena in ostale na kolenih tudi sedaj, ko bi se -bile imele izvesti Wilsonove točke in padajo zopet, ko bi se -imeli pričeti z realiziranjem mirovnega pakta.
To sliko smo morali podati, da bo delavstvo uvidelo, kako resno je vprašanje svetovnega miru. Svetovni mir bode in da pride do njega," toda izvojevati si ga bo moral mednarodno močno organizirani delovni narod. Tudi iz tega razloga je solidarnost delavstva potrebno.
:)
M.
S
»
Veselite se pravi mlada gospa
Z menoj“ Mica. „Zmeraj bom
vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
Vara/e	p
Tudi v Bolgariji zapirajo komuniste.
Bolgarska policija je v vzhodno bolgarskem mestu Liven naletela na tajno konferenco in zaprla 40 oseb. Sojeni bodo, kakor pri nas, po zakonu o varstvu države. Zadnje tedne je policija zaprla nad sto oseb pod sumnjo komunizma. Torej povsod enako, da se pridobi rešpekt — reda.
Značilna volitev župana. V Doberšavu na Saksonskem so volili župana. Izvoljen je bil komunist Helas s št-estimi glasovi, in sicer je dobil dva svoja glasova, tri meščanske in enega fašističnega. Socijalni demokrati, ki imajo pet mandatov, so ostali v manjšini. Torej zopet z bu-ržuazijo proti delavskim zastopnikom.
V Nemčiji so zgradili nov velikanski Zeppelinov balon (135 metrov dolg in 35 m visok), ki odpluje v Ameriko čez veliko lužo še oktobra meseca.
V Tokiju na Jakonskem bodo sodili 18. novembra 313 komunistov, češ, da so hoteli prevrniti japonsko cesarstvo v Tihi ocean. Proces bo trajal več mesecev. Torej tudi Japonci se modernizirajo v aranžiranju državi nevarnih 'senzacij.
Borba mora končati s kronanjem cesarja! Sedanja nemška vlada pod predsedstvom socijalnega demokrata Miillerja skuša mirnim potom doseči sporazum glede izpraznitve Porenja in vojne odškodnine. To stališče pa izrablja nemškonacijonalna (fašistična) stranka in vsa patrijotična društva, -ki so v nedeljo priredila v Berlinu veliko demonstracijo proti Francozom in nemški vladi. Zagrozili so vladi, da mora iti z njimi v boj, ali pa bodo šli sami. Boj se je začel in mora končati s kronanjem cesarja, da še reši Nemčijo propada. Izrekli so se za fašistično diktaturo, ki naj diktira v Parizu, Londonu, Wa9hingtonu, Rimu in Tokiju mir. — To je velika nadutost. Republikanizem je v Nemčiji že -tako utrjen, da mu taki kričači ne bodo škodovali.
Naroiniki, pozor!
Današnji številki simo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodlnjič. — Uprava,
Gledališče pogorelo. V Madridu je v nedeljo zvečer nastal na odru gledališča ogenj, v gledališču je bilo okolu 3000 oseb. Zgorelo je par sto ljudi in par sto je ranjenih.
16 vagonov tnunicije je eskplodiralo pri mestu Melila v španskem Maroku v trdnjavi Carbrerizas. Trdnjava je popolnoma zginila s površja. V okrožju 500 metrov so ruševine in kamenje. V trdnjavi je bilo 60.000 kg smodnika in nad 100.000 granat. človeških žrtev je več sto. V mestu Melila so popokale skoro- vse šipe. Vzrok eksplozije ni znan. Zanimivo pa je,^ da se municijske eksplozije rapidno množe tudi drugod, n. pr. v Italiji itd.
Italijanski prestolonaslednik Umberto se ženi v Belgiji.
V	potu svojega obraza se je dosedaj pralo perilo. Radion pa je odpravil vsako muko, ker je zadosti, da se perilo pol ure kuha, pa je pranje gotovo.
Zeiss-Punktal Peteln, Maribor: Besede tri, so za oči!
Gosposka ulica 5.
Čehi bodo osramotili vse druge države.
Pripravljajo radikalno reformo kazenskega zakonika. Odprava smrtne kazni in kazni
za odpravo plodn.
Češko časopisje razpravlja sedaj o »načrtu za nov kazenski zakonik«, ki bo pomenil, ako se končnoveljavno sprejme, za Čehoslovaško velikanski napredek in se bo lahko reklo, da ima med vsemi evropskimi državami najbolj moderen kazenski zakonik.
Načrt je izdelala komisija, ki se je že 1. 1920 sestala iz najuglednejših pravnikov in praktičnih delavcev na tem polju, s pri-
tegnitvijo uradništva justičnega ministri Justičm minister je načrt sedaj predloi diskuspo od katere zavisi, če in s kakš spremembami naj se preloži v obravnav potrditev zakonodajnim korporacijam, Posebno značilni so v načrtu pre< o odpravi plodu, ki so postavljeni na m
i	starih določb o tem predmetu. V pojasi se pravi:
»Zakonodajalec, ki si zastavi vprašanje če in v kolikšni meri naj se odprava plodu kaznuje, more posebno požnjo posvetiti dej-stvam, da je to zlo, čeprav se po obstoječih zakonih strogo kazensko zasleduje, v resnici vendar veliko bolj razširjeno kakor se misli.
Zakon pa, ki obstoji samo na papirju, pa veliko bolj ogroža spoštovanje do avtoritete zakona kakor jo pa pospešuje. Zato mora zakonodajalec tembolj skrbno presoditi, ali naj vztraja na kaznjivosti. Za kaz-njivost govore zdravje in življenje noseče ženske same, ki je z odpravo postavljeno v nevarnost, dalje tudi interes države na populaciji.
Seveda je dvomljivo, če se ta zadnji moment lahko z uspehom zagovarja v času, ko teritoriji države za dano prebivalstvo več
ne zadostuje, ko se brezposelnost jOiri in ko mora na tisoče domačinov zapustiti vsakoletno svojo domovino in si iskati v tujini svojih eksistenčnih možnosti.
Ne iglede na to, pa je država tudi inte-resirana na tem, da si vstvari in vzgoji duševno in telesno neoporečno potomstvo, zato se tudi pod temi pogoji ne more zahtevati od žensk da svoj plod donosijo, če so svoji dolžnosti napram državi glede populacije že zadostile.
Končno predlaga načrt v tem vprašanju kompromis na ta način, da odprave plodu ne oprošča popolnoma kaznjivosti, temveč določa v posameznih slučajih kazni od dveh tednov do šestih mesecev zapora, oziroma eden do dva meseca ječe. Dovoljuje pa odpravo plodu, če jo je izvršil zdravnik v soglasju z nosečnico pod sledečimi pogoji:
Moderno pranje z Benzit-Nadmilom !
Ako perete z Benzit-nadmilom imate dva čistilca: Pralna mož-0 nost z izvrstnim milom in energično razgrojenje z Benzitom. Benzit je razkrojevalno sredstvo, katero z malim trudom največjo nesnago odstrani, celo olje in mastne madeže odstrani. Benzit deluje, ne da bi pri tem blago poškodovalo, ker nesnaga se razkroji-
Benzit-nadmilo vsebuje veliko množino Benzita, kar lahko zapazite na svežem vonju Benzita. Milo in Benzit tvorijo srečno dopolnitev, ker skupaj delujejo: Benzit razkroji nesnago in milo isto izpere. Perite z Benzit-nad-milom vse Vaše barvasto perilo! Benzit-nadmilo varčuje najfinejše tkanine, svila pridrži svoj poprejšni blesk.
Perite z Benzit-nadmilom vso mastno perilo, metlo za prah krpe za prah in podobne umazane komade: Ker Benzit-nadmilo razkroji kemično vso nesnago, olje in mast.
Perite z Benzit-nadmilom po-mogočnosti mrzlo ali mlačno Ne drgnite in ne kuhajte perilo po nepotrebnem!
jfrtD. ©
f
'dl
Rudolf \ IS Motse
Benzit" Nadm’|<
r z dvojnim učinkom TVomice ZLaforog, Maribor
»1, Če se je izvršila zato, da se nosečnica obvaruje smrti ali težke bolezni.
2. Če je dokazano, da je plod zanošen po posilstvu ali onečaščenju ali z zlorabo deklic pod 16. leti.
3. Če je utemeljena bojazen, da bi bil otrok, če bi prišel na svet telesno ali duševno težko pohabljen, in
4. če ima nosečnica že troje otrok, za katere mora skrbeti, ali če je že petkrat rodila in bi se z ozirom na njene razmere v obeh slučajih ne moglo zahtevati da donosi.
Tudi glede na druge seksualne prestopke se ta načrt bistveno razhaja z nameravano reformo kazenskega zakonika v Nemčiji, ki je v mnogih ozirih še precej nazadnjaška. Tako predvideva češki načrt, da je homoseksualnost le tedaj kaznjiva, če se izvrši na osebah, ki imajo manj kot 18 let starosti. Drugih seksualnih abnormalnosti, kakor sodomije, ki spadajo po modernih nazorih pred zdravnika in psihijatra, ne pa pred sodnika, pa ta načrt sploh ne omenja. Te so kaznjive samo toliko, kolikor z njimi ogrožena javna morala.
Najbolj revolucijonaren del načrta je pa oni, ki govori o takozvani eutanaziji, to je usmrtitev iz sočutja. Paragraf 271 pravi:
»Če obtoženec usmrti nekoga zavestno iz sočutja, da s tem njegovo predvideno in neizbežno smrt pospeši z namenom, da ga reši strašnih muk in trpljenja povzročenega po neozdravljivi bolezni za katero ni nobene pomoči več, ga lahko sodišče kazni oprosti.«
Da predvideva načrt tudi popolno odpravo smrtne kazni, se razume samoposebi. Češka javnost je načrt dosedaj ugodno sprejela. Vprašanje je, kako stališče bo justič-no ministrstvo, ki je podrejeno sedaj nemškemu krščanskosocialnemu ministru, k temu načrtu zavzelo.
(Po »Arbeiterwille<.)
ii
Vestnik »Svobode
V Ptuju proslavi Svoboda lOOletnico Tolstoja v soboto zvečer z vprizoritvijo Tolstojeve drame »Moč teme« v Mestnem gledališču. Sodelujeta delavski orkester in delavska pevsko društvo »Naprej«. Drugi dan, v nedeljo, 30. t. m., se vrši ob pol 10. uri dopoldne pri »Pošti« sestanek vseh kulturnih in strokovnih organizacij. Na tem zborovanju bo poročal s. Štukelj iz Ljubljane.
Hari&ar.
V protest proti dvoličnemu merjenju pravice klerikalnega režima pozivamo so-druge, da vsak po svoji moči prispeva za protiklerikalni lond. S procesom 27 duhovnikov so klerikalci hoteli ne samo napraviti s. Eržena vsaj za nekaj časa neškodljivega, temveč so predvsem hoteli uničiti naš tisk s stotisočno globo za svoje žepe, ki bi nam morala zamašiti usta. To se jim ni posrečilo, pač pa moramo poravnati občutne sodne stroške. Klerikalci ne bodo triumfirali, zato nam je porok požrtvovalnost naših sodrugov!
Izjava. Ker mi je g. Žebot poslal dopisnico, s'katero me obvešča, da mi je on izposloval novo občinsko hišico št. 28. Izjavljam, da ga nisem za to nikdar prosil in sploh še nisem nikdar z njim govoril. Zato zahtevam od g. Žebota, da mi dokaže, kedaj sem ga prosil kake intervencije v zadevi občinskih hišic kakor tudi kedaj sem bil v tej zadevi v tajništvu klerikalne stranke, ali pri kakem njenem funkcionarju ter te dokaze tekom prihodnjega tedna predloži upravi »Volksstimme« na Ruški cesti. — Ivan Keuschler.
Žebotu in njegovi okolici! Prinašamo izjavo, katero nam je poslal podpisani so-drug z ozirom na pisavo zadnjega »Slovenca«, v katerem skuša prati zlatega poslanca in pa tajništvo SLS, ki je širokogrudno nakazalo našim reflektantom ob-
♦I
RAZSTAVA
sz
7—21. OKTOBRA
M III Z "t 4 Ul
3 “
m 111 2 -» 3 ui □ >
p*
činske hišice potem, ko so iste sprejeli po našem socialističnem občinskemu klubu. Besedo ima sedaj zlati poslanec in mariborsko klerikalno tajništvo.
To je bila zadrega! Sobotni naliv je spravi! mariborske urednike »Slovenca« v nemalo zadrego. Preveč slepo so zaupali svojemu reporterju, ki vedno trdi, da je o stanju cest in ulic dobro poučen. Ko je bilo potrebno ogledati si katastrofo na licu mesta, je manjkalo »činakelnov«, ki smo jih mi zadnjič priporočili. »Frdamani soci-jalisti, pa so vendar prav imeli,« je godrnjal glavni urednik »Slovenca« in je s strupenim pogledom ošinil »ta malega črnega«, ki se »ta zlatemu« za škric obeša.
Del. telovad. enota »Svoboda« Maribor priredi dne 30. septembra ob 3. uri popoldne na vrtu »Ljudskega doma javni telovadni nastop. Za tem v vseh prostorih Ljudskega doma vinsko trgatev z različnimi zabavami. Vstopnina k vsej prireditvi 5 Din.
Celje.
Vsi na protestno zborovanje, katero se bo vršilo v soboto, 29. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni Permožar v Gaberju. Zborovanje ima namen protestirati proti krivičnemu občinskemu gospodarstvu sedanje večine na občini Celje okolica. Kdor je proti krivicam, ki se hočejo naložiti delavcem, obrtnikom, kmetom itd. potom proračuna za leto 1928-29, ta se naj zborovanja zanesljivo udeleži ter privede tudi svoje soobčane, da bodo slišali, za kaj vse se uporablja težko prisluženi denar, ki ga plačujejo občani v občinsko blagajno. Geslo vseh zatiranih občanov mora biti: Vsi na protestni shod! Govorili bodo občinski odborniki ss. Hrastnik, Bohm, Plankar in Vodopivc.
Mestni magistrat celjski razpisuje službo mestnega grobarja. Pravilno kolkova* ne prošnje, opremljene z rojstnim in do-movinskim listom, šolskim in nravstvenim spričevalom, je vložiti najkasneje do dne 5. oktobra pri mestnem magistratu. Zal, da je bil ta razpis uradno objavljen le v režimskem listu, kakor je »Slovenec« in ne tudi v ostalih listih, kakor n. pr. v našem listu. Mislimo, da imajo v Celju tudi drugi listi svoje čitatejje in ne samo »Slovenec«. Gospodom na magistratu bi pač v bodoče priporočili, da ne bodo preveč enostranski. sicer bomo prisiljeni tudi mi postati enostranski.
Pevski odsek »Svoboda« Maribor
priredi dne 6. oktobra t. 1.
vinsko trgatev
v Ljudskem domu. Spored: petje, godba, ples. — Na obilen obisk vabi odbor.
Civilni geometer Franc Šmidt
Mm
se je preselil iz Zavodne
v Celju, Slomškov trg štev. 4.
Občinski urad v Studencih pri Mariboru razpisuje mesto
SLUGE
Ali ste že krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
IVAN JAX IN SIN, LJUBLJANA,
___________GOSPOSVETSKA	2.___________
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ ADLER««
Kolesa iz prvih tovarn, Dflrkbpp, Styria, Waffenrad (Orožnb kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke!— Cenike franko in zastonj!
Nabirajte
nove
naročnike
Frizerski domski salon
Frankopanova ulica štev. 42
(Pred Vojašnico Kralja Petra)
Dovoljujem si cenjene dame opozoriti, da sem otvorila moderni in higijenično urejeni brivski salon 2a vse panoge negovanja las, striženje bubiglavice in barvanje las. Solidna in brez-konkurenčna postrežba.
Priporoča se za obilen poset
Mary Spitzer, lasnitarka*
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
—== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. =====-
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D
NAČELSTVO.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstaritel) Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru-