5 ?4 Listek. Od njega se je na vzel veselja do književnih starin in do književne zgodovine naše. V biblijografiji slovenski je bil Zvab pravi veščak, ki je vestno in z neumornim trudom zbiral gradivo za književno zgodovino in zlasti za biblijografijo slovensko, zasledil marsikatero doslej neznano ali pozabljeno knjigo ter jo opisal v tem ali dnem časopisu. Dasi so bili njegovi dohodki vedno skromni, vender si je prav od ust pritrgaval, da si je kupoval stare in redke knjige in si tako nabral jako lepo in bogato knjižnico. V tem oziru si je pridobil za književnost našo stalnih zaslug in tudi spisi njegovi, ki se tičejo te stroke, spadajo med najboljše, kar je spisal Zvab, tako n. pr. v »Ljubljanskem Zvonu« Zivotopis Ivana Ž. V. Popoviča (1881); »Prilogi k slovenski biblijografiji« (1883); »Redki spisi« (1883); »Sommaripa ali Sommariva« (1883); »Črtica o Primoži Trubarji« (1884); »Droben spisek Trubarjev« (1886); »Knjižne redkosti slovenske« (1886); »Jakob Petelin-Handl-Gallus« (1886); »Slovenski rokopis iz leta 1799« (1886); »Tomanova pesem prijatelju« (1886); »Zbogar Ivan« (1887). Zanimive in v marsikaterem oziru poučne so tudi njegove kritike n. pr. o Generinijevi knjigi »Curiosita Triestine« (1885) in o Venetianerjevi knjigi o tržaških protestantih (1887). — Med spisi, ki jih je priobčil v »Slovanu«, so pač najzanimivejše: »Zgodovinske črtice o ,Slavjanskemu dtuštvu' v Trstu« (1886). — Tudi »Kresu« je bil sotrudnik. Priobčil je v njem razpravo o imeni »Vraz« (1884) in narodno pripovedko »Topolovo rebro« (1882). Sploh je Zvab v spisih svojih pazil bolj na slovniško pravilnost in stvarno temeljitost, nego na stilistično dovršenost in že tvarina, o kateri je pisal, bila je zvečine taka, da je zanimala le ozek krog veščdkov. Ni bilo dano njegovemu peresu, da bi bilo navdušilo bralca. To se je videlo zlasti pri uvodnih člankih, katere je zadnje leto pisal v »Edinost«. Bili so dolgi, učeni, temeljiti, tudi zanimivi, toda ne pisani za veliko maso. V besedi in pisavi do dobrega vešč štirim jezikom: slovenskemu, nemškemu, srbsko-hrvaškemu in laškemu, vrhu tega neumorno priden in vesten bil je pokojni Zvab jako čislan učitelj takd v Mahrovem zavodu, kakor tudi pozneje privatni učitelj jezikov v Trstu. Kdor ga je poznal, moral ga je resnično spoštovati zaradi njegovega odločnega, poštenega značaja, zaradi njegovega znanja, zaradi njegove ukaželjnosti in pridnosti. Tržaški Slovenci so izgubili ž njim tudi nenadomestnega neomajnega političnega sotrudnika Mirno počivaj, duša blaga! Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali: — Cesar Franc Jožef I. 1848—1888. Na spomin štiridesetletnega vladanja Njega Veličanstva sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Z devetimi podobami. Natisnil in založil Kari Rauch na Dunaji. (V. Spenglergasse 6) 1888, 8°, 16 str. Cena je za 10 iztisov 1 gld., za 25 iztisov 2 gld., 100 iztisov 6 gld. — Ta spominska knjižica je pisana popularno in v lepem jeziku, kakor vsi spisi izpod Tomšičevega peresa. V oči nas je zbodla samo napačna trditev, da je cesaričina Štefanija hči belgijskega kralja Ljudevita II. (namesto Leopolda II.) Isto napako smo zapazili tudi v prvem natisku Bambergove knjižice »Naš cesar«, ki je pa v drugem natisku popravljena. Tomšičevo knjižico lepša 9 podob. V isti zalogi je izšla tudi »Spomenica« s podobama. Nove rnuzikalije. I. Štiri Marijine pesmi. Za moški in mešani zbor z orgijami čveteroglasno postavil Ivan Pogačnik, organist v Vipavi. Op. 2. Cena 40 kr. Založil skladatelj. Tiskarna Blaznikova. Ljubljana 1888. — Te pesmi so namenjene za majni-kove slovesnosti, a dado se dobro uporabljati tudi pri drugih prilikah. Smemo pa te skladbe iskreno priporočati, ker so po tekstu, melodiji in glasbeni fakturi visoke vrednosti in cerkveno-melodičnega duha. Osobito pa sta II. in IV. napev prava bisera V Listek. 575 16. taktu lil. napeva vrinila se je mala pomota, nepripravljen zadržek h v tenoru. Ta se po nekoliko popravi s tem, da mu predsledi v 4. udarci prejšnjega takta v tenoru h namestu g. Pri tej priliki pa opominjamo gg. skladatelje važnega kontrapunktičnega pravila, ki slove: ,,Die Vorbereituug des Vorhaltes muss wenigstens von eben so langer Dauer sein, als der nachfolgende Vorhalt ; sie kann wohl langer, aber nicht kiirzer sein." Prav naravno je to, da se konsonanca vsaj toliko ali delj časa čuje kakor zadržek, kateri je vselej disonančen. II. Missa nLaetentur coeliu. Pro soprauo, alto et basso organo comitante Com-posita, et reverendo Domino, Domino Joanni Gnjezda c. r. scholae real. sup. Catechetae et Exhortatori, Praesidi Confrat. jun. opificum et Consil episc. in špirit, dedicata auctore /g. Hladnih. Op. 9. Pr. part. et 3 voc. 1 fl. Pr. 3 voc. sep. 20 kr. Sumptibus et typis J. Blaznik. Labaci 1887. Znano nam je, da ima g. skladatelj redek glasbeni talent, katerega si je izolikal v orgljarski šoli ljubljanski pod vodstvom slavnoznanega g. A. Foersterja; da pa bo kos takd težavni nalogi, kakeršno si je zadal s to mašo, bi ne bili verjeli. Maša ta je zložena večinoma v polifonnem zlogu, ki pa je izpeljan takd srečno in melodijozno, da vse takd gladko in naravno teče, kakor bi bilo namazano. Kdor pozna težave, katere prouzročuje skladatelju mnogokrat kontrapunktični zlog, mora se čuditi, kakd je bilo mogoče vse težave skladatelju takorekoč igraje premagati. Navadno gredo skladatelji v takem zlogu skozi „strn in drn", kar imenujejo prijetne (?) trdote; g. Hladnik pa gre naravno, in zato se mu je posrečilo, da njegova maša ni toliko težavna, kakor bi bilo soditi na prvi pogled. Omeniti nam je še lepega spremljevanja orgelj, ki postopa dostikrat imitatorično, pa nikjer ne pokriva petja, marveč ga povsod lepo podpira in povzdiguje. Gg. slovenski organisti, ki takd radi sezate po inozemskih skladbah, sezite rajši po tej maši; trdimo vam, da ni lehko dobiti z Nemškega takd dobre, lepe in hvaležne maše kakor je Hladnikova op. 9. Dobiva se tudi v Kat. Bukvami v Ljubljani. III. Pet Tantum ergo, pet masnih in deset Marijinih pesmi, ter ,,dva kratka in lahka" Te Deum za mešani ali moški zbor zložil Ig. Hladnik. Op. 10. Last. skladateljeva. Tisek Blaznikov. 1888. Strogi cerkveni glasbenik bi morda trdil, da so nekateri napevi, zlasti dve ali tri številke o M, B. preživahni, preposkočni. Ker pa te, kakor vse druge napeve podpira izbrana harmonija in umetna harmonizacija, ne smemo trditi, da so postavljeni v takozvanem, tu pa tam še toliko priljubljenem ,,Hopsa-Fani" zlogu. V tej zbirki se posebno odlikujejo Tantum ergo. Skoda le, da so se vrinile v št. 5 od 24.—25., in od 25.—26. takta oktavne paralelke med II. tenorom in I. basom. Izmed masnih pesmij prične št. 5. preveč lajnarsko, a pozneje se to izpremeni. V št. 1. Marijinih pesmij skladatelj v modulaciji omahuje tako, da postane uho proti koncu, kadar zavrne napev zopet v toniko b dur skoro iznenadeno, prevarjeno. Basovski skok, kakeršen je v 3. taktu I. št. Tantum ergo, pri zadnjem udarci osmink, ni nikoli dober, ker se pregreši zoper pravilo glaseče se: ,,Aus dem Quartsext-Accorde kann der Bass wohl diatonisch oder chro-matisch fortschreiten, nie aber soli er springen." Oba Te Deuma bosta dobro došla, ker sta prav lahka in kratka, dasi imata ves tekst. Rodovitemu skladatelju čestitamo na zbirki op. io.; svetovati pa mu moramo, da svojih skladeb ne piši prehlastno in naj jih pridno pili, predno jih pošlje v tisek, Zaradi njegovih zmožnostij štejemo mu radi celd malenkosti v greh. Lično avtografovano zbirko, ki se dobiva pri g. skladatelji in v Kat. Bukvami v Ljubljani po nizki ceni, 1 gld. 20 kr. izvod, z veseljem in živo priporočamo. IV. 24 fugiranih pred- ali poiger v vseh tonovih dur in moll-a. Za orgije ali harmonij zložil Danilo Fajgelj. op. 29. Izdalo in založilo cec. društvo za goriško nadškofijo. Cena 55 kr. V Kat. Bukvami. Tisek Blaznikovih naslednikov. 57^ Listek. Poročevalcu je dolžnost objaviti, kako sodijo strokovnjaki o tem delu. ,,Cerkv. Glasbenik" piše' : ,,Imeli smo vže večkrat prijetno priliko, pohvaliti lepe skladbe za orgije, ki jih je F. na svetlo dal; najlepše pa izmed vseh podaja zdaj goriško cec. društvo svojim udom kot letno darilo." Znani strokovnjak in skladatelj, g. J. L. pa poroča ,,Soči" o teh predigrah tako-le: ,,Kdor ume skladje glasov, isti ve tudi te F. skladbe vredno ceniti. Ze mnogo, mnogo umetnih skladeb nam je vrli glasbenik F. podal, a med vsemi odlikuje se njegov op. 29. S tem delom smemo se ponašati pred vsakim muzikaličnim izobražencem, naj bode Nemec ali kdor koli. Vse vglasje izvršeno je izgledno na podlagi kontrapunkta in fuge, tako, da bi bil človek preverjen misliti, da je to delo velikana Bacha. Tako daleč še nobeden Slovencev ni prišel v kontra- punktiki in tudi F. bi ne bili toliko zaupali, če bi ne imeli od njega črno na belem dokazov. Dela F. nam Slovencem morajo biti v ponos! Podpirati bi ga morali torej vsi zavedni Slovenci, posebno pa cerkvena predstojništva i. t. d.« D. Fajgelj. Družba sv. Mohorja. Letos šteje družba sv. Mohora 41.552 udov, torej 6542 več kakor vlani; novih je pristopilo 9226, starih pa odstopilo ali odmrlo 2695. Posebej jih šteje: Goriška nadškofija 5.647 udov, Krška škofija 3.608, Lavantinska škofija 12.336, Ljubljanska škofija 16.666, Tržaško-Koperska škofija 2,118, Sekovska škofija 243, Som-boteljska škofija 141, Zagrebška nadškofija 315, Senjska škofija tri, Poreška škofija 63, Videmska nadškofija 124, Razni kraji s 121 in Amerika 59; vkup 41.552 udov. Vsled razpisanih družbinih daril došlo je odboru blizu 50 spisov razne vsebine : povestij, životopisov, poučnih in gospodarskih razprav. Obdarovali so se nastopni spisi: I.) »Žganjar«, povest spisal P.Bohinjec v Ljubljani; 2.) »Gospod Anton«, povest, spisal A. Koder v Inomostu; 3.) »Mrtvo morje«, krajepisen obraz, spisal dr. A. Cigoj v Celovci; 4.) »Gospodarstva najboljši pomočnik«, spisal prof. M. Cilenšek v Ptuji; 5.) »Zbirka domačih zdravil«, spisal Ivan Lampe, lekarnik v Kranji. V porabo so se prevzeli še ti-le spisi: »Črtice iz dnevnika«, spisal Jan. Bilec, duh. v Ilirskej Bistrici; »Zgodovinske drobtine«, spisal prof. I. Steklasa v Karlovci ; »Duhovna železnica in vlak v nebesa«, spisal Tine Brdnik, kapelan v Kranjski Gori; »Narodno blago iz Savinjske doline«, zapisal L. Storman v Grižah; »Zbirka gospodarskih skušenj«, in nekaj narodnega blaga, zapisal Lipe Vrhovski; »Zbirka zgodovinskih kratkočasnic, smešnic, ugank, nabial A. Benedik. Drugi spisi so se večinoma, kjer se je zahtevalo, poslali gg. pošiljalcem nazaj. Zavoljo ogromnega dela pri tiskanji več ko treh milijonov pol, kolikor jih ob-sezajo vse letošnje knjige in zavoljo ponatisov treh letošnjih družbinih bukev, katerih se je bilo sprva premalo natisnilo, tiskarnica in knjigoveznica ne bodeta mogli pred sredo meseca oktobra svojega dela dovršiti. Okoli srede oktobra se bode razpošiljatev pričela) ki traja celili 8—9 tednov. Naj čč. poverjeniki in udje blage volje potrpijo in nam pri-zanesejo, ako knjige letos nekoliko pozneje prejmejo. ,(Ljubljanski Zvon" Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.