/etnik XX številka 11 november 1983 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Pred praznikom Tudi leto 1983 je leto obletnic in spominov na pomembne dogodke v naši polpretekli zgodovini — pred 40 leti je bila rojena nova Jugoslavija (II. zasedanje AVNOJ v Jajcu) in pred 29. leti smo začeli s proizvodnjo v Tovarni glinice in aluminija. Kljub pomembnim uspehom, ki smo jih dosegli v tem obdobju, pa nam sedanji čas ne dovoljuje prešernega praznovanja. Težak družbenoekonomski položaj v celotni družbi in naše notranje težave v delovni organizaciji zahtevajo, da naš 29. rojstni dan preživimo čimbolj delovno. Tovarniški praznik TGA »Boris Kidrič« Kidričevo preživljamo letos v posebnih razmerah — v času uvedbe začasnih ukrepov za celotno delovno organizacijo. Ukrepi so nam že prinesli določene spremembe v našem dosedanjem življenju, saj smo v relativno kratkem času povečali delovno in tehnološko disciplino, poenotili dosedaj različne poglede na dogajanje v TGA, ohranili proizvodnjo na planiranem nivoju, pripravili pogoje za ponovno vzpostavitev samoupravljanja v TOZD Proizvodnja in DSSS. Čeprav se zavedamo, da prve lastovke še ne prinesejo pomladi, pa navedeni uspehi vzbujajo upravičen optimizem in upanje, da bomo dosegli najpomembnejši cilj — poenotenje pogledov’ na razvoj TGA in konec toz-dovskega gledanja na TGA. (Nadaljevanje na 2. strani) V ponedeljek, 21. novembra bo svečana seja delavskega sveta TGA, na kateri bodo podelili zlate znake naslednjim sodelavcem: — Zamuda Stanku iz tozda Proizvodnja aluminija za gospodarsko področje — Dončec Štefanu iz tozda Tovarna glinice za samoupravno področje — Hazabent Viktorju iz tozda Vzdrževanje za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite — Zupanc Juriju iz tozda Promet za področje družbenopolitičnih organizacij Vsem iskreno čestitamo! V počastitev 40. obletnice AVNOJ smo pripravili razstavo slikarskih del članov sekcije DPD Svoboda iz Ptuja in del kiparja Jelka Berliča. Razstava bo v prvem nadstropju DSSS. Vabimo vas, da si jo ogledate — odprta bo od 21. novembra do 2. decembra 1983. (Nadaljevanje s 1. strani) Ko človek praznuje 29. rojstni dan menimo, da je že odrasel. Tudi v življenju neke tovarne je 29 let že starost, ki opozarja na določeno zrelost. Dokažimo, da smo se že znebili pobertetniških neresnosti ter se obnašajmo kot odrasli ljudje, ki se zavedajo,, da je TGA Kidričevo delovna organizacija delavcev TGA, ne pa seštevek TOZD in DSSS in delavcev TOZD in DSSS. Le kot delavci TGA bomo na referendumu 15. decembra dokazali, da se strinjamo z drugačnim načinom življenja v TGA, da bomo pripravili program razvoja TGA za dolgoročnejše obdobje. Le tako bomo tudi pripravili pogoje za ukinitev ukrepov začasnega družbenega varstva pred svojim 30. rojstnim dnevom. Božo GLAZER, dipl. soc. Naši jubilanti Ob tovarniškem prazniku iskreno čestitamo vsem, ki so dopolnili 10,20 in 30 let delovne dobe v TGA TOZD Tovarna glinice 10 let Ivan Klarič, Franc Hajšek, Alojz Ivanuš, Marjan Šalamun, Drago Knežević, Daniel Kolet-nik in Franc Mesarič 20 let Anton Šeruga, Jožef Burg, Jože Novak, Jože Soršak, Jože Dikavčič, Alojz Petek, Marija Emeršič in Franc Nahberger 30 let Jože Braunštein, Franc Intihar, Ivan Ivančič, Slavko Janžekovič, Janez Jus, Vincenc Kovačec, Ivan Kozoderc, Ivan Malek, Rudolf Marušek, Feliks Pišek, Alojz Slatič, Otmar Vedlin, Franc Kozel, Jakob Smiljan, Maks Svenšek, Jernej Širovnik, Ivan Kokol, Justin Repič, Martin Zagoranski, Alojz Šegula, Franc Muzek, Franc Kozoderc, Franc Petek, Janez Pšajd, Anton Žerak, Štefan Hadler in Ivan Herman TOZD Proizvodnja aluminija 10 let Franc Bračun, Franc Godec, Franc Kaisersberger, Milan Kelc, Jakob Kojc, Janez Kur-bus, Janez Mikolič, Mirko Nežmah, Venčeslav Petrovič, Vinko Planec, Jožef Karneža, Ignac Kramberger, Alojz Lamberger, Stanislav Milošič, Janez Serdinšek, Alojz Korže, Ivo Ercegovič in Vladimir Predikaka 20 let Anton Šmigoc, Janez Bezjak, Janez Intihar, Lovrenc Jeza, Vincenc Klasinc, Leopold Planinc, Franc Plohl, Ladislav Požgan, Štefan Urlep, Stanko Breg, Jožef Hrženjak, Mihalj Kornet, Janez Kurež, Daniel Nahberger, Viktor Perkovič, Franc Petrovič, Janez Polanec, Andrej Pušaver, Ivan Vuzem, Jože Galun, Franc Lozinšek in Feliks Irgl 30 let Rudolf Lazar, Franc Emeršič, Edvard Kirbiš, Franc Klajnšek, Franc Petek, Zvonko Letonja, Srečko Premužič, Jožef Rožman in Franc Krajnc TOZD Predelava aluminija 10 let Ivan Žnidarič, Anton Angel, Ivan Cafuta, Stanislav Godec, Janez Pignar, Ludvik Potočnik, Milan Mahorič in Franc Krajnc 20 let Franc Šegula, Štefan Brato-včak, Martin Breg, Janez Gabrovec, Ludvik Gorjanc, Ciril Horvat, Anton Lazar, Jakob Strelec, Stanislav Verdenik, Alojz Vigali, Anton Banko, Jože Kukovec in Venčeslav Pul-ko TOZD LLBK Trbovlje 10 let Marjan Šinkovec, Milka Trošt, Ivan Nesladek, Stanislav Klančnik in Marija Pirnat 20 let Ana Frol, Jožefa Škalički in Viktorija Petauer TOZD Vzdrževanje 10 let Marjan Korže, Franc Paveo, Marija Pavličič, Anton Planinc, Edvard Selinšek, Stanislav Vražič, Vladko Lončarič, Jožefa Mernik, Marjan Rampre, Milan Vinkler, Silva Zupanič, Janez Kodrič, Štefan Vogrinec in Marija Korada 20 let Anton Ščurič, Franc Širec, Janez Golob, Rudolf Hojski, Franc Jakolič, Mihael Kramberger, Drago Lončarič, Anton Malinger, Mihael Podgoršek, Oto Fabjan, Jože Peršuh, Štefan Predikaka, Franc Ribič, Ivan Ivančič, Stjepan Lončarič, Anton Čeian, Jože Švagan, Adolf Golob, Feliks Muršec in Stanko Toplak 30 let Rudi Emeršič, Ivan Petrovič, Ivan Poplatnik, Mirko Smrtič, Stanko Sok, Jakob Spolenak, Karl Spolenak, Franc Svenšek, Franc Vindiš, Stanko Vinter, Franc Zajc, Alojz Zupanič, Stevo Žnidarič, Stanislav Goričan, Ciril Jazbec in Alojz Vtič TOZD Promet Marta Pinterič in Elizabeta Miložič 20 let Anton Brlek, Stanko Korošec, Martin Korpar, Konrad Posavec, Jožef Klaneček, Zvonko Mohorko, Albert Tomanič in Karl Fridl 30 let Stanko Klinc TOZD Kontrola kvalitete 10 let Srečko Matič, Franc Selinšek 20 let Elizabeta Korenjak in Stanko Debeljak 30 let Stanislav Erbus in Štefan Kiselak DSSS 10 let Alojz Gorčenko, Anica Čelan, Kristina Emeršič, Jožica Gorčenko, Zdenka Kopušar, Kristina Lah, Alojz Kokol, Ana Panzalovič, Sonja Bencik, Janez Vuk, Marija Horvat, Štefka Sajič, Ivana Banič-Kranjčevič in Milorad Rosič 20 let Martin Rakuš, Ivan Beras, Stanislav Sitar, Katarina Skok, Adolf Erjavec, Franc Ceti, Stanko Kozoderc, Martin Milošič in Terezija Vajdič 30 let Anton Brglez, Ludvik Ostro-ško, Franc Bogme in Antonija Ščurič Praznujmo 21. november tako, da ne bomo ponosni le na našo preteklost, ampak tudi na našo skupno prihodnost. aluminij 2 II. zasedanje AVNOJ, Jajce, 29. november 1943 Ob dnevu republike čestitamo vsem delavcem TGA, upokojencem, štipendistom in vsem poslovnim partnerjem — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — vodstvo DO — uredniški odbor Pripravljen je osnutek letnega plana poslovanja za leto 1984 Za lažjo obravnavo na samoupravnih organih in DPO smo v kratki obliki pripravili izvleček iz osnutka letnega plana poslovanja 1984. Osnutek letnega plana je nastajal ob še nedorečenih pogojih gospodarjenja v letu 1984. Prav zaradi tega še niso izdelana vsa poglavja, predvsem sklad skupne porabe in poglavje o osebnih dohodkih. Poglavje o investicijah bo izdelal sektor za investicije in jih posredoval v času javne obravnave. V predlogu plana bo tudi plan TOZD L.LBK Trbovlje, ki ga ta TOZD izdeluje samostojno. 1. Poslovna in razvojna politika delovne organizacije V okviru tekoče poslovne politike bomo stremeli k naslednjim ciljem: — boljše izkoriščanje delovnega časa, večja tehnološka in delovna disciplina, krepitev odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, — nabavno in prodajno politiko prilagajati pogojem poslovanja, ki jih opredeljuje resolucija SRS: zagotavljanje dogovorjene devizne participacije in s tem pravočasno zagotovljen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za nemoteno proizvodnjo, iskanje možnosti nadomeščanja uvoznih surovin s konvertibilnega področja z domačimi oz. z uvozom s klirinškega področja. Zaradi visoke inflacijske stopnje bo potrebno konstantno preverjanje prodajnih odločitev s kalkulacijami lastnih cen, — povečanje števila zaposlenih le tam, kjer gre za nova dela 'V proizvodnji, —i rast dn raven OD bo odvisna le od dosežene in povečane proizvodnje, produktivnosti dela, boljše ekonomije dela in sredstev, izvoznih rezultatov in drugih kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, — dokočnna opredelitev koncepta MPPA1 in izdelava investicijskega programa. Kar se tiče razvojne politike, bomo: — na področju tehnološkega razvoja proizvodnje glinice delo usmerili v optimalizacijo proizvodnih parametrov in normativov porabe surovin ob slabših mešanicah boksitov, — nadaljevali razvojno delo osvajanja proizvodnje vodnega stekla kot osnove surovine za proizvodnjo zeolita A — nadaljevali delo na investicijskem programu za MPPA1, — z Metalurškim inštitutom v Ljubljani sodelovali na različnih raziskovalnih nalogah, — v predelavi tekočega aluminija bo tudi v naprej teklo utrjevanje tehnologije kontinuiranega litja, osvajanje novega proizvodnega asortimana v smislu kvalitetnega in kvantitet-nega dviga proizvodnje v obeh livarnah. 2. Plan proizvodnje in storitev Količinski plan proizvodnje obsega proizvodnjo: — 109.420 ton Al hidrata kot Al 203, od tega redna proizvodnja 104.432 ton in predelava 4.988 ton — 104.202 ton kalcinirane glinice, od tega 88.002 ton metalurške, 15.200 ton specialne glinice in 1.000 ton predelava glinice — 45.834,411 ton elektarolitskega aluminija — 54.745,64 ton livarniških proizvodov — 7.000 ton pretapljanja Al v livarske zlitine in Al široki trak. Storitvene TOZD planirajo svoje storitve glede na dobavljene surovine in proizvodnjo končnih izdelkov. Količinsko se storitve gibljejo v okviru planov 1983. 3. Plan prodaje Prodaja blagovne proizvodnje TOZD Tovarna glinice na domačem trgu se predvideva v višini 848,075.665 din, TOZD Predelava aluminija na domačem trgu 8.493,836.765 din in na tujem trgu 1.287,885.500 din, kar znaša skupno 9.781,722.265 din. Količinska prodaja osnovnih proizvodov obsega: TOZD Tovarna glinice: 15.2001 po prodaj, ceni 35.730 din 1.0001 po prodaj, ceni 33.000 din 7.1001 po prodaj, ceni 14.025 din 5.6001 po prodaj, ceni 8.730 din 8.0001 po prodaj, ceni 14.985 din — specialne glinice — special, glinice — pred. — Al hidrat vlaž. — pred. — raztop. vodno steklo — zeolit — susp. 45 % TOZD Predelava aluminija: — DO Impolu 28.6001 po proda. — gnetne zlitine (Niš) — livarske zlitine rondelice izparilci pretapljanje Al v izvoz: rondelice Al formati, žica 2.000 t po proda 8.7501 po proda, 6001 po proda; 1.2001 po proda. ceni 190.000 din ceni 190.000 din ceni 210.000 din ceni 241.000 din ceni 330.000 din 7.0001 po prodaj, ceni 40.000 din 2.0001 po prodaj, ceni 241.161 din 3.5001 po prodaj, ceni 230.161 din 4. Plan kadrov V letu 1984 predvidevamo, daj bo v TGA zaposlenih 2248 delavcev, in sicer: Glinica 381 Proizvodnja 511 Predelava 245 Vzdrževanje 525 Promet 150 Kontrola kvalitete 74 DSSS 362 « aluminij 3 Število delavcev se povečuje v TOZD Proizvodnja aluminija za 10 delavcev (za dela v pomožnih obratih in pomožna dela v halah), v TOZD Predelava aluminija za 50 delavcev (pri proizvodnji rondelic in izparilnikov), v TOZD KK za 2 delavca (potrebe v novi livarni) in v DSSS za 2 delavca (energetika, premeščena iz TOZD Proizvodnja). 5. Plan celotnega prihodka in njegova delitev v 000 din TOZD Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Glinica 3,973.989 3,168.659 805.330 589.888 Proizvodnja 4,407.183 3,091.588 1,315.595 1,124.824 Predelava 1,331.275 1,004.702 326.573 237.170 Vzdrževanje 974.309 599.689 374.620 283.993 Promet 169.328 61.718 107.610 79.844 KK 65.342 10.569 54.773 41.396 DSSS 317.448 116.844 200.604 169.320 TGA 11,238.874 8,053.769 3,185.105 2,526.435 Za DO TGA se predvideva naslednja delitev čistega dohodka (v 000 din): za OD in ost. oseb. prejemke za stanovanjsko izgradnjo za občinske SIS za SSP za rezervni sklad za poslovni sklad 30 % prisp. za el. energ. 962.403 39.919 34.145 53.779 (upošt. 15 % poviš. na 74.613 dovolj, višino 1983) 814.622 546.954 Masa za OD je v osnutku planirana na osnovi povišanja sedanje vrednosti točke 4,6 za 25 %, kar znaša 5,75. Rezultati osnutka letnega plana so odraz predvidevanj gibanja cen v letu 1984, ki so lahko varljivi. Prav zaradi tega naj bo obravnava osnutka letnega plana usmerjena k doseganju višje proizvodnje ter optimalnih potroškov surovin in, dela. Franc Visenjak, dipl. oec. Z disciplino in odgovornostjo Sestavkov pod gornjim naslovom smo v našem glasilu pa tudi v drugih občilih prebrali neštetokrat in se morda celo poraja vprašanje, zakaj temu posvečamo toliko pozornosti, saj kot mnogi trdijo le-to dosedaj izvajamo, pač nekje bolj, drugje manj. No in morda bi kljub temu veljalo še kaj spregovoriti o naši vsakdanji delovni disciplini ter naši osebni in skupni odgovornosti tako do dela, kot do vsega ostalega, ne le v DO, temveč tudi izven nje v krajevni skupnosti ter društvih in družbenopolitičnih organizacijah. Vsi vemo, da je naša tovarna pod ukrepom družbenega varstva, kateri je po vsem, kaj se je pred tem dogajalo, moral priti že mnogo prej. Toda kot vemo se že ob prvem predlogou s tem niso strinjali delegati zbora združenega dela SO Ptuj, ker so menili, da le ni tako daleč, da bi tak ukrep bil že potreben. Toda kaj hitro se je izkazalo, da se je stanje — pri katerem so bili delavci v neposredni proizvodnji najmanj krivi, nadaljevalo ih se celo še zaostrovalo, da ni več preostalo delegatom in vsem ostalim, da se tak ukrep v TGA nujno izvede. Ne govorim v imenu delavcev v TGA — bolj svoje osebno mnenje (čeprav sem prepričan, da velika večina z menoj soglaša) smo tak ukrep pozdravili, ne z željo, da nam mora nekdo v delovno organizacijo priti delat red, ampak da se stanje privede do tistega, kar vsi delavci vedno želimo in tudi zahtevamo, da se v delovni organizaciji ne morejo izpostavljati posamezniki s svojimi odločitvami ter posegi krepkih rok, da ni moglo biti vse to, kar so počenjali sprejemljivo za nas, ki smo zahtevali dobre ter odločne akcije, da bi dosegli čim boljše pogoje dela za večjo proizvodnjo, predvsem pa večjo delovno disciplino in skrajno odgovornost slehernega posameznika do skupno sprejetih stališč in sklepov, ki so imeli namen, da se stanje le privede na pravi tir in da bi skušali postati v naši tovarni vsaj delček tistega, kar smo nekoč bili in kar smo tudi predstavljali tako v občini, kot v republiki in naši širši družbeni skupnosti; ter celo izven naših meja. Vsako dogo-varjenje se je sprevrglo v neko medsebojno obtoževanje, in prišlo je tako daleč, da je pač že hotel vsak po svoje, kar pa vsi vemo ni in ne more biti mogoče. Dobro nam je znano, da so prihajali k nam predstavniki tako iz občine, republike in da smo imeli celo delovno skupino CK ZKS, ki so nam hoteli na vsak način pomagati priti iz začaranega kroga na pot medsebojnega dogovarjanja, samoodločanja, sporazumevanja ter do boljših proizvodnih rezultatov. Upali so, da bomo kos tej nalogi v prepričanju, da smo v takem kolektivu to sposobni. Toda pozneje se je dokazalo, da vsi niso mislili tako kot oni in so smatrali, da imajo edino oni prav in da so le oni poklicani, da v svojem delokrogu v delovni organizaciji delajo tako kot odgovarja predvsem njim. Skušalo se je celo z nekaterimi obljubami delavcem, čeprav se je že v naprej vedelo, da jih ne bo mogoče izpolniti, s tem pa so se samo še večala nesoglasja in stanje se je tako poslabšalo, da ni bilo pričakovati drugega, kot to, kar sedaj imamo »Ukrep družbenega varstva«. Pri vsem tem pa se postavlja še eno, in to zelo aktualno vprašanje, kaj so ves ta čas delali komunisti, sindikat in ostali v TOZD, kajti samo razprave na raznih sestankih s formalno sprejetimi stališči, predvsem pa nedodelanimi sklepi niso imeli prav nobenega učinka, pa saj ga tudi niso mogli, če se tudi na takih skupnih sestankih niso mogli zediniti in sporazumeti za enotne akcije in izvajanje sprejetih sklepov. Prav nobeno čudo ni v tem, da so se delavci — nekomunisti še kako spraševali, kaj dela sploh ta organizacija v TOZD, če pa njihove aktivnosti, predvsem pa do odgovornosti sploh ni bilo kaj čutiti, še manj pa videti na rezultatih njihovega dela. Toda zares bi bilo sedaj pogrevati vse, kar nas je do tega ukrepa pripeljalo, kajti v sedanjem trenutku je najpomembnejše, da dosledno in zares disciplinirano z vso odgovornostjo izvajamo vse naloge, ki so tačas pred nami, kajti samo z resnično, strogo in pravično disciplino ter odgovornostjo, dobrega dela in izvajanja vseh pred nas postavljenih nalog bomo izbredli iz težav in stanja, ki od nas zahteva polno angažiranost prav slehernega izmed nas na čelu s člani ZK, sindikata, pri čemer nosijo veliko odgovornost sindikalne skupine, katere pa razumljivo sestavljamo prav vsi člani sindikata in to za nas ni le odgovorna obveza — ampak zahteva maksimalnega vlaganja slehernega, pač po svoji moči, odgovornosti in strokovni usposobljenosti. V tem času smo že tudi izvedli nekaj akcij, ki prav tako spadajo v to, da se ugotovi koliko smo tudi resnično odločni, da kakršnekoli naloge, ki so postavljene pred nas tudi dosledno izvedemo oziroma realiziramo. Beseda »ukrep družbenega varstva v TGA Kidričevo« nas niti najmanj ni vrgla iz tira, saj srno se dosedaj še kako prepričali, kako nujna, potrebna in koristna je le-ta resnično tudi bila. Začasnemu kolegijskemu organu, ki mu predseduje nam vsem dobro poznan in odločen, diplomiran politolog Alojz Goj-čič seveda naloga ni lahka, vendar bomo z našim aktivnim delom, večjo delovno disciplino ter strogo odgovornostjo in našega odnosa do dela tudi temu organu olajšali njegovo zahtevno ter odgovorno delo in dokazali, da smo in bomo sposobni tudi v bodoče delati res dobro in odgovorno na vseh področjih proizvodnega kot tudi družbenopolitičnega dela. Zavedamo se vsi skupaj, da smo temu lahko kos edino z našo enotnostjo in odločno voljo ter željo, da dokažemo svojo pravo vrednost. Delavci smo dokazali, da smo in bomo vedno za dobre in uspešne akcije, ki bodo plod naših skupnih dogovorov ter doseženih rezultatih. Tozdi ne smejo biti nikak-šna meja med nami, iščemo pa poti za boljšo prihodnost v TGA! France MEŠKO Aluminij DOPISUJTE V ALUMINIJ aluminij 4 Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 339 z naslovom »Sprememba načina vklapljanja glavnega stikala ter ■menjava glavnega stikala« je prijavili Inovator Franc Čemenšek, mat. št. 3767, elektno delovodja iz TOZD Vzdrževanje. Inovator je predlagal, da bi na trokolicah spremenili način vklap-Ijanja ter zamenjali glavno stikalo z drugim. Novi način vklapljanja glavnega stikala zagotavlja večjo varnost ljudi pri posluže-vanju trokolic, v celoti je izključena možnost nepravilnega vklapljanja, kar se odraža v zelo podaljšani življenjski dobi kontaktov na kontrolorju, manjše so okvare na el. motorjih, manjša je obremenitev na prenosnikih, feločena je možnost direktnega vklopa, zaradi katerega je prihajalo do velikih električnih in mehanskih sunkov, zaradi česar so se pojavili pogosti lomi in okvare na šasiji in opremi trokoiic. Do uporabe inventivnega predloga je bilo treba ročno izdelovati bakrene in grafitne kontakte na glavnem stikalu itn jih tedensko menjavati. Nova stikala so enostavnejša in trajnejša, po letu dni uporabe na njih skoraj ni napake. V TOZD Vzdrževanje so ugodno ocenili predlog lin ga realizirali. Smatrali so, da Ije njegova prednost v prihranku materiala, boljši izkoriščenosti opreme in v povečani varnosti pri delu. Glede na dejstvo, da ni smiselno ugotavljati letne gospodarske koristi, je Služba za inventivno dejavnost pripravila predlog 'izračuna posebnega plačila v ■obliki enkratne nagrade v znesku din 9.998,00. Komisija za inventivno dejavnost se je strinjala s predlogom in predlagala delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje, da ta predlog sprejme. Delavski svet je predlog potrdil. Nakazilo smo že izvršili. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 159 z naslovom »Namestitev požarno varnostnih sond v telefonski centrali« je prijavil inovator Marjan Žargi, nekoč zaposlen v TOZD Vzdrževanje. Avtor je leta 1979 predlagal, da bi v avtomatski telefonski centrali namestili sonde za odkrivanje požara. Te sonde bi naj povezali s požamo-varnostno napravo v ERC-u, enako zaščito bi naj izvedli tudi v arhivu, kjer mi nobene varnostne naprave proti požaru. Avtomatska telefonska centrala v naši delovni organizaciji je namreč v nočnem času brez nadzorstva. Če bi v njej prišlo do požara, bi minilo precej časa, preden bi požar opazili od zunaj. V tem primeru bi bila ATC uničena, gmotna škoda pa ogromna. Zgodilo se (je že, da se je visokonapetostni vod za Haldo odtrgal im prišel v dotik s telefonskimi vodniki. Napetost je udarila v telefonsko centralo, kjer so se začeli žgati upori in navit- ja relejev. Na srečo se je to zgodilo, ko so bili telefonisti v službi in so lahko takoj ukrepali, drugače pa bi se izteklo, če bi se kaj takega zgodilo v času, ko so telefonisti odsotni. V TOZD Vzdrževanje so se že v letu 1979 izrekli za realizacijo inventivnega predloga, ker so smatrali, da se na ta način povečuje požarna varnost, stroški pa ne bodo visoiki, ker je sistem že vgrajen v upravnem poslopju, avtorjev predlog pa predstavlja le razširitev tega sistema. Kljub temu pa se je realizacija zavlekla v letu 1983, ker je bilo treba pripraviti tehnično dokumentacijo, delavci iz TOZD Vzdrževanje pa so bili v tem času dodatno angažirani v novi livarni. Delavski svet TOZD vzdrževanje je sklenil, da pripada avtorju posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 5.809,00. Ta znesek smo mu že nakazali. Tov. Žargi je v obdohju, ko je bil član naše delovne organizacije, sam alti kot soavtor predlagal 7 inventivnih predlogov, od katerih se trije uporabljajo. Prepričani smo, da je aktiven Inovator tudi v novem okolju. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 312 z naslovom »AGREGAT ZA MEHANSKO ČIŠČENJE OLJA« je prijavil inovator Aleksander Sl-POŠ, mat. št. 3217, strojni tehnik iz TOZD Vzdrževanje. Z obratovanjem nove livarne se je povečalo število agregatov itn reduktorjev, s tem pa tud» potreba po filtriranju olja, ki se doliva v rezervoarje. Pri montaži je izvajalec namreč zahteval tudi čiščenje olja iz novih sodov. Po avtorjevi ideji so v TOZD Vzdrževanje izdelali agregat z dvema možnostma čiščenja, im sicer grobo s 25 'im fino z 10 ju velikosti delcev v olju. Agregat uporabljajo za prečiščevanje olja v Wiegerju med uporabo (menjava je določena na 2.000 delovnih ur) zaradi menjave orodij. Pri menjavi namreč pride precej nečistoče v cevi orodja in se olje prekomerno umaže, da kemijsko še ni dotrajalo. S prečiščevanjem so zmanjšali predčasno menjavo olja. Agregat so izde-lasi iz delov, ki so bili na voljo v strojni delavnici. Podoben agregat, vendar manjši in prenosni so naredili skupini za mazanje. V TOZD Vzdrževanje so ocenili, da predstavlja korist iz predloga razlika med nabavno ceno novega agregata in stroški izdelave agregata po inv. predlogu, kar znaša 164.488,00 din. Upoštevaje odnos avtorjevih rednih nalog lin opravil do inv. predloga pripada avtorju posebno plačilo v enkratnem znesku 16.523,00 din. Delavski svet TOZD Vzdrževanje se je strinjal z višino posebnega plačila avtorju. Pripadajoči znesek smo mu že mapazali. Tov. SIPOŠ je naš star znanec. Vemo, da bomo z njim še sodelovali. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 342 z naslovom »VGRADNJA DODATNEGA VKLOPNIiKA NA AVTOMOBILU ZA PREVOZ ANODNE MASE« je predložil inovator Franc ČERNENŠEK, mat. št. 3767, iz TOZD Vzdrževanje. Avtor je na avtomobilu za prevoz anodne mase izboljšal elek-tro opremo za pogon elevatorja. Z vgradnjo dodatnega vklopnika je dosegel večjo obratovalno varnost, saj so morali zaradi pogostih okvar opravljati prevoze v podaljšanem delovnem času, odpadla je izdelava novih kontaktov. oz. obnavljanje kontaktnih površin, zamenjava stikala z rezervnim je enostavnejša, boljši so kontakti, skratka manj je okvar na motorju im ostali elektro opremi. V TOZD Proizvodnja aluminija — njihov je avtomobil za prevoz anodne mase, so zadovoljni z izvedeno izboljšavo. Na predlog komisije je njihov delavski svet priznal avtorju posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 10.688,00. Avtorju smo nagrado že nakazali. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 335 z naslovom »SPREMEMBA ROČNE IZDELAVE VMESNIH PLOŠČ ZBIRALNIH OBROČEV PLINA« je prijavil inovator Živko LAZIČ, mat. št. 5336 iz TOZD Vzdrževanje. Inovator je predlagal, da bi na šabloni za izdelavo vmesnih plošč zbiralnih obročev plina za halo A in B izdelali dodatno iz-vrtino, da se lahko luknje izrežejo istočasno. Dosedaj so namreč vrtali luknje ročno, po avtorjevem predlogu pa se opravi izrez z istim strojem. V TOZD Vzdrževanje so predlog realizirali. Z dopolnitvijo šablone so nastali minimalni stroški. Koristnost predloga pa je v skrajšanju delovnega časa, potrebnega za izdelavo vmesnih plošč, vendar pa dolgoročno ni smiselno spremljati letne gospodarske koristi. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje smo predlagali, naj avtorja nagradi za njegovo idejo z enkratno nagrado v znesku 3.413,00 din, kar je delavski svet potrdil. Izplačilo nagrade smo že uredil»'. Tovariš Lazič je mlad delavec. Upamo, da mu bo ta nagrada vzpodbuda za nadaljnje inventivno delo. Čestitamo! INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 332 z naslovom »POPRAVILO POKONČNEGA BATNEGA KOMPRESORJA (JUŽNI) B-3420« sta prijavila inovatorja Viktor Hazabent, mat. št. 297 in Emil Rižmeht, mat. št. 1840 iz TOZD Vzdrževanje. Proti koncu leta 1982 je nastala na pokončnem batnem kompresorju B-3420 razpoka na vodilu križnega zgloba. Da bi okvaro odpravili, so iz TOZD Vzdrževanje poklicali strokovnjaka Zavo- da za varilstvo Maribor. Strokovnjak si je okvaro ogledal in menil, da je razpoko možno uspešno zavariti, vendar je treba vodilo demontirati in ga prepeljati na popravilo v Maribor. Tak postopek popravila pa bi bil dolgotrajen in bi povzročil precejšnje stroške. Okvaro so poskušali odpraviti na licu mesta, vendar varjenje ni bilo uspešno. Na pobudo inovatorjev Hazabent Viktorja -im Pižmobt Emila pa so okvaro odpravili doma. Avtorja sta predlagala, da so razpoko na vodilu križnega zgloba z zunanje strani pobmsili, jo zafci-talii s SUPER-METAL kitom in prekrili z nekaj večjo pločevino, katero so privili na vodilo z dvema vijakoma M 6 in z matico za centralno mazanje. Na ta način je bila okvara odpravljena. ,Na osnovi podatkov TOZD Vzdrževanje je Služba za inventivno dejavnost izračunala gospodarsko korist inventivnega predloga v znesku 217.342,00 din. Korist je nastala, ko ni bilo treba demontirati križnega zgloba, prepeljati vodila v Maribor in nazaj, ni bilo stroškov varjenja in ni bilo potrebno ponovne montaže vodila. Upoštevaje odnos avtorjevih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga, je služba predlagala delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje, da avtorjema prizna posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku po 8.470,00 din. Delavski svet je tak predlog potrdili. Avtorjema smo že nakazali nagrado. Inovatorja Hazabent in Pižmoht sta se tokrat prvič izkazala. Verjamemo, da sta v vseh teh letih v TGA že marsikaj naredila po lastni zamisli, le da nista prijavljala kot inovacije. Enkrat pa je treba začeti! INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 338 z naslovom »MONTAŽA VENTILATORJA ZA ODVLEK VARILNIH PLINOV IN PRAHU V DELAVNICI POLNILNICE«, je prijavil inovator Franc ČERNENŠEK, mat. št. 3767, elektro delovodja iz .TOZD Vzdrževanje. Po avtorjevem predlogu so v delavnici polnilnice elektro vozičkov montirali ventilator za od-vlek varilnih plinov in prahu. Pri elektro in plamenskem varjenju ter brušenju različnih predmetov v delavnici, pa tudi pni prezračevanju delavnice, ki stoji v neposredni bližini elektroliz in obrata za predelavo žlindre, se je delavnica tako napolnila s plini in prahom, da je bilo delo v njej nevzdržno. Naravno zračenje je bilo brez učinka, zato je avtor prišel na idejo, da bi v delavnici montirali ventilator, ki je neuporaben ležal v odpadnem skladišču. Z njegovo uporabo se je stanje bistveno izboljšalo, kar se odraža v čistejšem delovnem okolju. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje smo predlagali, da avtorja nagradi z enkratno nagrado v znesku 3.413,00 din. Delavski svet je tak predlog potrdil. Nagrado smo nakazali. aluminij 5 Aluminij Kadrovske vesti INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 287 z naslovom »Ravnanje anodnega plašča za elektrolizo »A« je prijavil inovator Zvonko Klajdemič iz TOZD Vzdrževanje. Po starem načinu dela so anodne plašče ravnali s pomočjo gretja z varilnim aparatom, z ročno zobato vitlo in škripcem z jekleno virvjo. Pri ravnanju so sodelovali 3 delavci. Ker je bil tak način ravnanja zamuden in naporen, porabili pa so tudi precej plina in kisika, je avtor predlagal inov način dela. Po njegovem predlogu ravnajo anodne plašče na zato prirejenem jarmiu, kjer s pomočjo hidravlične dvigalke z lahkoto, hitro in bolj kvalitetno izravnajo odsek anodnega plašča. Ta jare m pa služi tudi za druge namene, kot na primer za stiskanje prš na trakove livnih strojev, iztiskanje raznih osovim im gredi ter montažo, itd. V TOZD Vzdrževanje so ugodno ocenili avtorjev predlog. Njegova koristnost je v skrajšanju potrebnega delovnega časa im prihranku materiala. Na predlog službe za inventivno dejavnost in komisije je DS TOZD Vzdrževanja potrdil Inventivni predlog kot tehnično izboljšavo. Gospodarsko korist bomo ugotavljali pet let od začetka uporabe, t. j. od 1. 1. 1982 dalije — glede na število ravnanih amodmih plaščev za elektrolizo A, upoštevajoč razliko med uporabljenim delovnim časom za ravnanje po starem načinu in delovnim časom, uporabljenim za novi način ravnanja ter stroške za plin im kisik (letno ocenjen pavšal). Od koristi v prvem letu uporabe predloga smo odšteli stroške za izdelavo naprave, tako da znaša gospodarska korist za leto 1982 — din 83.167,00, avtorju pripadajoče posebno nadomestilo pa 8.385,00 din. Korist za naslednja leta bomo ugotavljali vsako leto po zaključnem računu 'in na njeni osnovi izračunavali posebno plačilo avtorju. Tov. Klajderiča že poznamo kot inovatorja. Doslej je prijavil 4 predloge, 2 uporabljamo, 1 pa še rešujemo. Vodilnih 1 j udi, ki imajo obilo priložnosti — dati inovacijske predloge, je veliko, vendar predlogov ni. Nismo še tako daleč, da bi bilo dajanje inovacijiskeh predlogov privlačno, ampak je nasprotno le »kaznovan« tisti, ki predloge daje. Na posvetih lin predavanjih o inventivni dejavnosti vidimo vedno Iste ljudi. Menim, da bi morali razširiti, aktivneje vključiti funkcionarje sindikatov, da bi sprejete sklepe tudi realizirali. Na odboru za inventivno dejavnost pri sindikalnem svetu mesta Maribora so sprejeli deset sklepov o množični inventivni dejavnosti. Eden je bil, da morajo vodilni delavci dati vsako leto vsaj dva predloga. Sindikat bi moral nadzorovati uresmičeva- INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV 351 z naslovom »PREDELAVA DRČE ZA ODTOK HLADILNE VODNE IZ POŠEVNEGA ELEVATORJA ZA ANODNO MASO« so prijavili inovatorji: Franc Kolarič, Venčeslav Veselič in Anton Šteineker iz TOZD Proizvodnja aluminija. V obratu anodne mase so imeli po zamenjavi jeklenega elevator-ja za transport anodne mase v silose z gumijastim, velike težave z odvsemom anodne mase iz silosov. Pozimi je masa v silosih zmrzovala, da so jo morali prebijati z drogovi, ogrevati s paro in po zunanji strani sten tolči z gumijastimi kladivi, ko so polniti kamione in vagone. Za pomoč pri prebijanju silosov so dobivati celo delavce iz drugih obratov. Tudi v poletnih mesecih se je v solosih masa nenormalno spri jemala. Avtorji so predlagali predelavo, ki je zajemala spremembo in povečanje odprtin na spodnjem delu drče, odstranitev obstoječega žleba za odtok vode, izdelavo daljšega in širšega žleba, namestitev izdelanega žleba med drčo in koritom elevatorja pod bolj strmim kotom. Po predelavi se je stanje bistveno izboljšalo, Anodne mase ni treba več ogrevati s paro, pehanje silosov z drogom pri polnjenju kamionov in vagonov pa opravi en delavec mimogrede. V TOZD Proizvodnja aluminija so predlog ugodno ocenili in predlagali za avtorje posebno plačilo v obliki enkratne nagrade. Komisija je tak predlog posredovala DS TOZD Proizvodnja aluminija. Ta je predlog potrdil kot tehnično izboljšavo, posameznemu avtorju pa je priznal posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku dim 4.657,00 din. Nagrade smo že nakazati avtorjem. Inovatorja Kolarič in, Veselič sta že naša stara znanca, saj sita med inovatorji že vpisana kot uspešna. Tov. Šteinekerja pa smo zabeležili prvič. Upamo, da se bomo še srečali v naši službi. C. P. nje sprejetih sklepov in poročati o rezultatih. Tudi to bi nekaj pomenilo za izboljšanje ozračja ustvarjalnega dela. Sprejeli smo novi zakon o patentih oziroma zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. Zakon ima res precej novosti liin je ugodnejši za inovatorje, vendar kaj koristi, če se pa čas reševanja patentnih prijav praktično ni skrajšal. Mnogo govorimo o povečanju produktivnosti, samo ne vemo, kako. Večina držav je že ugotovila, da so v 90 odstotkih dvignili produktivnost s pomočjo inovacij. Ko se bomo še mi tega zavedali, bo tudi naša produktivnost višja. VEČER, 31. 12. 82 Delavci, ki so se zaposlili v TGA Kidričevo v septembru in oktobru 1983 V TOZD TOVARNA GLINICE Jožef Žumer in Janez Majcen V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Izidor Turščak, Dušan Šegula, Daniel Veselič, Slavko Matjašič, Marijan Forstnerič, Stanislav Krajnc, Milan Kristovič, Stanko Butolen, Igor Butala, Zlatko Zamuda in Janko Ma-lek V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Stojan Smolinger, Bruno Sku-ber, Franc Kodrič, Andrej Vidovič, Branko Stumpf, Darko Dobrajc, Silvo Skerbiš, Miljen-ko Bosak, Janez Cvetko, Bojan Kurež, Vladimir Čeh, Drago Milošič, Slavko Marguč, Stojan Sardinšek in Andrej Gasparič V TOZD LLBK TRBOVLJE Jolanda Glas, Nusret Ima-movič, Anton Valant, Stanislav Hriberšek, Dragutin Gu-šatovič, Lugi Šprogar, Drago-slav čobanovič, Draga Popovič, Ivan Zupanič, Rosanda Goljuf, Igor Gračnar, Slavko Lešek, Safet čehajič, Mesud Hodžič, Radovan Kolobarič, Anton Ravnikar, Ivka Kožul, Franc Martinčič, Konrad Zupan in Boris Krhlikar V TOZD VZDRŽEVANJE Ivan Ogrinc, Franc Kozel, Danijel Fideršek, Zvonko Šmi-goc, Štefan Nahberger, Boris Vogrinec, Branko Krosi in Branko Drevenšek V TOZD KONTROLA KVALITETE Marjetka Bogme V DS SKUPNIH SLUŽB Dimče Stojčevski, dipl. politolog IZ JLA SO SE VRNILI Jože Leskovar, Jožef Rajh in Marjan Muraj Delavci, ki so zapustili delovno organizacijo v septembru in oktobru 1983 IZ TOZD TOVARNA GLINICE Gregor Vedlin IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Vilibald Jus, Martin Gojko-šek, Franc Feguš, Jože Grah, Mustafa Brojaj, Marjan Forstnerič, Milan Brumec, Marjan Gorčenko, dipl. ing. IZ TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Boris Babšek, Marjan Lazar in Duško Sarkičevič IZ TOZD LLBK TRBOVLJE Zoran Milikič, Željko Zabor-ski, Milanka Trivunovič, Meh-med Alibašič, Cvetka Horvat, Jolanda Glas, Dragica Simonovič, Dragoslav čobanovič in Mesud Hodžič IZ TOZD VZDRŽEVANJE Stanislav Kamenšek, Jože Vindiš, Boris Gorišek, Alojz Bedenik, Andrej Gašparič in Jože Ti Ili IZ TOZD KONTROLA KVALITETE Zdenka Korošec IZ DS SKUPNIH SLUŽB Franjo Gnilšek, dipl. ing., Tomo Vrabič, Vojko Gulin, Terezija Kump, Ana Novak, Katarina Kacjan, Jožica Ši-menko, Antonija Sakelšek, Slobodan Subotič, Vikica Vinko in Albina Vindiš V JLA Zijad Jaraševič UPOKOJENI Jože Braunštein, Štefanija Letonja in Jože Poplatnik iz TOZD Tovarna glinice Mirjan Vedlin in Franc Vreže iz TOZD Proizvodnja aluminija Jožef Kardinar iz TOZD Predelava aluminija Karl Spolenak in Ivan Vnuk iz TOZD Vzdrževanje Štefan Verbek iz TOZD Kontrola kvalitete UMRLI Lovro Klajnšek iz TOZD Tovarna glinice Drago Zorič iz TOZD LLBK Trbovlje Inovacije za večjo produktivnost aluminij g Kako smo poslovali TABELA I — DINAMIKA POSLOVANJA — indeksi fizičnega obsega Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu oktobru. Kolona indeksi v tabeli I (prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v tistem obdobju preteklega lata itn odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1983. Plan DOSEŽENO INDEKSI rOZD/PROIZVOD Enota mere poslovanja 19 82 19 83 1983/1982 1983 X. 1.—X. X. I.—X. X. I.—X. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 t 9.892 87.590 8.361 84.585 9.022 86.514 108 102 91 99 Od tega: predel. AI203 t 334 3.886 — — 740 5,224 — — 222 134 Kalcinirana glinica t 8.397 83.244 8.044 86.335 7.818 82.493 97 96 93 99 Prodani hidrat AI203 t — — 438 2.322 12 34 3 1 — — Prod. hidr.— AI203 — iz predel, t 334 3.886 — — 740 5.133 — — 222 132 Skupaj (kale. gl.+prod. hidr.) t 8.731 87.130 8.482 88.657 8.570 87.660 101 99 98 101 Raztop. vodno steklo t 467 4.581 274 2.484 800 5.210 292 210 171 114 Zeoliit A — suhi t 146 1.433 68 294 124 995 182 338 85 69 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektr. Al — hala A t 1.778 17.436 1.848 17.401 1.757 17.378 95 100 99 100 Elektr. Al. — hala B t 2.135 20.939 2.187 21.157 2.137 21.021 98 99 100 100 Skupaj (hala A + B t 3.913 38.375 4.033 38.558 3.894 38.399 97 100 100 100 Anodna masa t 436 21.777 389 20.816 917 21.105 236 101 210 97 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 1.428 13.999 1.908 18.459 1.724 17.614 90 95 121 126 Al formati — za izparil. t 85 833 — — 128 1.106 — — 151 133 Al žica t 518 5.081 819 4.444 539 5.386 66 121 104 106 Al trak — za prodajo t 595 5.830 425 5.211 57 2.108 — 40 — 36 Al trak — ozki za rondice t 102 999 4 4 314 1.486 — — 308 149 Rondelice t 51 500 3 9 194 643 — — 380 129 Izpari Iniki t 42 416 — — 100 247 — — 238 59 Al zlitine: gmetne t 594 5.830 429 4.992 802 6.867 187 138 135 118 livarske it 747 7.329 621 5.899 680 4.887 110 83 91 67 Predzlitine: last. poraba t 87 852 73 640 76 937 104 146 87 110 za prodajo t — — — 79 — 39 — 49 — — Drogi za kline + stikala t 10 95 3 111 4 57 133 51 40 60 LIVARNA SKUPAJ t 4.259 41.764 4.285 39.848 4.504 41.377 105 104 106 99 Pretapljanje Ai t 510 4.997 1.001 6.494 188 4.104 19 63 37 82 TABELA II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD/PROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1983 X. 1,—X. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 — boksit t * 2,665 2,652 2,660 100 100 — Na hidroksid t * 0,11438 0,12198 0,10679 107 93 — para t 4,450 4,648 4,599 104 103 —■ žgano apno t 0,032 0,02060 0,03585 64 112 — e), energija kWh 349,344 384,733 376,382 110 108 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 4,785 6,537 5,244 135 110 —• para t 0,04185 0,00384 0,04003 9 96 —• Al fluonid t 0,00025 0,00017 0,00019 68 76 —- el. energija kWh 31,51701 3,34205 32,61945 118 103 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A — glinica t 1,920 1,91356 1,91935 100 100 — anodna masa t 0,585 0,54859 0,56741 94 97 — krlol it t 0,035 0,03081 0,02780 88 79 —- Al fluorid t 0,035 0,03898 0,04069 111 116 — el. energija kWh 17.573,4 17.843 17.798 99 99 Elektrolitski Al — hala B —i glinica t 1,920 1,92016 1,91993 100 100 — anodna masa t 0,570 0,50936 0,56120 89 98 — kriolit t 0,035 0,02164 0,02933 62 84 — Al fluorid t 0,035 0,03408 0,03944 97 113 —• el. energija kWh 17.399,4 17.326 17.233 100 99 Anodna masa —* petrol koks t 0,67165 0,64763 0,57829 96 86 — katranska smola t 0,338015 0,36519 0,30999 108 92 —• mazut t 0,0055 0,00153 0,00334 28 61 — el. energija kWh 150 147 124 98 83 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu oktobru smo proizvedli 9.022 ton Al hidrata AI203, od tega znaša predelava Al hidrata AI203 740 ton. S to količino nismo dosegli planirane proizvodnje za 870 ton oz. 9 %, prolz-vodnjovodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 661 ton oz. 8 %. Komulativna proizvodnja od I-X je 86.514 ton, od tega predelava 5.224 ton in je manjša od predvidene v letnem platnu poslovanja za 1.076 ton (indeks 99), od proizvodnje v iistem obdobju preteklega leta pa je večja za 1.929 ton (indeks 102). Proizvodnja kalcinirane glinice je v oktobru dosežena z 7.818 ton, Al hidrata AI203 iz redne proizvodnje in iz predelave pa smo prodali 752 ton, to je skupaj 8.570 ton in ne dosega planirane proizvodnje za 161 ton oz. 2 %. V obdobju I-X je skupna proizvodnja (kalci n Iran a glinica in Al hidrat A1203 za prodajo) 87.660 ton, to je 530 ton več kot smo načrtovali (indeks 101) in 997 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 99). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji in predelavi Al hidrata AI203 v desetih mesecih porabili 3 % več pare, 12 % več žganega apna in 8 % več električne energije kot smo planirali. Manjša je samo poraba Na hidroksida za 7 %. Pri kumulativni proizvodnji kalcinirane glinice smo porabili 110% toplotne energije, 96 % pare, 76 % Al fluonida in 103 % električne energije glede na planirano porabo. V mesecu oktobru smo proizvedli 800 ton raztopljenega vod- nega stekla, to pomeni, da smo presegli plan za 333 ton oz. 71 %. V obdobju I-X znaša proizvodnja 5.210 ton in je za 629 ton večja kot v (letnem planu poslovanja (indeks 114) ter 2.726 ton večja kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 210). 'Proizvodnja zediita Ajsuhega je od januarja do oktobra 995 ton, to je samo 69 % planirane proizvodnje. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu oktobru proizvedli 1.757 ton elektrolitskega Al ter s to količimo nismo dosegli planirane proizvodnje za 21 ton. V obdobju I-X je proizvodnja 17.378 ton, torej je manjša od predvidene v letnem planu poslovanja za 58 ton (indeks 100} in 23 ton manjša od istega obdobja v preteklem letu. V elektrolizi B ze oktobrska proizvodnja 2.137 ton, kumulativna proizvodnja od I-X pa je 21.021 ton. S to količino smo presegli plan za 82 ton (indeks 100). Skupna proizvodnja hale A + B je dosežena v času od I-X z 38.399 ton in je za 24 ton večja kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja. V hali A smo v obdobju 1-X presegli samo porabo Al fluonida za 16 %, medtem ko je poraba ostalih surovin pod planom in sicer anodna masa (indeks 97), kr.iòI it (indeks 79) in električna energija (indeks 99). Tudi v hali B smo pri kumulativni proizvodnji porabili manj surovin (kot smo planirali, edino Al fluonida smo porabili za 13 % več. V oktobru smo proizvedli samo 917 ton anodne mase, ker se je opravi-l glavni remont na od 9. 10. dalje. Od januarja do oktobra je proizvodnja 21.105 ton in je manjša od predvidene za 672 ton oz. 3 %, od istega obdobja v preteklem letu pa je večja za 289 ton oz. 1 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v času I-X porabili 86 % pe-trolkoksa, 92 % katranske smole, 61 % mazuta in 83 % električne energije. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v oktobru proizvedli 4.504 ton .različnih livanniških proizvodov. S to količino smo presegli načrtovano proizvodnjo za 245 ton (indeks 106), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 219 ton (indeks 105). (Nadaljevanje na 11. strani) aluminij 7 Kako določamo dolžino letnega dopusta V letošnjem letu so bili po vseh TOZD in DSSS sprejeti Pravilnik o delovnih razmerjih usklajen z Zakonom o delovnih razmerjih. Zadnje čase prihaja do nesporazumov pri razlagi določb Pravilnika o delovnih razmerjih o izračunu in izrabi letnega dopusta. V zvezi s tem Vam želimo pomagati z naslednjimi pojasnili: I. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po šestih mesecih neprekinjene zaposlitve. Delavci, ki do konca koledarskega leta ne izpolnijo pogoja za pridobitev pravice do izrabe letnega dopusta, imajo pravico do sorazmernega dela dopusta glede na čas prebit na delu. V tem primeru koristijo dopust na koncu koledarskega leta (81. člen Pravilnika o delovnih razmerjih skladno z 90. čl. Zakona o delovnih razmerjih). Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. Za letni dopust se šteje tedensko 6 delovnih dni po 7 ur. (82. in 83. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih skladno z 91. čl. Zakona o delovnih razmerjih). III. Skupna dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih skupnih osnovah in merilih: a) zahtevnost del oz. nalog (vsa delovna mesta so razporejena po zahtevani strokovni izobrazbi, ki se zahteva za zasedbo del oz. nalog od 1. do 8. strokovne stopnje) 1. stop. — NKV 2 dni 2. stop. — PKV 3 dni 3. stop. — IKV in 2. let. poklic, šola 4 dni 4. stop. —KV in VKV 4 dni 5. stop. — SŠ in delovodska šola 5 dni 6. stop. — Višja strok, izobrazba 5 dni 7. stop. — Visoka strok, izobrazba 6 dni 8. stop. — VIS — magisterij, doktorat 6 dni Delavcem iz naštetih skupin/ ki opravljajo razen strokovnega dela še delo v zvezi z vodenjem sodelavcev, pripada dodatni dopust in sicer: — delavcem s poseb. pooblastili, odgovor, in obvez. 3 dni — vodjem organizacijskih enot in služb 2 dni — preddelavcem in skupinovodjem 1 dan b) dolžina delavčeve dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo 0 - 5 let 15 dni 5 10 let 17 dni 10 - 15 let 19 dni 15 - 20 let 21 dni 20 - 30 let 23 dni nad 30 let 25 dni c) dolžina delovne dobe v delovni skupnosti, delovni organizaciji TGA ali SOZD Unial 0 5 let i dan 5 — 10 let 2 dni 10 — 15 let 3 dni 15 — 20 let 4 dni 20 — 25 let 5 dni 25 — 30 let 6 dni 30 — 35 let 7 dni 35 — 40 let 8 dni d) posebni pogoji — borci NOV in interniranci od leta 1941 do 9. 9. 43 — borci NOV in interniranci od 10. 9. 43 do 31. 12. 44 2 dni 1 dan — delavci, ki delajo ponoči najmanj pol leta v koledarskem letu — delavci v izmenah — delavci, mlajši od 18 let 1 dan 1 dan 7 dni e) socialni pogoji — samohranilka z otroci do 10 let starosti 2 dni — invalidi do 60 % 1 dan — delovni invalidi III. kategorije invalidnosti 2 dni Skupni seštevek dni letnega dopusta po merilih pod a), b), c), d) in e) se preračuna v plačane, dela proste dneve po planu delovnega časa, po naslednji tabeli Lahko koristi Lahko koristi Štev. dni dop. po razporedu Štev. dni dop. po razporedu po merilih dela po merilih dela 18 16 28 25 19 17 29 25 20 18 30 26 21 18 22 19 23 20 31 27 24 21 32 28 « 25 22 33 29 g 26 23 34 30 o 27 24 35 31 F Ne glede na skupna število dni letnega dopusta po vseh določenih osnovah in merilih lahko delavec v koledarskem letu izkoristi največ 30 dni oz. po razporedu dela 26 dni letnega, dopusta. Izjemoma se dopust podaljša za 5 dni delavcem v naslednjih primerih: — starost najmanj 50 let — nel glede na starost, ki jim je priznana najmanj 60 % telesna okvara — delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega. delovnega časa (II. kategorija) — delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo. Tako povečan dopust sme trajati največ 35 delovnih dni oz. 31 dni po razporedu dela (82. in 83. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih skladno z 91. in 92. čl. Zakona o delovnih razmerjih). Pri pogoju pridobitve pravice do dopusta smatramo neprekinjeno zaposlitev tisto, kjer vmesne prekinitve delovnega razmerja niso daljše od 30 dni. Glede na določilo 94. čl. Zakona o delovnih razmerjih lahko delavec izrabi letni dopust v temeljni organizaciji, v kateri je pridobil pravico do njegove izrabe. Če pa sklene delovno razmerje z delavci druge organizacije združenega dela, se obe organizaciji v soglasju z delavcem lahko dogovorita, dai delavec izrabi dopust v celoti ali delno v organizaciji združenega dela, s katero sklene delovno razmerje. Načelno ne prevzemamo obveznosti do dopusta za delavce, ki med letom prihajajo v našo delovno organizacijo. Vsakega novosprejetega delavca o tem obvestimo pismeno, ko določamo datum nastopa dela, iztočasno pa zahtevamo, da predloži potrdilo o izrabi letnega dopusta v prejšnji delovni organizaciji. Izjemno lahko odbor za kadrovsko splošne zadeve sklene, da prevzema obveznost do dopusta delno ali v celoti (85. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih skladno s 94. čl. Zakona o delovnih razmerjih). Delavci, ki v prejšnji delovni organizaciji niso pridobili pravice do izrabe letnega dopusta, to pravico pridobijo po prihodu v našo delovno organizacijo, kolikor ni prišlo do prekinitve delovnega razmerja daljše od 30 dni in če izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do konca koledarskega leta. (Nadaljevanje na 9. strani) Kumulativna proizvodnja od I-X je 41.377 ton, kar pomeni, da je za 287 ton oz. 1 % manjša od planirane proizvodnje in 1.529 ton oz. 4 % večja kot v istem obdobju preteklega leta. V oktobru smo pretopili 188 ton Al za tuje naročnike, oz. 63 % manj kot smo načrtovali. Od januarja do oktobra je pretopljeno 4.104 ton Al za tuje naročnike, to pomeni, da je za 893 ton manjše kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 82). Gradivo pripravila: Dragica Leskovar aluminij 8 (Nadaljevanje z 8. strani) Za delavce, ki pridobijo pravico do sorazmernega dela dopusta, določamo dolžino dopusta glede na prebiti čas v delovni organizaciji do konca koledarskega leta po zaključnih mesecih in naslednjih kriterijih: — za 5 mes. 5/6 celotnega dopusta po osnovah in merilih — za 4 mes. 4/6 ’’ — za 3 mes. 3/6 " — za 2 mes. 2/6 ’’ — za 1 mes. 1/6 " Skupna delovna! doba in delovna doba prebita v TGA za izračun dolžine dopusta, se vedno računa do konca koledarskega leta za katero se izračunava dopust. Delavec izrabi letni dopust praviloma v nepretrganem trajanju. Izjemoma lahko delavec izrabi dopust v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj 12 delovnih dni (84. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih skladno s 93. čl. Zakona o delovnih razmerjih). Delavec izrabi letni dopust za tekoče leto praviloma do konca koledarskega leta. Izjemno lahko delavec izrabi dopust nad 12 dni do konca meseca februarja naslednjega leta v sledečih primerih: — če nastopi dopust ob koncu koledarskega leta in ga nepretrgano nadaljuje v naslednjem koledarskem letu, — če ni mogel izrabiti letnega dopusta v času, ko je imel planiranega, zaradi bolezni, zaradi delovnih obveznosti, zaradi primerov višje sile. (86. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih skladno s 96. čl. Zakona o delovnih razmerjih). B. J. OBVESTILO Na podlagi določb 83. čl. PrraviMka o delovnih razmerjeh, se v dolžino delovne dobe za izračun dopusta šteje tudi doba prebita na delu v tujini. Delavci dokazujejo delovno dobo v tujini z obrazci YA — 2 in YU — 2. Za čas dela v tujini v ostalih primerih se dokazuje doba z letno »Versiecherungs karte« ali z drugimi dokazili. V vseh primerih pa je potrebno uveljaviti dobo pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ), ki izda za nas veljavno potrdilo. Delavci s temi dokazili bodo uveljavljali priznanje delovne dobe pri SPIZ Maribor, Sodna ul. 15 — referent za inozemska zavarovanja, soba št. 107 I. n ad stroj e s prijavo v 2 izvodih, ki jo dobijo na SPIZ. Prosimo, da se predhodno oglasite v kadrovsko socialni službi, kjer boste dobili pismeno dokazilo o matični številki zavarovanca, bre katere ne morete vložiti zahtevka. Potrdilo o uveljavljeni dobi prebit na delu v tujini, je potrebno pred ložiti kadrovsko soci lani službi naše delovne organizacije do konca meseca januarja 1984. Zemeljski plin v TGA Tudi v TGA smo iprišli do spoznanja, da je edini vir energije, ki lahko nadomesti mazut, zemeljski plin. Žal prepozno, saij nismo primarni porabniki zemeljskega plina, ampak ga lahko dobimo v času viškov, pa čeprav nam mimo tovarne teče plinovod. Prva TOZD, 'ki je začela kuriti v kalcinaoijskih pečeh z zemeljskim plinom je bila glinica, danes pa načrtuje uporabo zemeljskega plina (tudi TOZD Proizvodnja in Predelava aluminija. Ker pa uporaba (kurjenje) z zemeljskim plinom zahteva tehnološke spremembe na napravah, se je potrebno za to vsestransko usposobiti, kar je pogoj za varno delo in (kvaliteto izdelkov. Zaradi tega smo v TGA že drugič organizirali izobraževanje delavcev, ki bodo upravljali z napravami na zemeljski plim. Organizator izobraževanja je bil IC TGA, izvajalec pa Zavod za tehnično izobraževanje in DO -— zemeljski plin Ljubljana. Tečaj je trajal 4 dni od 7. do 10. 11. 1983 vsak dan od 6 — 7 šolskih ur. Prisotnih je bilo 55 slušateljev iz TOZD —• glinica, predelava, proizvodnja in vzdrževanje. Podatek pove, da je prisotnost slušateljev bila izredna, kar pomeni veliko zanimanje in odgovornost, talko odgovornih v TOZD kot slušateljev. Lahko izrečemo vso priznanje prisotnih, da so večina v prostem času vsak dan disciplinirano obiskovali tečaj pozno v noč do 20. ure. Morda dokaz več, da je delovna disciplina dobra in da postaja enotno zanimanje za tehnološke spremembe TGA. Kakorkoli že, 4-dnevni naporni tečaj za zemeljski plin je končan s testiranim znanjem. Želimo si, da bi znanje pridobljeno v tečaju bilo pravilno uporabljeno in da bi slušatelji še kdaj pobrskali po obsežnih skriptih in tako znanje dopolnjevali. Na koncu hvala izvajalou tečaja, vsem predavateljem, posebej vodji tečaja tov. Geržini in vsem prisotnim za tako številni obisk. M. S. Nesreče'pri delu v oktobru Na delu Na poti Skupaj TOZD GLINICA 1 0 1 TOZD PROIZVODNJA 3 0 3 TOZD VZDRŽEVANJE 1 0 1 DSSS 2 0 2 SKUPAJ: 7 0 7 TOZD GLINICA 1. LAMPRET Franc, mat. št. 2660, roj. 18. 2. 1938, stanujoč Ptujska gora, zaposlen v TOZD Tovarna glinice. Imenovani je na tovarniški rekreaciji v Crikvenici igral z ostalimi delavci odbojko. Med igranjem si je delavec poškodoval desno nogo v gležnju. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Petrovič Albin, mat. št. 6051, stanujoč Vareje 6, zapo- slen v TOZD Proizvodnja al. Ponesrečenec je opravljal dela pri zamenjavi klinov. Ko je hotel zategniti spono klina na 135 el. celici, je prišlo do manjšega izbruha, pri čemer je plamen ponesrečenca oplazil po obrazu. 2. VUGRINEC Peter, mat. št. 5968, stanujoč Tovarniška c. 14. Ponesrečenec je sestopil z lestve žerjavne proge na višini približno 1,5 m mu je spodrsnilo in je padel na tla, ter si pri tem poškodoval prste leve roke. 3. CAFUTA Vinko, mat. št. 5794, stanujoč Kidričevo 68, zaposlen v TOZD Proizvodnja al. hala B. Ponesrečenec je s prebijalnikom prebijal kriclit-no skorjo na 803 el. celici, pri tem pa mu je tekoči kriolit brizgnil po podkolenici desne noge, kjer je utrpel lažjo opeklino. TOZD VZDRŽEVANJE 1. KMETEC Bojan, mat. št. 5816, stanujoč Kajuhova 11, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro. Delovna nezgoda se je pripetila na Botaci ji krio-litnih pen. Pri priklopu el. števca je povzročil kratek stik in je zaradi tega nastal obločni plamen, ki ga je opekel po obrazu. DSSS 1. SAGADIN Alojzija, mat. št. 6339, roj. 25. 5. 1955, stanujoča Slovenja vas 73 zaposlena v DSSS — ODP. Imenovana se je ponesrečila pri rezanju oz. čiščenju čebule, vrezala se je v mezinec in sredinec leve roke. 2. OBERSKI Anton, mat. št. 4947, roj. 30. 5. 1940, stanujoč Slape 23, zaposlen v DSSS —-sektor za investicije. Nezgoda se je pripetila v projektivno konstrukcijskem oddelku. Poškodovanec je s sodelavcem nastavljal nagib na risalni mizi, pri odvijanju steznih vijakov se je miza enostransko nagnila, ter pri tem stisnila poškodovancu sredinec na levi roki med desko in naslonom. Vzrok: Neprimeren način dela. Irena Kiseljak % aluminij 9 Disciplinski ukrepi 1. Dušan KAVČEVIĆ, mat. št. 5594, iz tozd Vzdrževanje, ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, izrečen u-krep — javni opomin. 2. Ljubo HORVAT, mat. št. 5087, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD; 3. Marjan KOKOT, mat. št. 5999, iz tozd Proizvodnja aluminija, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen u-krep -— javni opomin in plačilo povšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD. 4. Martin RODOŠEK, mat. št. 4315, iz tozd Vzdrževanje, ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, izrečen u-krep — javni opomin. 5. Jože DOBRUN, mat. št. 5666, iž tozd Vzdrževanje, ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, nepravilen prihod in odhod z dela, izrečen ukrep — opomin. 6. Jože GRAH, mat. št. 6368, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 7. Darko ŽIŽEK, mat. št. 6228, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 8. Janez POLANEC, mat. št. 2919, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni vpisal v raportno knjigo, v kakšnem stanju je pustil traktor, izrečen ukrep — opomin. 9. Franc GOLOB, mat. št. 6204, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo povšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 10. Mustafa BROJAJ, mat. št. 5723, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 11. Stanko HOJNIK, mat. št. 5802, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostal z dela 7 ur, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 7 % enomesečnega OD. 12. Martin LESJAK, mat. št. 4659, iz tozd Proizvodnja aluminija, ugotovljeno, da ni u-pošteval navodil zdravnika ter neopravično odklonil delo, ki mu je bilo naloženo, izrečen ukrep — javni opomin. 13. Janez MEŠKO, mat. št. 5610, iz tozd Predelava aluminija, ni javil, da se je ustavil, elevator, predčasno odšel z de- la brez predpisanega pismenega dovoljenja ter neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarna kazen in sicer 10 % enomesečnega OD in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 14. Alojz BEDENIK, mat. št. 4321, iz tozd Vzdrževanje, neopravično izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 15. Ivan ŽIDOV, mat. št. 4500, iz tozd Vzdrževanje, grozil s fizičnim obračunom, izrečen ukrep — javni opomin. 16. Anton KODRIČ, mat. št. 3172, iz tozd Predelava aluminija, predčasno zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep — opomin. 17. Ivan KOSEC, mat. št. 5824, iz tozd Proizvodnja aluminija, odklonil delo pri pu-lilcih klinov, izrečen ukrep — javni opomin. 18. Miroslav JAGUŠIČ, mat. št. 5826, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 19. Stanislav KAMENŠEK, mat. št. 6236, iz tozd Vzdrževanje, neopravično izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 20. Franc ARNEJČIČ, mat. št. 5177, iz tozd Proizvodnja aluminija, ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, neopravično izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 21. Stanislav BERANIČ, mat. št. 4430, iz tozd Proizvodnja aluminija, fizično napadel sodelavca, izrečen ukrep — denarna kazen in sicer 10 % enomesečnega OD in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 22. Anton VIDOVIČ, mat. št. 4454, iz tozd Proizvodnja aluminija, grozil sodelavcem, izrečen ukrep — javni opomin. 23. Marjan KLANEČEK, mat. št. 5579, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično i-zostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 24. Franc MLAKAR, mat. št. 1327, iz tozd Vzdrževanje, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 25. Ivan KOVAČIČ, mat. št. 3933, iz tozd Vzdrževanje, bil na delovnem mestu v vinjenem stnju ter imel 4 ure neopravičenega izostanka pri tem pa žalil sodelavce, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 26. Ignac KIDRIČ, mat. št. 5110, iz tozd Vzdrževanje, v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila SVD — jeklenke za kisik in plin niso bile pritrjene na voziček, izrečen ukrep -— opomin. 27. Viktor, ZUPANIČ, mat. št. 532, iz tozd Vzdrževanje, v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti, ki jih je u-gotovila SVD — manometri na reducirnem ventilu niso bili izravnani, manjkala je objemka na gumi cevi za kisik pri gorilniku, izrečen ukrep — o-pomin. 28. Mirko SMRTIČ, mat. št. 638, iz tozd Vzdrževanje, v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila SVD — manometri na reducirnih ventilih niso bili izravnani, podaljšanje gumi cevi je bilo izvedeno z nepravilnim vmesnim komadom, niso bile popravljene poškodovane gumi cevi pri držaju gorilnika, izrečen ukrep — opomin. 29. Dušan KAUČEVIČ, mat. št. 5594, iz tozd Vzdrževanje, bilo je ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 30. Duško SARKIČEVIČ, mat. št. 5902, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 31. Alojz MLAKAR, mat. št. 4395, iz tozd Predelava aluminija, odklonil delo, ki mu je bilo naročeno ter odšel spat, izrečen ukrep — denarna kazen v znesku 10 % enomesečnega OD. 32. Jaže KRAJNČIČ, mat. št. 5899, iz tozd Predelava aluminija, odklonil delo, ki mu je bilo naročeno ter odšel spat, izrečen ukrep — denarna kazen v znesku 10 % enomesečnega OD. 33. Franc POTOČNIK, mat. št. 5575, iz tozd Proizvodnja aluminija, udaril sodelavca TAŠNERJA, izrečen ukrep — denarna kazen v znesku 10 % enomesečnega OD. 34. Franc TAŠNER, mat. št. 2409, iz tozd Proizvodnja aluminija, izzval sodelavca POTOČNIKA, izrečen ukrep — denarna kazen v znesku 10 % enomesečnega OD. 35. Martin LESJAK, mat. št. 4659, iz tozd Proizvodnja aluminija, udaril sodelavca MUR- KA, izrečen ukrep — denarna kazen v znesku 10 % enomesečnega OD. 36. Feliks MILOŠIČ, mat. št. 4169, iz tozd Promet, je bil na delovnem mestu v vinjenem staniu, izrečen ukrep — iavni opomin. 37. Franc ŽINKO, mat. št. 5055, iz tozd Predelava aluminija, neopravično izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 38. Martin MLAKAR, mat. št. 4144, iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku. 30 % enomesečnega OD. 39. Jože KOREN, mat. št. 6157, iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 40. Ivan VOGRINEC, mat. št. 3471 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin. 41. Zlatko BEDNJANIČ, mat. št. 5140, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 42. Stanislav GAVEZ, mat. št. 5582, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 43. Ivan HORVAT, mat. št. 4187, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 % enomesečnega OD. 44. Joviča GAJIČ, mat. št. 5841, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni o-pomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 45. Franc FEGUŠ, mat. št. 6314, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 46. Stanislav ZAJŠEK, mat. št. 4738, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % e-nomesečnega OD. 47. Alojz MURKO, mat. št. 3838, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni vpisal v raportno knjigo razloga zamenjave traktorja, izrečen ukrep — javni opomin. aluminij 10 V plamenih S polja gledal sem na hribe, Boča našega planine, kjer bojeval se boj je za svobodo domovine. Takrat sem bil še pionir, a v srcu partizan, kot mnogi, ki so se bojevali za jutrišnji boljši dan. Dan za dnem bili so boji po vrheh, grapah in gozdovih. Umirali so talci tod in junaki hrabri v bojih. Od Boča do Goric slovenskih se bojeval je haloški odred. Z bojem vse do končne zmage gradil pravičnejši je svet. Osemindvajset dni bilo je še do zmage, ko pripeljal izdajalec je sovrage. V plamenih Sreč požganih umrlo jih je osem v mukah strašnih. Mar vam tega treba je bilo? Pohlepni nenasitni tujci. Bili so vam že dnevi šteti, pa ste si omadeževali roke še s krvjo. Narod, ki doživel je nasilje počenjal tega ni nikdar. Mir in svobodo ta je ljubil, se boril je za pravično stvar. Po vrheh spet vcvetela je pomlad in padli v tihem grobu tam spe. Po polju svobodnem pod hribi pa žito rumeno šušti. V srcih naših pa za vedno naj živi svobodna pomlad, kdor svobodo, brate ljubi ta imel bo domovino rad. Domovina le je ena, ki v srcu vedno nosiš jo. Nikdar je ne pozabi, varuj jo zvesto! France VUK Preberite še to 48. Marjan GORČENKO, mat. št. 3981, iz tozd Proizvodnja aluminija, — ker je izposloval nezakonito dodelitev kadrovskega stanovanja tov. Miranu PEŠ-LU, — ker je na 12. redni seji delavskega sveta tozd Proizvodnja aluminija, dne 11. 2. 1983 v nasprotju z dogovorjeno politiko in usmeritvami družbene skupnosti predlagal članom DS, da sé ne sprejme Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Ptuj in ta Dogovor ni bil sprejet, — ker je na 12. redni seji delavskega sveta tozd Proizvodnja aluminija dne 16. 2. 1983 predlagal članom delavskega sveta v nasprotju z letnim planom poslovanja za leto 1982 in dogovorom na 5. in 6. sestanku poslovodnih delavcev povečanje mase za osebne dohodke za 5 mio din, s čimer se je povečal povprečni osebni dohodek delavcev v tozd Proizvodnja aluminija za 6,32 % in ker je z istim sklepom predlagal, da se delovni skupnosti skupnih služb zniža delež za 1 mio din v nasprotju z določili Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med tozd in Dsss, — ker je na 10. redni seji delavskega sveta tozd Proizvodnja aluminija, dne 27. 12. 1982 dopustil, da se 21. november določi kot dela prost plačan dan v nasprotju z zakonitimi predpisi, —■ ker je na 3. redni seji odbora samoupravne delavske kontrole dne 5. 4. 1983 predlagal in sam formuliral sklep št. 9/83, s katerim je zavajal samoupravno delavsko kontrolo tozd Proizvodnja aluminija, glede pristojnosti obravnavanja na samoupravni delavski kontroli TGA pri dodeljevanju kadrovskega stanovanja tov. Miranu PEŠLU, — ker je z dopisom št. 20, z dne 28. 1. 1983 predlagal samoupravnim organom tozd, družbeno političnim organizacijam tozd sprejem plana, ki ni bil usklajen s plani drugih tozd, — ker je nai zborih tozd Proizvodnja aluminija od 18. do 24. 2. 1983 v nasprotju z, dogovorjeno poslovno politiko in v nasprotju s pobudo Družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Ptuj o ureditvi odnosov svobodne menjave dela predlagal, da se samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela ne sprejme in potem sporazum v resnici ni bil sprejet, — na pobudo delavcev dnevne izmene ni ukrenil ničesar za izpolnitev njihovih zahtev in tudi ni zahteval sklica seje delavskega sveta, — ker je kljub temu, da je vedel za napeto stanje v dnevni izmeni hale A predlagal odboru za kadrovske splošne zadeve suspenz PERKA na druga dela na seji 14. izredne seje odbora za kadrovske splošne zadeve, dne 18. 8. 1983 in kljub temu, da je to povzročilo vznemirjenje delavcev dnevne izmene hale A tako, da so dne 22. 8. 1983 prekinili z delom, ni predlagal ukrepov za razrešitev konfliktne situacije; ampak je na seji odbora za kadrovsko splošne zadeve zahteval in izposloval odstranitev 20 delavcev dnevne izmene hale A iz delovne organizacije, — ker je na poslovodnem sestanku žalil svoje sodelavce, jih omalovaževal s tem, da ni hotel potrditi zapisnika iz redne seje poslovnega sestanka, z dne 22. 2. 1983, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija in sicer s prvim delovnim dnem po dokončnosti te odločbe. 49. Jože KRNEŽA, mat. št. 4047, iz tozd Proizvodnja aluminija, ugotovljeno, da ni u-pošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 51. Janez PAPEŽ, mat. št. 5377, iz tozd Proizvodnja aluminija, ugotovljeno, da ni u-pošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 52. Venčesal TACIGA, mat. št. 6305, iz tozd Proizvodnja aluminija, predčasno zapustil delovno mesto 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 52. Milan BRUMEC, mat. št. 6148, iz tozd Proizvodnja aluminija, ugotovljeno, da ni u-pošteval navodil zdravnika, neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 53. Marjan FORSTNERIČ, mat. št. 6411, iz tozd Proizvod-ma aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 54. Gregor VEDLIN, mat. št. 6342, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. A. Š. Resnično drži, da osebne izkaznice ne potrebujemo vsak dan, čeprav je le-ta še kako potrebna ob raznih urejevanjih zadev občanov na raznih uradih in podobno. Vedeti pa moramo prav vsi, da smo dolžni imeti osebno izkaznico vedno pri sebi in da so zato, če nekdo nima osebne izkaznice, če to zahteva organ javne varnosti, predvidene tudi določene sankcije (predvsem denarne kazni). Ker pa osebno izkaznico potrebujemo le v določene namene in ob določenih potrebah pri reševanju mnogih osebnih zadev, marsikdo na to pozabi in se spomni takrat, ko le-to potrebuje, pa ugotovi, da je nima s seboj, mnogi pa jo založijo doma in jo vneto iščejo, ko bi jo potrebovali. Kot je znano (morda vsi še ne vedo), da se v letu 1983 (to je ob koncu letošnjega leta) izteka rok za izdajo novih osebnih izkaznic, smo se pogovorili nekaj o tem z vodjo krajevnega urada Kidričevo, ki opravlja te posle. Dejala je, da je s tem precej dela, da pa še mnogi občani čakajo na zadnji čas. To seveda povzroča mnogokrat pri nekaterih občanih razburjanje, ker prihajajo zadnji čas, nimajo pa urejenih vseh potrebnih dokumentov, ki so potrebni za izdajo novih osebnih izkaznic. Da bi se izognili nepotrebni gneči ter tudi neupravičenemu razburjanju, pozivamo vse tiste občane, ki si še niso uredili nove osebne izkaznice, da se do konca leta zglasijo na krajevnem uradu, kjer bodo vložili zahtevek za izdajo osebne izkaznice in dobili tudi vse potrebne informacije. Vsekakor pa je zaželjeno, da s tem ne odlagate, ker čas neusmiljeno teče. To pa ne velja le za občane KS Kidričevo ampak tudi za ostale v drugih KS v naši občini. Zato prosijo, da občani opravijo to nalogo čimprej ! Iz pisarne krajevnega urada Kidričevo pripravil zapis skupaj z vodjo krajevnega urada France Meško Sanje Godba, transparenti, govori, vse to se godi, a ko se zaspanec zbudi, ugotovi, da to je le en dan življenja. En sam, samcat dan — praznični dan — ko verjel je v napredek in rast, a ko se zbudi, ugotovi, da živi kot podrast. Ana aluminij n r GLAVNICA TESTA- MENT noćno v ZABAVIŠČE JEČA, KAPOK PRIPOMOČEK ZA RAČUNANJE IVAN TAVČAR. FRANC. REVOmCIODV.BHKp^f INDUANSK (EMILE- HmM ČOLN VICTOR.) J POLMER Švedski KNJIÌEVU1V ( &IVAR) . POLJSKI POLI MESTO Ob soci SLOV. POKRAJ INA RAKOVA SAMICA sestav već, APARATOV • LIBANON GRŠKI OTOK V JON&.MORU turi Stic.we HE STO v sFun ITAL. FILOZOF Nihalo KeH. ELEMENT IRIDIO medicin. \VLPth KR ZMEREN KAZALU! ZAIMEK. KLADA ZA SEKANTE TROPSKA PAPIGA SLAV. MESTO NIZOZEMSKE angl. arh OLO&^tOHp. LUKA V IZRAELU ALU Ml N TJ UOBA ROMUNIJA PRIPRRVU IP 0DKRIV. ELEKT. TOKA GLAV. MESTO KENIJE PLOČEVIN. PlBSCiC A HOŠKO IME luka v INDONEZIJI ribje JAJČECE REKA V si slonova SAMICA LAT. PREDLOG E&IP. bOG SONCA DÌÙ DNEVA IMG NAŠE & A »OKSARJA REDKA KOVINA DRŽAVA V INDOKINI liDElOVA' LEC STEKLA ' PRITOK Save stivo SLAŠČICA medmet glas nt PUŠKE NATAKAR NA LADJI TROPSKA OVIJALKA OTOK IR SKUPINE ■&AHAHOV KAZEN DANSKI OTOK u ■ ČLOVEK- MESTO NA Sl IT AUTE PRIPADNIK STAREGA NARODA AVTOMAT LADIJSKI Vitak IR. ČRVA ABECEDE TV NAPOVEDO- VALKA (OLGA) TOVARNA V GOR.IMGONI TONA NOČNA PTICA ARSEN LUPIN P DAC-A STARIH SLOVANOV KAVS IN .... AMER.VESOL a&encua PROGA DVOJICA MESTO V NAREÌJOVJO VEČJA RISBA ORANJE ENAKA VOKALA OSIPANJE E&IPT. 3>oe u&Ai&v/a VOJAŠKI ODSEK \ VOLT WM MAJSKA ROZA pliiiii *e&t° SLAVONIJI i aluminij 12 Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Bor.s Kidrič- Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Albin Kopše — predsednik, Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Širec Anton, Kuril.č, Jožica Sabath, Vera Peklar —- odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj — člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in sl.k ne vračamo — Naklada 3.150 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega/ davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421/172 z dne 24. oktobra 1975. Skupni cilji in njih skupno reševanje so ena izmed poti za poenotenje 15. december 1983 decembra referendum — decembra referendum ZA sprejem Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981-1985 in kontinuitete do leta 1990 in aneksa k temu samoupravnemu sporazumu. Dolgoročna zanesljiva preskrba z električno energijo je življenjskega pomena za našo tovarno, zato glasujmo ZA. Udeleženci tega sporazuma bodo prednostno upoštevani pri preskrbi z električno energijo v času trajanja omejitev njene porabe oz. času nezanesljive dobave energije (45. člen). Nepretrgana dobava električne energije pa je izrednega pomena za nemoteno proizvodnjo aluminija. Zraven tega 47. člen sporazuma predvideva, da bo OZD, ki ni udeleženec sporazuma, plačevala ceno električne energije po višjih tarifnih postavkah. Dolgoročno gledano obstajata samo dve možnosti: — ali na referendumu sprejmemo sporazum in aneks in si tako zagotovimo nadaljnjo preskrbo z električno energijo: — ali pa se sprijaznimo s tem, da bomo postopoma prenehali s proizvodnjo aluminija, ker ne bomo imeli dovolj električne energije ali pa bo dobavljena električna energija tako draga, da za proizvodnjo aluminija ne bo prišla v poštev. S samoupravnim sporazumom in aneksom k sporazumu se elektrogospodarstvo zavezuje, da bo za pokrivanje potreb po električni energiji v SR Sloveniji v obdobju 1981 — 1985 zgradilo v tem obdobju nove proizvodne objekte s skupno instalirano močjo okoli 700 MW, od tega v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah 250 MW. Elektroliza A po redukciji leta 1973 ZA spremembe Samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev za modernizacijo I. faze livarne. SaS o združitvi dela in sredstev za modernizacijo I. faze livarne, so v letu 1978 sprejeli delavci TOZD Tovarna glinice, TOZD Proizvodnja aluminija, TOZD Predelava aluminija, TOZD Vzdrževanje in TOZD Promet, ter na ta način omogočili izgradnjo nove livarne. Sam sporazum je predvideval udeležbo na skupnem dohodku (ustvarjenem v novi livarni) in povračilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi, kar je v sistemu kot je TGA skrajno nevzdržno, saj vse TOZD ustvarjajo skoraj ves celotni prihodek (s tem pa tudi dohodek) na osnovi skupnega prihodka. Cilj vsakega investiranja v TGA mora biti povečanje dohodka na osnovi povečanega celotnega prihodka, ne pa takšni ali drugačni kreditni odnosi med temeljnimi organizacijami. Ker so vse TOZD v TGA sprejele tudi SaS o namenskem združevanju sredstev za financiranje prednostnih investicij, je izvajanje SaS za novo livarno tudi popolnoma nesmiselno, saj so vsa sredstva akumulacije posamezne TOZD in 80 % njene amortizacije, v končni fazi združena za financiranje prednostnih investicij (modernizacija elektroliz). Tako bo TOZD Predelava že sama na ta način združila sredstva, ki bodo v2-3 letih presegla delež vseh sovlagateljev za novo livarno. Glede na odziv na zborih delavcev ob obravnavi predloga navedenih sprememb je jasno vidna želja večine zaposlenih, da se končno preneha s tozdovsko raz-droblenostjo. Skupni cilji in njih skupno uresničevanje pa so ena izmed poti za poenotenje. Prebiranje rondic Vlivanje ozkega traku Uspeh referenduma je odraz naše pripravljenosti sodelovati in delati za skupne cilje TGA. Cilj vsakega investiranja v TGA mora biti povečanje dohodka na osnovi povečanega celotnega prihodka, ne pa takšni ali drugačni kreditni odnosi med temeljnimi organizacijami Z glasovanjem ZA bomo izkazali svojo samoupravno in politično pripravljenost ter potrdili sprejem pomembnih samoupravnih aktov. 15. december 1983 Iz livarne ZA spremembe Samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj in pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj V želji, da bi ugodili čim-večjemu številu prosilcev za kredite za stanovanjsko izgradnjo in za adaptacijo stanovanjskih hiš, so pripravljene) spremembe Samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj. Enake spremembe so pripravljene za Pravilnike o reševanju stanovanjskih vprašanj, tozdov in DSSS, ki jih bomo prav tako sprejemali z referendumom. Ob upoštevanju višine kredita, ki ga lahko dobi posamezni delavec glede na število družinskih članov, bi po sedaj veljavnem samoupravnem 'sporazumu lahko zadovoljili le 10 prosilcev za kredit za individualno ^stanovanjsko izgradnjo in za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš le 5 delavcev. Na prioritetni listi je še 125 prosilcev za individualno stanovanjsko izgradnjo in za adaptacijo stanovanjskih hiš 52 prosilcev. V tem številu pa so zajeti tudi prosilci, ki so že dobili kredit. S sprejetjem predlaganih sprememb pa ti prosilci ne bi več dobili dodatnega kredita, to pa pomeni, da bi se prioritetna lista občutno skrajšala. Nova višina kredita je naslednja Delavcu se lahko odobri posojilo za gradnjo ali nakup novega sta- za rekonstrukcijo stanovanjske novanja: hiše: — za 2 osebi 170.000 din — za 2 osebi 70.000 din — za 3 osebe 190.000 din — za 3 osebe 80.000 din — za 4 osebe in več 210.000 din — za 4 osebe in več 90.000 din Za vsako nadaljnje leto se poveča vrednost posojila za odstotek povečanja povprečne gradbene cene stanovanjske površine v občini Ptuj, vendar letno ne sme presegati povečanje več kot 10 %. Predlagana višina kredita pa pomeni vsaj majhno pomoč delovne organizacije tistim delavcem, ki si želijo na lasten način rešiti svoj stanovanjski problem. Del sredstev pa je seveda tudi namenjenih za družbeno usmerjeno gradnjo. Da bi lahko ta stanovanja razdelili prosilcem po pri- oritetni listi, upoštevaje pri tem število prosilcev in zgrajena stanovanja, so pripravljene spremembe glede velikosti dodeljenega stanovanja. Reševanje stanovanjskih vprašanj mora biti dolžnost in skrb vseh naših delavcev in družbenopolitičnih organizacij. Trenutno stanje nas je prisililo v to, da vzkl adirne naše potrebe z možnostmi, ki jih imamo. Kot je že omenjeno, je število prosilcev veliko, sredstev pa je manj. Naša skrb nadalje pa mora biti prizadevanje za čimvečja sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj. Delovna organizacija ima razpolagalno pravico nad 577 stanovanj in to 378 v Kidričevem in 204 v Ptuju. Letos smo razdelili 16 stanovanj. Nerešenih stanovanjskih prošenj je 156. Stanovanjskih kreditov še nismo podelili, prav zaradi tega, ker smo se odločili za spremembe Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj. Za individualno izgradnjo je po planu v letu 1983 na razpolago 3,497.232.— din in za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš 617.158.— din.