Pavel Keller: 7. nadaljevanje. ,,$krlnio$fni st-tocc Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Mi pa smo takoj vedeli, da nekaj namerava, in ne da bi se mogli sporazumeti, je vsak sklenil, da se okoristi s tem, naj pride že, kar hoče. Tedaj smo prišli do dolgega plazu. Vsak ve, kako strm je; le najsigurnejši smučar lahko zdrči po njem. Prava pot v smrt. Divje smo zdr.ali navzdol. Obmejnih stražnikov je gotovo padlo sedem. Nekateri so zakričali. Nas nobeden ni padel. Haha! Naenkrat je zadonel do mozga segajoč krik, krik, iki nas je vse pretresel. »Jaz ne morem več živeti! Umrl botn!« In Jernej se je pognal v strahotni pfepad mrzlega žleba. Strašansko smo se prestrašili. Stražniki so zadržali. Vsi so zavpili. Zopet so po- padali ncspretni, prokopicnili so se drug čcz dru- gega, nekaj si jih je polomilo kosti, kričali so, tu1111. Drugi so drseli proti žlcbu, da bi pogledali po Jerneju. In to je bil za nas pravi trenutek. »V beg, fantje, v beg!« Podrli smo tiste, lci so nam stali blizu in bliskovito izginili v gozdu. Predno so mogli stražniki pograbiti puške, nas že ni bilo več. Le za nami, žabe polamane; Neumno so streljali kar v. temo, zadeli pa niso nobenega. No, in potem se nismo ve. mudili. Prekrižali smo južno pobočje hriba in sedaj smo tu. Najboljšega smo pa le izgubili.« »Da, kdor pade v mrzli žleb, je izgubljen_je zamolklo pristavil eden. »Za nas sc je žrtvoval! Vedno je za nas najtežje posle vzel na svoje rame!« In nekateri so začeli jokati. — Tihotapci so jdkali po svojom izgubljcnem kolovodji. — Tedaj se je zgodil čudež. Vrata so se odprla in čez prag je stopila počrncla postava. »Dober večer, fantje, tukaj sem zopet!« Olad in nemiri v Rusili. Znameniti Peter Struve piše v svojem listu: »Slab iztek petletke visi kot težek tovor na vratu sovjetsk. oblasti in jo vleče k tlom. Ta slab iztek ni v tem, da bi ne bile dograjene te ali one tovarne, marveč v tem, da kljub velikanskim žrtvam in naporom prebivalci sovjetske Rusije dandanes neizmerno slabše žive kot so kdaj poprej.« V celi južni Rusiji — v Ukrajini, ob' Doriu, ob Kubann in na severnem Kav-i kazu, v teh žltnicah Hu.ije — dandanes vladata glad in beda. i_ačni kmetje in delavci polnijo vozove na železnici ln se vozijo v n.s*a. Prebivalstvo Eapušča svoje stalne domove in beži leved. kam, da bi našlo kruha. N*>k potnik, ki je prišel iz RusJje, pravi, da se ljudje v južni Rusiji ne drž. več svojih bivališč, marveč so postali kc.evniki. Kateri niso prideljeni kakim tovarnam ali kolhozom, jih ni jnogo.e obdržati v domačem kraju. Kakor gladna zver dirjajo okrog in se ne boj6 nobene nevarnosti, da bi se le nasitili. V bližini Harkova so razpostavljeni oddelki rdeče vojske, ikateri branijo e-ladnemu ljudstvu dohod v središče države. Naprej pustijo le potnike, Hd imajo posebno dovoljenje. V Kijevu, v Odesi, v Harkovu in v drugih mestih južne Rusije so teden za tednom netniri gladnih ljudi, ki napadajo trgovine in skladišča živil. V Simferopolu so z revolverjem težko ranili komisarja Červinskega, __i je nadzoroval komunistično stranko v kolhozib Džankojskega okraja. V Lugansku so se udarili delavci in kolhozniki z milico in »udarniki«. V Novorosijsku so skušali delavci ustaviti nakladanje zrna na ladje. V Saratovu so delavci v tovarnah .tavkali pol ure v znak protesta, ker x> jim zmanjšali dnevno porcijo kru- ha. Med delavci so krožili llslki z napisom, da naj bi ae odstranila vlada Stalina, .d je kriva, da strada dclovno ljudstvo. V skovski dopisnik »Severne teleg. agenture« poroča, da so v Orenburgu na Novega leta dan lolpe de.avcev, Kazakov in Kirgizov, napadlc skladišca živil in so jih i azrušile. Hudo so se udarili čekisti in Kazaki. V zadnjem času so bile v Rusiji na raznih krajih manjše vstaje. Uprli so se kubanski Kasaki, a po 12dnevnein boju so jih boljševiki vendar premagali. Postrelili so brez usmiljenja vse osebe, ki so bile količkaj sumljive, da so se udeležile vstaje. Okrog 50.000 prebivalcev pa so prepeljali na sever, da bodo opravljali prisilna dela. Tudi v Sibiriji je bilo več vstaj. Uporniki so razrušili mostove, napadli vlake, oropali trgovce itd. Knez Sergej Volkovski pripoveduje v svojih »Spominih«, da so takrat, ko je bival še v Moskvi (okrog leta 1920) komunistični govorniki tako govorili ljudstvu: »Popi (duhovniki) vam obetajo raj po smrti, a mi vam ga dajemo že tukaj na zemlji«. Toda nad 15 let že bolj.eviki vladajo v Rusiji, a raja še ni. Tudi ni nikakih znakov, da bi raj prišel. PaŁ pa opazujemo v Rusiji vedno večjo nezadovoljnost ljudstva, vedno večjo revš.ino in pomanjkanje. Bog nas varuj takega boljševiškega »raja«! »Jernej,« so zavpili vsi, »Jernej! Ali si res ti! Ali pa je lo tvoj duh?« »Jaz som.« »Ali nisi mrtev?« »Mi ne pride na misel!« Tedaj so začeli razigrano vriskati. Sedaj so res skoraj vsi jokali od veselja. Tulili so: »Živi! Živi! Zdrav je!« »Da, fantje, tukaj sem!« Smeje se je črni Jernej sedel k mizi in napil vsej šestorici, iki so sedeli tam: »Na zdravje!« Sicer so vedno morali biti vsi zelo trezni; le kadar so obhajali kako »zmago«, so smeli piti. »Kako je le mogoče. da si odnesel zdravo ko_o pri skoku v žleb?« »Vaja, dragi moji! če nimam ikaj delati, se vadim in urim. V vse te preklete lufenje in prepada v gorah sem že sko.il, če ni bilo mogočc, da bl jih preskočil. In najtrši oreh je ravno tisti inrzli žleb. Kdor tja doli ikar tako skoči, gotovo mrtev obleži. Jaz pa sem bil poiskal kraj, kjer lahko ska.eš od mcsta do mesta. od cncga skak- ljaja do drugega, in tako prideš po teh, malo nerodnih stopnicah seveda, nepoškodovan na dno. Tihotapci so oboževali svojega vodjo. Ta pa je vtaknil felobaso in žemljo, ki mu jo je Blažun prinesel na mizo, v žep, vstal in rekel: »Takoj moramo od tod! Ko sem prilezel iz mrzlega žleba, sem se pognal proti meji; tam pa sem opazil, da se je vse pripravljalo za nami. Seveda so bili telefonično obveščeni. Prišli bodo čez Medvedov. selo. Zato takoj proti drugi strani! Oče Blažun naj hitro vse pospravi; mislim, da pride danes še obisk k tebi!« V kratkem času so se tihotapci porazgubili Ko so bili tihotapci odšli, je očc Blažun hitro zabrisal vse sledove za njimi, ikrožnikc, kozarco, vilice in nože v najveCji naglici v kuhinji pomil in obrisal ter vse razporedil, ikamor je sodilo. Komaj pa je upihnil luč, je zunaj nekdo močno potrkal na vrata. Bili so obmejni stražniki. Blažun in hlapec sta prav počasi pridrsala k vratom, »Kdo je zunaj?« je vprašal Blažun. »Obmejna straža! Odprite!« »Ne odprem! Tihotapci se potikajo po okolici, vlomilci in druga sodrga. Ne odprem!« »Odprite, ali pa ulomimo vrata!« Blažun je odprl okence v gostilniški sobi in zelo previdno pogledal v noi.. »Da, res so obmejni stražniki!« je rekel glasno in cdprl nato vrata. Stražniki so se prignetli v hišo. »Prižgite luč! Svetlo luč! Hišna preiskava! — Ali je kaj tujih ljudi v tej hiši — tihotapcev? Povejte nam po resnici!« »Dva moška sva tu, moj hlapec in jaz. Potem je v hiši še kuharica, stara Liza, toda ona ni moški!« »Ne norčujte se iz nas! Mi smo po službenih opravkih!« Stražniki so odpeH smučke in jih prinesli v vežo, čeprav se je Blažun zelo hudoval, češ, da mu bodo nanosili snežnice v vežo, ki je bila ravno poribana. »Hišna preiskava! Posprcmite nas!« Blažun je rekel, da so mu za to pošle vse moči. Strah zaradi tega napada ponoči ga je čisto ohromel. Klju.e jim rad izroči vse; sam pa mora v posteljo, trese se po vsem životu, ker njemu, staremu možu, čigar pravi.nost je znana, prisodijo hišno preiskavo ponoči. In res je šel v svojo spalnico. Stražniki so pret.knili hišo od kleti do podstrešja, preiskali dvoriš.e, skedenj, kolarne, celo hleve. Ko so prišli v Blažunovo spalnico, je sedel mož v.3 zaskrbljen pri mizi in bral Sveto pismo. »Knjigo Hi.bovo berem,« je rekel otožno; »knjigo tolažbe za vse pravi.ne, ki morajo trpeti. To knjigo berem.« — Naenkrat krik iz veže. Tistega, ki so ga bili postavili na pragu za stražo, so našli v veži zvezanega in z zamašenimi usti. Vse smučke so bile izginile. »Smučke so nam ukradene!« so zavpili obmejni stražniki. Poklicali so gostilni.arja. Prišel je šele .ez .as z boguudanim obrazom in nekaj mrmral o »kazni božji«. nega plena v blagajni pregnani. V prostore so prišli s ponarejenimi ključi. Prijeta štiriperesna deteljica. Na Ptujski gori in po okolici so izmikali v zadnjem času z nočnimi vlomi: obleko, meso, kure in sploh vse, kar se da odnesti in uporabiti. Orožniki so izročili ptujskemu rodišču štiri ptičke, fki nepošteni posel priznavajo, le da valijo ikrivdo eden na drugega. Z verigo po glavi. V ptujsko bolnico je bil prepeljan s prebito lobanjo 25letni posestniški sin Janez Obran iz Stoperc. Resno pošk.dovanega je neznanec v noči pričakal na cesti in ga udaril z verigo po glavi. Usodepoln priziv. Miha Kiselak iz Žiberc pri Gornji Radgoni je bil lani v Mariboru obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Sodišče ga je spoznalo krivega, iker je 24. aprila 1932 udaril s fkolom po glavi Alojza Stiirzerja raVno na brvi, ki vodi preko potoka. Udarjeni je omahn.il v vodo in utonil. Radi prvotne obsodbe sta vložila priziv obsojeni in državni pravdnik. Dne 16. t. Slike iz strašnega lazdejanja v nemš- kem mestu Nennkirchen, katerega je povzročila eksplozija plina, o kateii smo poročali v zadnji številki. m. je prišel zgoraj omenjeni slučaj do ponovne obravnave in je bil Kiselak obsojen na 3 leta robije. Konjač na kolinah. V vasi Ivanovci v gornjem Prekmurju so slavili pri posestniku Kološi koline. Zbrali so se sor.dniki in sosedje. Bilo je prav prijetno pri obilni jedi, pijači in godbi. Pripeljal je mimo vesele hiše poginulo kravo konjač Adolf Lengel v družbi svojega sina. Konjač in sin sta se vsilila med veseljake in izzvala prepir in pretep. Stari Lengel je potegnil iz žepa kuhinjski nož in ga zasadil Jožefu Škrilcu s tako silo v trebuh, da so mu izstopila čreva ili je zabodeni par ur za tem umrl. Vsi na domači veselici navzoči s.o^|)ili priče zločinu, a Lengel taji vsako Krivdd, dasi je s sinom vred znan kot že predkaznovan nasilnež. Okradena ob priliki selitve. Zasebnica Marija Kresnik se je selila iz Novevasi pri Celju v Gaberje pri celjskem mestu. Ob tej priliki ji je sunil neznanec posteljnine in kuhinjske posode za 800 Din. Pod vlak se je vrgel dne 15. t. m. v Štorah pri Celju 761etni posestnik ter krčmar Franc Debelak iz Štor. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Padel in se ubil. V Ljubljani je pade! s Sv. Petra nasipa v Ljubljanico in se ubil strojarski mojster Blaž Letničar. Radi zapitega tisočaka v Savo. Sava je naplavila pri Krškem truplo posestnika Skopeca iz Turskega lesa pri Dolu. Utopljenca je prepoznala njegova žena, ki je pogrešala moža že nekaj tednov. Pred tremi tedni se je podal Skopec k svoji sestri, ki mu je posodila, 1000 Din za nakup krave. Z izposojenim jurjem pa je krenil mož v krčmo in popival, dokler je bilo kaj drobiža v žepu. Ko je bil brez denarja, si je končal življenje s skokom v Savo. Zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Skrajna drznost prežarjev. V Gornji Pirašici pri Krškem so imeli pri posestniku Vintarjvi svatbo. Ker se je pa hišni gospodar vnaprej bal nasilja pre^ žarjev, je poklical radi varnosti povabljenih orožniike. Prežarji so se lotili s psovkami in streli žandarjev, iki so streljali in dva drzneža tudi lažje ranili. Radi uboja dve leti strogega zapora. Dne 4. decembra lanskega leta je ustre lil iz vojaške puške 211etni Jožef No-* vak, posestniški sin iz Otok^ pri Podzemlju na Dolenjskem Jožefa Zupaniča. Obtoženi Novak je bil obsojen dne 14. februarja od novomeškega .odiš.a radi uboja na dve leti strogega zapora. Radi uboja tri leta ječe. Lani dne 17. novembra je bil zaboden z nožem pred Pavšekovo krčmo na Šmartinski cesti v Ljubljani v pretepu delavec Jož. Rutar. Dobil je v prsa in v glavo 4 sunke, od ikaterih sta bila dva smrtnonevarna. Rutar je dva dni za tem umrl v ljubljanski bolnici. Dne 14. februarja s. dajali za zgoraj omenjeno krvavo dejanje odgovor 3 obtoženci, iki so zvračali krivdo eden na drugega. Radi uboja in tatvine kolesa je bil obsojen na triletno ječo samski rudar Štefan Verle, eden soudeležencev je bil opro_čen, tretji pa je dobil radi tatvine 4 mesece ječe. Obsodba radi zastrupljenja moža. — Dne 17. februarja je ljubljansko sodišče obravnavalo dučaj zastrupljenja. Obtožena je bila vdova Ivanka Sevšek iz Berinjeka pri Litiji, iker je vedela, da je njen oče Skalar, ki si je pozneje sam končal življenje, zastrupil zeta in Ivankinega moža Ignacija. Ivanka je jbila obsojena na 7 let robije. Opasen tiček na pobegu. Oblast je že dalje časa zasledovala vlomilca in tatu Marijana Čuka, doma iz Trsta. Zasledovanega so prijeli zadnje dni orožniki blizu Krškeg%. in ga oddali v zapore tamošnjega s-odišča. Čuk je pa žc v noči po aretaciji pobegnil iz ječe. Ciganska družfaa vlamlja in krade v ncči vse, <kar jej prrdc pod roke krog Mirne peči na Dolenjskem. Požar je izbruhnil v Spod. Gradiš.u pri Toplicah v srezu Novo mesto ob polnoči v gospodarskem poslopju posestnika Šetiue. Zgorelo je zaneteno poslopje s. podom vred, seno in razno orodje. Gasilci so preprečili razmah požara. Napad na predsednika ameriškib. Združenih držaV. Dne 15. februarja pop.oldne se je hotel predsednik Združenih držav Severne Amerike Roosevelt odpeljati v družbi čikaškega župana Cermaka iz kopališča Miami v Njujork. Množice so zaustavile predsedni- kov avtomobil in Roosevelt se je dvignil, da bi nagovoril navdušene somišljenike. Med govorom se je preril do avtomobila moški, ki je vzklikal govorniku. V bližini avtomobila pa je potegnil revolver in oddal proti predsedniku šest strelov. Nobena krogla ni zadela Roosevelta, pač pa sta dve prav opasno pogodili čikaškega župana Čermaka. Ranjene so bile še tri druge osebe. Napadalec je 331ctni italijanski zidar Zingara, ki je sodeloval pred 10 leti pri atentatu na italijanskega kralja Viktorja Emanuela, nakar je pobegnil v inozemstvo in prišel v Ameriko pred 5 leti. Zingara je anarhist in je po aretaciji izrazil obžalovanje, iker mu atentat na predsednika ni uspel. Iščemo in oddajamo. Dan na dan dobivamo od siromašnih staršev iz mesta in z dežele prošnje za namestitev ukaželjnih dečkov za razne obrti. Za oddati imamo več vajencev in vajemk za trgovino, mehaniško stroko, krojaštvo, modistinje, brivnice, hotelirje, tesarstvo, kovaštvo itd. Za vse te jDoklice so nam dobrodošli šefi, ozir. mojstri, ki bi sprejeli vajence z vso oskrbo. Nadalje pa iščemo vajence za pekovsko in mesarsko obrt. Starši, ki bi oddali vajence za ta dva poklica, naj se takoj javijo. Ponovno pa prosimo tudl mojstre za ostale poklice, da se nam javijo, ikakor tudi vajence za katerikoli p.klic. Prosimo, pišite na: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 17. Tisti, ki je stražil pri vratih, je povcdal, da se je vzdignil zunaj nenadoma metež; bila je črna tema, tedaj pa je kakor iz tal zrastla črna postava in skočila ob njem kvišku. Predno je prišel do sape, ga je začela daviti, da je izgubil zavest. Ko se je prebudil v veži, je imel usta zamašena, noge in roke zvezane. In smuči ni bilo nikjer več.« Tresoč se od jeze so r=**_li obmejni stražniki v veži. Bili so vrli Ijudje, ki so zvesto vršili svojo službo, in pogumni. Sedaj pa so jih potolkli njihovi neizprosni sovražniki, tihotapci. Blažun je še vedno z nepremičnim obrazom stal pred njimi. Vprašal je: »Ali ste našli v moji hiši fcaj protipostavnega?« »Ne,« so se jezili stražniki. »Potem je vašega službenega opravka tukaj pa. konec in prosim vas zelo vljudno, da zapustite mojo gostilno.« Okrog voglov je tulila snežna vihra, smuči pa niso imeli več. Kam naj se obrnejo sedaj v tej strašni noči? Tedaj je izpregovoril Blažun: »V Svetem pismu je zapisano: Blagor usmiljenim, in je še zapisano: Prenočite tujce. Huda noč je. Gospodje naj kar ostanejo v moji gostilniški sobi.« Radi ali neradi so stražniki sprejeli to ponudbo. Snežna vihra je postajala vedno silnejša, stražniki pa so sedeli ob turobni luči edine svetilke, ki jim jo je dovolil prižgati gostilničar. Železna peč se je že zdavnej ohladila; bilo je mrzlo, stražnike je zeblo, zlovoljni so použili to, kar so imeli šo s seboj. Višjega stražnika, čigar sum je bil padel na Blažunovo gostilno, sicer niso gledali preveč prijazno, vendar pa je imel končno le prav, ko je trdil, da jc imela tu neka sodrga svoje prsto vmes. Medtem pa je Blažun zaprl Sveto pismo, lcgel v posteljo in se smejal. (D-ilje sledi.) Zastopnica Zdinženih držav v danski prestolici F.openhagen — Buta Owen. •¦li- ¦•;(.: Kapitan _....-.__iisKe upo_rts v klopnfce Eikenboom. O uporu smo cbl<~:no pisali zadnjič. Nemško mesto Neunkirchen pred plin sko eksplozijo. %l *« "^rV 'W.S15 -.^j. Wm? _j_#S mm Angleški častnik je iznašel eleklricuo puško, ki ue dela ropota in pri strftljanju ne širi nobeuega du_.a,