Učitelji poborniki treznosti Tov. g. Rudolf Horvat v Škofji Loki izraža v 39. štcv. misel, naj bi pristopili k reševanju tega zelo slovenskega vprašanja z intenzivnim organiziranim delom. Lepa stvar, lep cilj. Toda kako? Kakšna bodi organizacija? Kakšno njeno delo — da ne bo vse skupaj brezplodno, mrtvorojenček, udarec v vodo, ki se nikjer ne pozna! Alkohol — nikakor ne s-pecifično slovenska zadeva, pač pa zadeva človeška — je silen, vse objemajoči demon, katerega ne bodo mogla premagati pravila še tako lepo zasnovane organizacije, niti res požrtvovalno delo tisočev članov, ako se ne ugotovi in najde prava korenina zla, ter tako najde prava baza za delo. Ameriška suha vojna potrjuje ne samo neuspešnost privatne iniciative na dosedanji osnovi, temveč tudi očituje, da država nima moči premagati silne volje naroda po pijančevanju. Vsi evropski narodi imamo dobre organizacije proti alkoholu. In —? Vse pije. Cele pokrajine, tisoči Ijudi, celi stanovi žive od tega. Države in pokrajine se okoriščajo s tem. Ugotovitev, da je to strašno in da smo proti temu brez moči, ne bo zalegla nič. Otrokom, odraslim fantom in dekletom, starcem in starkam, vsem je alkohol enako nevaren prijatelj, vse upropašča, družine in rodove degenerira. Toda prijeten družabnik je, nič ni dolgočasen, tudi resen ni. In vsem, ki se hočejo otresti njegovega objema, ali ho- ganizacijo na novi osnovi, z novimi motivi in delo vršiti po res primernih osebah. Osnovo je možno določiti le, ako poznamo bistvo pijanosti, njegove vzroke. To pa vecinoma ni samo uživanje, gurmanstvo, pač pa so vzroki po mojem: beda, beg pred realnostjo; duševna beda kot plod mašinelnega poklicnega dela, beg pred puščavo duha; družabna dolžnost; prilika; pomanjkanje inicijative za boljšo usmcrjenost. Mislim, da je prav majhen odstotek onih izrazitih pijancev, ki so rojeni za to in srečni v tem. S temi ugotovitvami je pa dana tudi osnova organizacije, ki bi — pomojem — mogla roditi obilen uspeh. Taka organizacija bi morala izslediti vse mile bratce, pretehtati vse njihove vzroke in jim prožiti učinkovito pomoč. Osnovati bi morala nekako posvetovalnico. Voditi bi morala evidenco o alkoholikih v javnih službah in položajih ter po eventualnih brezuspešnih svojih posebnih intervencijah zahtevati njihovo odstranitev. Izposlovati bi morala, da razni faktorji ne izkoriščajo alkoholnih zadev v pridobitvene in tudi ne v budžetarne namene ter, da ne dajejo olajšav ali celo podpor za proizvajanje in porabo alkohola. Neumorno bi morala iskati in uporabljati razne načine in sredstva, da z njimi izpodbode osebni interes posameznika do pijanstva, da zniža in uniči pridobitveni interes proizvajalcev in posredovalcev alkohola, pač pa da dvigne interes za uživanje grozdja. Hvale vredno je, da se je tov. R. H. lotil tega vprašanja. Tele vrstice naj služijo v dopolnilo njegovim. Zdele so se mi potrebne, ker običajno nosijo pozivi za delo temeljno napako, da ne povedo, kje in kako naj se dela posameznik loti. Mislim, da inicijator g. R. Horvat ne bo hud, če predlagam na tem mestu, da se priglasijo njemu vsi tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Potem šele se bo moglo presoditi, ali in v koliko smo zreli za tako delo. Te vrstice pa naj počaste spomin pokojne mi drage osebe, ki mi je ob izbruhu svetovne vojne plemenito svetovala: »Varuj se pijače, da te beseda ne pogubi!« In tudi spominu druge drage mi osebe, ki mi je izročila naročilo sedaj že pakojnika: »Prosim te, povej mu, da ga prosim, naj ne pije!« To naročilo ni padlo na plodna tla. Ako podobno misliš in hočeš pomagati dobremu, vzemi dopisnico in sporoči svoj nas!ov inicijatorju. Sreiko Borštnjk. čejo pomagati drugim, da bi se ga otresli, se zareži: Kaj bi neki! Kaj boš sitnaril! Ali' ne vemo, da si ti na tihem misliš: Oj, tudi jaz bi pil, samo če bi mogel! Torej nas pusti, ti slabič, ti bolnik ti! Vsak pijanček in pijanec, si bo tako in podobno mislil o vsakomur, ki propagira protialkoholizem. Take misli pa še bolj utrjajo pijanstvo, ker se zdi popivanje izražanje svoje osebne nadmoči, nadzdravja in nadumstvenosti. Tako postaja abstinent, temperenčnik — junak — smešna podoba, pred veličastvom alkohola, ki pozna samo en refren: Pij, pa drugega nalij! Ker kratko je naše življenje! Pa ni to najbolj žalostno, da imajo vinski bratci tako imenitne izgovore. Temveč je najbolj žalostno za te bratce to, da so ti in taki njihovi izgovori tako lepo resnični, večinoma vsaj, da se jim ne da dolgo oporekati. Tako torej imajo prijateljčki večjo mero logike na svoji strani in če smo odkriti, lahko pritrdimo, da imajo v tem oziru večinoma prav. Gori nekje stoji, da evropska in ameriška privatna in državna inicijativa v boju proti alkoholu nista imeli uspehov. Morda bi se dalo vendar ugotoviti, zakaj ne. Zato bi bilo potrebno poznati baze in motive dosedanjega protialkoholnega dela. Potem bi se dalo reči, da so te baze in ti motivi slabi. Kolikor vem o tej stvari, sodim, da so vse organizacije osnovane ali na verski osnovi ali na realističnem pouku o spremembah v telesu radi alkohola. Zdi se, da je vse dosedanje delo bob ob steno. Potrebno je dosedanje protialkoholno delo dopolniti z or-