jUREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, FranNHfonsfca ulica *t. 8 (tlakama I. nadstr.). Uradn2 ure ib stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pot oldne vsak dan razen nedelj in 'praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
, ;	sprejemajo	: : :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Ocr^ko in Besno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna 'K 5-40, mesečna K 1‘SO; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	onIaIo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 608.
/A izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / .*	ob	pol	11.	dopoldne.	*, *, •
•
UPRAVNiSTVO se nahaja v Selenburpovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zveče* tnserati: enoetopna petitvrstlca 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in leklame 40 vin. — inkerate f j rtn a uj lavmSlvo.
Nefrankirana ali prtmrlo frankirana ;-[i;T>ia se ne »prejemajc
M	Reklamacije	lista	so	poštnine proste. .	■■
Tiskovna reforma.
V Ljubljani, v torek dne 17. junija 1913
I
Leto III.
hi.
Avstrija bi v marsikaterem oziru potrebovala zelo temeljitih, naravnost revolucionarnih reform, ne da bi prehitela druge države, ampak da bi jih vsaj za silo došla. V sedanji Avstriji in v sedanjih časih pa ni misliti na to. ker imamo v parlamentu meščansko večino, s katero je vsak odločen napredek nemogoč, ker ; nima niti toliko poguma, da bi ostala zvesta vsaj svojemu lastnemu programu. Ali nekatere reči so tako zastarele, da si ne more nihče zatajiti njih absurdnosti in celo najponfžnejši hlapci ; vlade priznavajo, da jih je treba popraviti. Med I temi je naš stari tiskovni zakon, čigar reforma je bila zadnjih dvajset let že parkrat na dnev-| nem redu. pa je vendar prav po avstrijski metodi še danes nerešena.
Zdaj je vendar tiskovni odsek vzlic vsem | vladnim oviram rešil določbe tiskovnega reda in se ima baviti z reformo tiskovnega zakona.
! Načrt, s katerim se je odsek že v mnogih zasedanjih ukvarjal, prihaja še iz Korberjeve dobe; star je torej dovolj, da bi doživel svojo uzakonitev. In če bi imela vlada količkaj drugih skrbi kakor iztiskavanje sredstev za militarizem, bi morala od svojo strani pospešiti zadevo z naj-! večjo vnemo.
Justični minister Hochenburger se je res oglasil s svojimi nazori in se je celo osebno potrudil v odsek, ter podal tam svoje predloge. Treba jih je spoznati, da se razume, kakšne pojme ima ta gospod o tiskovni svobodi in kako temeljito se zna meščanski svobodomislec vži-; veti v najtemnejšo reakcijo.
Predlog, ki ga ima odsek v razpravi, gre za tem. da se omeje konfiskacije. Toliko odločnosti ni pri avstrijskih-buržvaznih strankah, da bi zahtevale enostavno tiskovno svobodo in sploh odpravile konfiskacije, dasi taka svoboda tudi drugih držav ne spravlja v nevarnost. Po načrtu poslanca Miihlwerta, ki se v glavnih po-tezah vjema s Korberjevim načrtom in sluzi odseku za podlago, bi bila konfiskacija mogoča v slučaju nekaterih' prestopkov tiskovnega reda, n. pr. če ni na listu imenovan odgovorni urednik, ali če ni oblasti izročen obvezni iztis; ra-zuntega pa v slučaju pregreškov ali zločinov proti varstvu mobilizacijskih tajnosti, v slučaj« veleizdaje, žalitve veličanstva, bogokletja, pregreška zoper javno nravnost, pozivanja na 1
GIBANJE ČLANOV:
Gibanje članov tekom leta 1912 je bilo sledeče: vstopilo 17.693 moških in 2542 ženskih: skupaj 20.235; izstopilo 17.751 moških in 2443 ženskih; skupaj 20.194; celokupno gibanje znaša i 40.429 članov, nasproti'39.949 v letu 1911; po-{ višek v gibanju v letu 1912 za 480 članov.
V začetku leta 1912 je bilo včlanjenih 4728 moških in 1238 ženskih: skupaj 5966 članov; kancem leta 1912 je bilo včlanjenih 4670 moških in 1337 ženskih: skupaj 6007 članov, povišek za 41 članov.
Največje število članov je bilo v dobi no-
I vember-december, namreč 6954; od teh je bilo 5483 moških in 1471 žensk; najmanjše je bilo v dobi februar-marc, namreč 5452; od teh 4259 moških in 1193 žensk.
Povprečno število članov v letu 1912 znaša 6825 nasproti 5606 v letu 1911; povprečni po-. višek torej za 1219 članov; povišek, kateremu je deloma prišteti vpis delavcev zaposlenih v ; Solkanu, vsled razpustitve podružnice podpornega društva v Solkanu s 1. novembrom 1912.
GIBANJE BOLNIKOV IN PODPORE:
V letu 1912 je obolelo 3732 moških in 831 ženskih: skupaj 4563 članov, s 5105 slučaji bolezni za moške in 1125 slučajev za ženske:
: skupaj 6230 slučajev bolezni, za katere se je ; izplačalo 82.849 dni podpore, od teh 63.817 mo-: škim in 19.032 ženskam. V letu 1911 je obolelo 5126 članov (4366 moških in 760 ženskih) s 6825 slučaji, za katere se je izplačalo 87.071 , dni podpore. V letu 1912 je bilo z vsem po-; vprečnim poviškom članov 563 manj bolnikov, 595 slučajev in za 4222 dni manj izplačane podpore.
V letu 1912 je bilo 30 porodov s 766 dnevi izplačane podpore, nasproti 35 porodom s 956 'dnevi izplačane podpore v letu 1911; manj torej za 5 porodov in 193 dni podpore.
IV letu 1912 je umrlo 45 članov (39 moških In 6 žensk v letu 1911).
Razsodišče blagajne je imelo v letu 1912 osem sej, na katerih se je razpravljalo o 78. pritožbah Članov; od teh 35 za celo m 43 za delno 'izplačilo ustavljene podpore. Ovrženih je bilo 53, spreletih v celem obsegu 4 in deloma 19; v dveh slučajih se je izreklo razsodišče za nekompetentno.
DOHODKI:
Zavarovalni prispevki:
Za tekoče zavarovalne prispevke se je zaračunalo 138.859 K 72 vin. članom in 69.429 K '86 vin. delodajalcem: skupaj 208.289 K 58 vin. »nasproti 208.024 K 96 vin. v letu 1911; povišek v letu 1912 za 264 K 62 vin.
kazniva dejanja, če obstoja nevarnost, da bo pozivu neposredno sledil zločin, in pozivanja na dinamitne atentate.
Ta možnost cenzorskih konfiskacij se zdi gospodu Hochenburgerju vse premajhna. On zahteva pravico rdečega svinčnika, razuntega še za sledeče slučaje: 1. za objavo sodnijskih izjav in razpravo sodb; 2. za objave iz tajnih vojaških procesov; 3. za vse prestopke proti §§ 302 in 305 kaz. zak., t. j. pozivanje na kazniva dejanja brez omejitve in draženje na sovražnosti.
Na tej podlagi bi spreten državni pravdnik lahko konfisciral vse. kar mu ni všeč. Povrh tega pa se hoče gospod Hochenburger še zavarovati proti imuniziranju konfiskacij. Odsekov načrt pravi, da razprave javnih zborov (državnega zbora, deželnih zborov, delegacij) tedaj izgube imuniteto, če dotični zbor izrecno sklene, da se dotična zaplenjena tiskovina ne sme objaviti. 2e to je poslabšanje napram sedanjemu položaju. Hochenburger pa hoče obrniti stvar, in zahteva, da se noben zaplenjeni spis ne sme objaviti, razun če to dotični zbor izrecno dovoli. O vsakem tiskovnem slučaju bi bilo torej treba posebej sklepati, in ker se na možatost naših parlamentarnih večin m zanašati, bi bil to konec imunitete za opozicionalno časopisje.
še v tretji smeri ima Hochenburger bolečine. Po odsekovem načrtu ostanejo za vse tiskovne procese merodajna porotna sodišča; le privatne žalitve časti bi imele priti pred za-prisežence pri sodiščih prve instance. Hochenburger pa zahteva, da se omeji kompetenca porot na veleizdajo in na kalitev javnega miru, ter na pregreške po §§ 300 in 302; vsaka druga politična tiskovna pravda pa bi imela priti pred redno sodišče . . .
V tiskovnem odseku je takoj sodrug dr. Adler izjavil, da je predlog Justičnega ministra enostavno nesprejemljiv. To mislimo tudi mi, in čeprav vemo, da so stranke večine neverjetno dostopne vsakemu vladnemu vplivu, se nam vendar zdi, da se ne morejo tako ponižati, da bi pomagale zadaviti vsako tiskovno svobodo. Naposled ni nikjer zapisano, da ostane stranka, ki je danes vladna, za večne čase na krmilu. Lalvko se pa pravi, da s tako nazadnja^ ško zahtevo še noben minister ni prihajal, kakor nemški »liberalec« Hochenburger.
Mali povišek je prišteti izključno k povprečnemu povišku prisotnih članov. Res je, da je bil v letu 1911 povišek za 58.401 K 67 vin., ampak v tem povišku so všteti zaostali zavarovalni prispevki za tri leta, ki so bili predpisani raznim tvrdkam in posebno pa bančnim zavodom, ker so zanemarjali vpis svojih uslužbencev; dočim so bile v letu 1912 predpisane zelo male svote. K povišku leta 1911 je tudi prištevati povišek prispevkov in premembo mezdne tarife. Zategadelj je smatrati povišek v letu 1911 kot izredni povišek ter ne more biti podlaga za primer z letom 1912.
Pridržki članom na podpori so znašali 3105 K 34 vin., nasproti 3519 K 8 vin. v letu 1911, že odpisani prispevki pa 155 K 76 vinarjev.
Skupnih dohodkov na prispevkih je bilo torej v letu 1912 211.550 K 68 vin., nasproti 212.724 K 71 vin. v letu 1911; manj torej za 1174 K 3 vin.
Drugi dohodki:
se razdele tako: a) za povračila po § 65 4421 K 99 vin., nasproti 1735 K 24 vin. v letu 1911 več zt 2686 K 75 vin.; b) za povračila po § 32 4300 K 14 vin., nasproti 4816 K 90 vin. v letu 1911; več za 516 K 76 vin.; c) za globe 2748 K 47 vin., nasproti 2576 K 8 vin. v letu 1911; več za 172 K 39 vin.; d) na obrestih 4923 K 86 vin., nasproti 4029 K 36 vin. v letu 1911; več za 894 K 50 vin.; e) razni dohodki 1477 K 95 vin., nasproti 1334 K v letu 1911; več za 143 K 95 vin.
Skupnih dohodkov v letu 1912 je bilo torej 229.423 K 9 vin., nasproti 227.216 K 29 vin. leta 1911; povišek na dohodkih v letu 1912 za 2206 K 80 vinarjev.
IZDATKI:
Bolniške podpore:
na podporah za slučaj bolezni se je izplačalo 112.500 K 71 vin., nasproti 122.432 K 8 vin. v letu 1911; manj torej za 9931 K 37 vin.;
za porodniške podpore se je izplačalo 627 K 84 vin., nasproti 677 K 52 vin. v letu 1911; manj za 49 K 68 vin.; za posmrtne podpore 2324 K, nasproti 2085 K v letu 1911; več za 239 K.
Skupni izdatki na podporah znašajo torej 115.452 K 55 vin., nasproti 125.194 K 60 vin. v letu 1911; manj torej za 9742 K 5 vin.
Iz teh številk je razvidno, da bolehanje tekom leta 1912 ni bilo tako razširjeno kot leta 1911 (glei gibanje bolnikov in bolniške dneve).
Zdravila, boinišniški stroškh zdravniško in prlgledniško osobje:
za zdravila in mineralne vode se je izdalo v letu 1912 10.693 K 9 vin., nasproti 11.433 K 52 vin. v letu 1911; manj za 740 K 43 vin.;
za terapevtične predmete se je izdalo 757 K 43 vin., nasproti 742 K 85 vin. v letu 1911; več za 14 K 58 vin.;
za kopeli 324 K 93 vin., nasproti 485 K 90 vin. v letu 1911; manj za 160 K 97 vin.;
za bolnišniške stroške se je izdalo v letu 1912 9069 K 8 vin,, nasproti 6684 K 65 vin. v letu 1911; več torej za 2384 K 43 vin. K temu povišku je prišteti pred vsem povišanje oskrb-niških stroškov pri vseh bolnišnicah, ki so se povišali tekom leta 1912;
za prenos v bolnišnice se je izdalo 302 K 60 vin., nasproti 369 K 46 vin. v letu 1911; manj zi 66 K 66 vin;
B e I g r a d , 14. junija.
Naši buržvazni opozicionalci so včeraj z očitnim tendenčnim namenom zahtevali od vlade pojasnila o zadnjih vesteh, ki govore o demobilizaciji in o rešitvi balkanskih sporov brez vojne. Gospodom ni všeč mirna rešitev. Premalo jim je bilo krvi, in največji greh vlade, katero so podpirali vse do včerajšnjega dneva, se jim zdi ta, da ne žene naroda s tako odločnostjo v novo klanje, kakršna bi preprečila mirno rešitev. Gospodje pa so bili tako previdni. da niso podali interpelacije, o kateri bi se bila lahko razvila debata. Tako je bilo zastopnikoma socialne demokracije onemogočeno, da.bi bila posegla v razpravo. Omejiti sta se morala na kratko izjavo, kakršne je dosedanja praksa v skupščini sankcionirala. Sodrug Dragiša Lapčevič je torej podal sledečo izjavo:
Gospodje poslanci!
Socialno demokratična stranka je v jeseni vstala v Narodni skupščini proti takrat nameravani in deset dni pozneje napovedani vojni zoper Turčijo.
Vojna je zavojevalna metoda vladajočih društvenih razredov; socialna demokracija je priporočala za osvoboditev in zedinjenje narodov na Balkanu ter za njih napredek in razvoj drugo pot: Demokratično revolucijo, ki bi vodila do federacije balkanskih republik.
Ali takrat je še naglašala, da bo vojna s Turčijo z namenom, da se razdeli njeno ozemlje med vojne sotrudnike privedla do novih razprtij in nedoglednih nesreč.
Zdaj je očrvidno potrjeno napovedovanje socialne demokracije:	Narodno	zedinjenje in
narodna osvoboditev na Balkanu Je ni dosegla, raznim narodom se vsiljujejo tuji režimi, tn zaradi razdelitve od Turčije osvojenega ozemlja pripravljajo vlade sobojevnikov vzajemno klanje balkanskih narodov!
— »Prezira naj klevete!« Klerikalni občinski odbor v Št. Vidu nad Ljubljano je zagrešil debelo nespodobnost. Izrekel je »preblagorod-nemu gospodu deželnemu glavarju slovesno svoje spoštovanje in neomajno zaupanje, proseč ga naj prezira klevete, ki Njega, stoječega visoko nad podlimi obrekovalci ne morejo do seči.« Šentviški občinski očetje mečejo v svoji iz Ljubljane naročeni zaupnici »klevete« in »obrekovalce« tako nasplošno, da jih prizadete osebe zaradi žaljenja ne morejo pognati pred sodnijo, da tam svoje brezvestne insulte tudi dokažejo. Ker ni dvoma, da bodo te naročene zaupnice klerikalnih občinskih odborov kar deževale, je treba pribiti njih nespodobnost In brezpomembnost. Od dr. Šušteršiča javnost druzega ne terja kot dokaze^ da so obdolžitve neosnovane klevete; izrek Šusteršičevega za-petnika Belca teh dokazov ne more nadomestiti, prinesti more kvečjemu Belcu kako na-gradico. Torej najprvo trden dokaz in potem preziranje!
— Dr, Trilerjevl mandati. Dr. Triller izjavlja, da umakne odložitev deželnozborskega in občinskega mandata. Dr. Triller ostane torej deželni poslanec in ljubljanski občinski svetnik, odložil pa je mesto deželega odbornika; njegov naslednik v deželnem odboru je dr. Novak.
— Razdelitev referatov v kranjskem deželnem odboru od 16. junija 1913 dalje. Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič:	vse	personalije,
umetništvo. gospodinjske šole in gospodinjske tečaje, ustanove. — Dež. odb. g. Josip Anton grof Barbo: železnice; dež. kultura, in sicer: vinarstvo, ribarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, živinozd-avništvo, kmetijska družba, podkov-ska šola, Šola na Grmu, posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; prisilna delavnica; oskrba za zanemarjeno mladino v deželni prisilni delavnici; pospeševanje tujskega prometa. — Dež. odbornik g. dr. Evgen Lainpe: deželne finance; živinoreja; zboljšanje hlevov mlekarstvo; sirarstvo; deželna banka; ceste; melioracije in vodovodi; izkoriščanje vodnih sil za električne naprave; zadružništvo, agrarske operacije. — Dež. odbornik g. dr. Vladislav Pegan: občinske stvari; gasilnostražni zaklad; stavbinske stvari; pritožbe v cestnih zadevah izvzemši administrativno tehnične zadeve; deželnozborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja; rekurze zoper odmero davščine od vrednostnega priratstka. — Deželni odbornik g. dr. Fran Novak: vojaške zadeve; priprega; deželni muzej; bera; statistika; de-
za zdravniško osobje se Je izdalo 14.948 K 30 vin., nasproti 14 616 K 43 - in. v letu 1911; več torej za 331 K 87 vin. Ta po- išek je prišteti k stroškom (540 K) nadomestitve enega zdravnika, ki ga je morala blagajna vzdižavati — v smislu službene pragmatike za zdravnike — za prve tri mesece bolehanja;
za prigledniško osobje se je izdalo 9446 K 56 vin., nasproti 8297 K 49 vin. v letu 1911; povišek torej za 1149 K 5 vin. Ta povišek je nastal, ker so se določile leta 1912 dijete prigled-nikom za celodnevno nadzorovanje bolnikov ter nadomestitvi zaradi bolezni enega prigled-nika.	(Konec	prih.)
Zoper to politiko, ki je zločin v najstrašnejši obliki in največji meri. dviga socialna demokracija tudi topot svoj najenergičnejši protest.
Ona obtožuje vlado za politiko, ki bi vodila v novo vojno.
Ali socialno demokratična stranka ne toži le vlade in njene stranke zaradi vojne, temveč tudi vse buržvazne opozicionalne stranke, ki so odobravale vojno, ji pomagale, jo gonile na vojno in glasovale za to, da se vodi narod na klanje.
Socialna demokracija toži vlado, ker vodi stvari tudi sedaj v krvavo obračunavanje; enako pa toži tudi buržvazne opozicionalne stranke, ki zahtevajo, nezadovoljne z dosedanjimi nesrečami in žrtvami, še krvi.
Socialno demokratična stranka ne odgovarja le svojemu proletarskemu značaju in ne izpolnjuje le ukaza svojega programa, temveč govori iz duše vsega naroda, ko zahteva: Da se doseže z vsemi balkanskimi narodi popolno gospodarsko, politično in kulturno edinstvo v federaciji balkanskih republik, v kateri bo vsem narodom zajamčena popolna narodna svoboda in samostojnost in v kateri se bodo dobili pogoji za napredek in razvoj, kolikor je mogoč v družbi privatne lastnine.
Proti nekemu tujemu vmešavanju na Balkanu. zlasti kadar prihaja iz vira največje reakcije, nastopa socialno demokratična stranka za svobodno, neodvisno, demokratično in sporazumno iniciativo balkanskih narodov samih za dosego miru in zedinjenja, ter odločno zahteva čim hitrejšo demobilizacijo vojske. Naj ožive zapuščene delavnice in njive, naj se vrnejo očetje rodbin k izstradanim otrokom in naj se ohranijo tako mila, dragocena in nenadomestljiva ljudska življenja!
želni teritorij; odgon:	konsignacije in računi
oskrbnih stroškov za izven kranjske bolnice. — Dež. odbornik g. dr. Iv. Zajec:	šolstvo;
trgovska šola; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnice izvzemši konsignacij in oskrbne stroške z§ izvenkranjske bolnice; odpis bolniških oskrbnih stroškov, zdravstvo; obrt; visokošolske po Ipore; oskrba za zanemarjeno mladino v Salezijanskem zavodu; ubožne zadeve In deželno gledališče.
— Liberalni »hod v Šiški. Politično društvo »Vodnik« Je sklicalo v spboto 14. t. m. shod, ki naj bi bil nekako protestno zborovanje proti soc. demokratičnemu shodu pri »Anžoku». Občinski svetovalec Kralj je povdarjal, koliko da so napravili liberalci, da so poboljšali ceste, zvišali postavke o cestah, šoli, razsvetljavi, o odpravi vode, pa zategadelj so morali zvišati obč. doklade — in zaradi vodovoda jih bodo še zvišali. Vse tiste ljubke, prijetne, lepodo-neče besede ob volitvah, s katerimi so farbali ljudi, sedaj sami obsojajo in tq je pribil tudi sodr. A. Kristan na socialnodemokratičnem shodu. »Brez nič, ni nič!« Župan ljubljanski, dr. Tavčar, je zahteval, da nai občina prevzame vodovod v lastne roke. Če hoče dajati cenejšo vodo. In sklenjena resolucija je vsebovala isto kakor Kristanova, namreč sprejetje vodovoda v občinsko upravo, ''rez smeha ne more biti liberalnega shoda, zato skrbi Ojster, slavni govornik v Šiški, ki »ne pove, kar ima resnično na srcu«, obeta Slovencem »also presenetljivih novic izza kulis vodovedne zadruge.« Razen besed, da je zborovanje odgovor socialnim demokratom. ni bilo ničesar proti tem, ampak sami so pritrdili izvajanjem sodr. Kristana. - P.
— Zagorje ob Savi. V »Slovenskem Na* rodu« z dne 14. t. m., št. 134, se jeze dopisniki iz Zagorja, zakaj da nečem odgovarjati njiho-, vim starim, desetkrat oglodanim lažem, katere prinašajo že skoro štiri leta. Pričel je znani lopov s svojim rokovnjaštvom 24. februarja leta 1910 in od takrat je, ne vem kolikokrat, čisto gotovo pa desetkrat ponovil one laži, katere je zopet pogrel v navedem številki. Bralci »Zarje« se bodo gotovo še spominjali onega procesa^ ki se je vršil 9. in 10. septembra 1910 v ljubljanski porotni dvorani zaradi objavljenih člankov v »Slovenskem Narodu« z dne 24. in 26. februarja 1910. v katerih se mi je očitalo med drugim tudi to. kar mi sedaj zopet očita ničvrednal duša iz Zagorja, kateri posojuje svoje ime obre-1 kovalec Savšek Peter, ki ne zna niti dobro svojega imena podpisati. Kdorkoli bi bil, ne bi mogel drugače ravnati, kakor sem ravnal. Dal sem 9. in 10. septembra 1910 priložnost Pettu
Poročilo okrajne bolniške blagajne v Gorici.
Srbski socialisti za mir.
Ljubljana in Kranjsko.
feavSkurtauferju Janezu lit 8e par Pustim takim gospodom, da bi ml bili pred sodnijo dokazali svoje očitanje. AH kaj se je zgodilo? Halbe, takratni toženec, ki se je popreje bahal, da naj ga tožim, da nastopi dokaz resnice. In ki je prižel me osebno pozivat, da naj Ra tožim, da je on dopisun — nosil se je ravnotako kakor sedaj Peter Savšek — je pred sodnijo izjavil, da ni dopisun, uredništvo »Slovenskega Naroda« se je rajši pustilo obsoditi in Ra ni izdalo. Videl sem takoj na začetku obravnave, da je šlo takrat falatski fakinaži, ki je bila v zvezi s tistimi Tdopisi. samo zato, da mi materialno škoduje. .Vztrajal sem dva dni pri obravnavi, čeravno sem vedel, da ne morem dobiti pravega falota, ki je napisal omenjene članke. Hotel pa sem vseeno dati priliko vsem. ki me obrekujejo, 3a mi kaj dokažejo. Ali kaj se je zgodilo? Vse tiste priče, ki so bile poklicane, da mi kaj dokažejo. so pred poroto dejale, ali da nič ne vedo, drugi pa so me hvalili. Nekaj pa se jih je odteRnilo pričevanju s tem, da so zboleli in si dali napraviti od zdravnika izpričevalo. Po izidu procesa je prišel na ljubljanski kolodvor takratni porotnik Rospod Slane iz Litije in mi le dejal sledeče: Gospod čobal, iz dvorane ste šli čist kakor anRelj; obsoditi Habeta seveda nismo moRli. ker ne more nihče verjeti, da Je on bopisun. in smo Ra smatrali le za orodje diruRih. Sramotno pa je za one, ki imajo kaj opraviti s temi članki. Ali bi se mi ne zgodilo danes ravno tako? Da je Peter Savšek še manj zmožen napisati, kakor je bil Habe, ve pač v Za-Rorju vsak otrok. Bil bi zopet slamnat mož, kakor je takrat dejal Habetov zagovornik, dr. Žirovnik, ki Ra je zagovarjal s tem. da naj Ra porota oprosti, ker je orodje drugih. Kdor tora! pošteno misli in pozna ničvredno tolpo, ki se zbira okolo par sirovih dopisunov, ki napadajo enkrat mene, druRiČ druRe. ki absolutno niso za nobeno praktično, ne gospodarsko in ne politično delo v nobeni politični stranki, edino le še za dopisune »SlovenskeRa Naroda«, ta bo moje ravnanje odobraval. Toraj le pišite, kar hočete: jaz vam ne bom odgovarjal in tudi vas ne bom tožil. Pač pa vas pozivam: Kdor kaj ve slabega o meni, naj pride »n naj mi pred pričami očita, potem mu zaRotovim. da mu dam priložnost pri okrajni sodniji, da mi svoje očitke dokaže. Ce ne. pa bo romal v špehovko. Očita naj mi naravnost v obraz, kaj sem zagrešil; kdor pa teRa ne stori in se hinavsko skriva za uredništvo »Slovenskega Naroda«, pa ni mož, ampak malopriden rokovnjač in podel hinavec in obrekovalec. O stavki 1906 v Trbovljah naj omenim samo to. da stavke nisem vodil jaz, temveč sodruga Jarolin iz Turna in ZwanziRer iz Ljubna; na raznih sestankih zaradi stavke so bili tudi France Peterlin. Martin Repovž, Ja-kob Strajner, ki so bili vsi proti temu, da bi se tudi v Zagorju pričela stavka. Toraj vsi, ki so stavko vodili in ki so se udeleževali sestankov, naj govore; kdor mi more le najmanjšo stvarco dokazati, da sem na lastno pest zabranil stavko v Zagorju, naj stopi na dan! Takratni ravnatelj Schiiller je 9. septembra 1910 pod prisego izpovedal — sklicujem se na izpovedbo v zapisniku — da nisem nikoli obravnavali sam ž njim, ampak vsakokrat vpričo zaupnikov in da sem zastopal vsakokrat vse delavce, kar jih je bilo v službi. S tem mislim, da sem pojasnil stvar dovolj in se ne bom oziral več na nobene take napade, bodisi v »Slovenskemu Narodu« ali v kakem druRem listu. — Zagorje ob Savi, 16. junija 1913. — M. Cobal.
— »Ruhig, ruhig« — to je najnovejiši bojni klic juRoslovanskih železničarjev. V nedeljo
so imeli namreč Jugoslovani v Litiji »shod«, na katerega je prišel sam »Herr Johann Škerjanc«. »Shod« — vseh Jugoslovanov je bilo eno omizje — so posetili tudi naši železničarji iz ZaRorja in ZidaneRa mosta. Zabavali so se imenitno. JuRoslovane sta podpirala tudi Juvan in Taufer, ki pa nista železničarja. Ves shod je imel namen, da pokaže jugoslovanskim železničarjem socialne demokrate take, kakršni niso. Taufer iz Zagorja Je pripovedoval koliko tisočakov premore sodruR Čobal iz ZaRorja in da so ti tisočaki delavski krajcarji. To ie namreč oni Taufer, ki plačuje svojim delavcem po 1 K 20 v na dan za delo od petih zjutraj do osmih zvečer. JuRoslovanski železničarji in podjetniki, ki izkoriščajo svoje delavce — to je najnovejša strokovna orRanizacija. Juvan je tudi napadal socialne demokrate in zlasti še sodr. Kopača. Ko so mu uRovarjali naši zavedni železničarji, jih Je nahrulil: »Ruhig. ruhig!« Da, da. Rospodie Jugoslovani, le lepo »ruhig«. ker drugače bomo tudi mi začeli osebni boj, ki je yam najljubši.
— Spored I. Javne produkcije gojencev Glasbene Matice v torek, dne 17. junija:	1. Burgmiiller: Koračnica. Na klavir igra gdč. Poldka Zupan. Sola g. Jos. Pavčiča. 3. razred. 2. a) Zd. Fibich: Dve pesmi, b) Grieg: Sprevod pritlikavcev. Na klavir igra gdč. Marica Bren-
čič. Sola gdč. J. Chlumecke, 6. razred. SrSB-" gele: Fantazija iz Thomasove opere »Mignon«. Na gosli svira g. Zoran Hribar. Šola g. J. Ve-drala, 4. razred. 4. a) A. Dvofak: Valček, b) E. Schiitt: Etude Mignon. Na klavir igra gdč. Marija Skaza. Šola gdč. J. Chlumecke, 6. razred. 5. a) Fr. Schubert: Nepotrpežljivost. b) dr. B. Ipavic: Ciganka Marija. Pesmi poje g. Erih Lilleg. Šola g. Fr. Gerbiča. 1. razred. 6. a) Ore-čaninov: Jesenska pesem, b) Seeling: Loreley. Na klavir igra gdč. Hana Orešek. Šola Rdč. J. Clilumecke, 6. razred. 7. Moszkowski: Španski pels št. 3. Na'gosli svira r. Karel Planinšek. Šola r. Vedrala, 4. razred. 8. Mozart: Sonata. Andante con variazioni. A-dur. Na klavir iRra Rdč. Zdenka Tominšek. Šola r. A. Trošta. (L razred. 9. a) A. Lajovic: Cveti, cveti, rožica! b) Saša Šantel: Galebi, c) Dr. G. Krek: Pred-smrtnica št. 2. č) Grieg: Primula veris. Pesmi poje gdč. Cenka Sever. Šola g. M. Hubada.
1. razred. 10. a) Fr. Gerbič: Romanca, b) Mendelssohn: Pesem brez besed. Na klavir igra g. Rudolf Koleša. Šola g. Fr. Gerbiča, 7. razred. 11. J. Svendsen: Romanca. Na gosli svira g. Maks Gliha. Šola g. Vedrala, 5. razred. 12. a) Grieg: Erotika, b) Rachmaninov: Scherzo.
— Umrli so v Ljubljani: Karel Hudabiunigg, zavarovalni višji nadzornik v p.. 77 let. — Ljudmila Ham, roj. Marinko, poštnega sluge žena, 30 let. — Štefanija Blatnik, hči pekovskega pomočnika, pol leta. — Viktor Stalowsky, sin postajnega mojstra. 9 let. — Marija Marinšek, dninarica, 72 let. — Morija Bogataj, postrež-nica, 60 let. — Anton Činkole. dninar. 41 let.
— Naglasovo hišo podero, ker so se pokazale pri ureditvi Ljubljanice razpoke, ki so se zadnji čas tako razširile, da morajo hišo podreti. Podirati so pričeli hišo včeraj. Zalogo pohištva so preselili v Lavrenčičevo hišo na Kongresnem trgu.
— Smrten padec s črešnje. Primožič Ignacij iz Žlrov, popravljalec ur in žag. je v nedeljo bil pri posestniku Francetu Tomejcu. Primožič je zlezel na Tomejčevo črešnjo in obiral čreš-nje. Pri tem se mu je zlomila veja in Primožič je priletel na zemljo s toliko močjo, da si je zlomil nogo in pretresel možgane. Primožiča so prepeljali v deželno bolnico, kjer Je umrl.
— Otrok Je utonil. Ana Zarn iz Dol. Aplen-ka je imela v oskrbi dveletnega Franceta Zarn. Ta je zašel v precej globoko lužo In utonil.
— Ker |e aretirancu pomagal pobegniti. Orožniki so aretirali v Spod. Pirničah Janeza Kristana zaradi težke telesne poškodbe Andreja Robasa, in so ga. ker je bil begosumen, uklenili. Med tem ko sta orožnika v Bačnikovl gostilni o tepežu poizvedovala, se je posrečilo Kristanu pobegniti. Tekel je z zvezanima rokama mimo hiše, kjer stanuje tovarniški delavec Jože Merjasec. Ta je takoj uvidel, zakaj gre, Sel le za njim v gozd in mu prepilil verižico na rokah in tako pospešil beg. Obdolženec ne taji dejanja, obsojen Je bil na en mesec ječe.
— Dvakrat pred sodiščem. Franc Ropo-tar, posestnik v Zgornjem Berniku, je bil obtožbe zaradi težke telesne poškodbe z razsodbo dne 24. decembra oproščen. Nove poizvedbe so pa dognale njegovo krivdo. Položaj Je bil namreč ta. Obdolženec in njegov stričnik Andrej sta gnala troje volov iz Ljubljane domov. Od vasi Skaručne naprej, bila je že tema, se pripelje na rezsvetljenem kolesu za njima Andrej Križnar, ki je dajal z zvoncem znamenje za umikanje. Ker se pa ta dva nista zmenila za opomin. je stopil Križnar raz kolo in stavil Franceta Ropotarja na odgovor, zakaj se mu ne umakne. Obdolženec odvrne, da se takim smrkavcem ne bo ogibal, obenem ga je udaril po glavi. Zbil mu je klobuk na tla in ga, ko se je ta priklonil, da bi ga pobral, udaril z nožem tako silno po čelu, da mu Je prebil čelno kost. Obdolžencu tajenje pri drugi razpravi ni pomagalo, ker so se našli neovrgljivi dokazi za njegovo krivdo. Sodišče ga Je obsodilo na šest mesecev Ječe.
— Kinematograf »Ideal«. Danes do pon-deljka nov spored. Glavna točka je ciganska drama »Zuma«. Ostali spored je, kakor sledi: L Zurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda itd.)
2. Luka z lecta. (Burka.) 3. Dresirane opice in psi. (Varietetni film.) 4. Rudarski blagor! (Drama.) Samo popoldne. 6. Moric Je bolan. (Velekomično s Princem.) V petek do pon-deljka velikaski detektivski film »Skrivnost Chateau Richmonda«. Cene in predstave kakor po navadi. Drugi teden »Mojsterski strel lovca na leve«. (Amerikansko).
— »Skrivnost Chateau Richmonda« se imenuje senzacijski detektivski film, ki se bo predvajal od petka do pondeljka v kino Ideal. Cene in začetek kot običajno.
Na klavir igra gdč. Emilija Marolt, šola g. A. Trošta, 7. razred. 13. Schumann: Noveleta. F-dur. Op. 21. Na kiavir Igra gdč. Jela Repič. Šola g. A. Trošta. 8. razred.
Kmetijska šola na Grmu.
Dr. S1 a n c.
(Dalje.)
Imamo zgodovino razvojev kmetovanja. Rimljani so bil: dobri kmeti. Naše slov. dežele niso za kmetijo pripravne kultivirali menihi: benediktinci, cisterzijenci, kartuzijani, trapisti v stoletjih 3 do 8. kakor na Nemškem v nekaterih krajih, kjer je bilo treba krčiti hoste, to so storili davno prej Rimljani. Vse polno Je na naši zemlji sledov bivanja rimskih vojakov, ki so obenem bili tudi kolonisti — kmeti. Vinograd. največje veselje slovenskega kmeta v vinorodnih krajih, so uredili Rimljani pri nas.
Po trajni naselitvi Germanov in Slovanov se Je začela kmetija teh narodov. Bila je prav začetna; ti narodi se niso hoteli učiti od Rimljanov. malo njih vodnik in učitelj katoliški duhovnik. Dolgo nahajamo še pri nas triletno obdelovanje polja (Dreifelderwirtschaft), dolgo se pase po vsem polju (Weidewirtschaft), ali se
spravila za zimo le malo mrve (Feldgraswkt-schalt). Do 8. stoletja je kmetija pri nas v prvih razvojih in je v navedenih načinih kmetovanja zelo potratna.
Ves kmetijski svet Je skupen. Sčasom se oddelujejo posamezni deli, dani posameznikom v dosmrtni užitek. Ali germanske vojaško organizirane čete vpeljejo in to posebno s pomočjo svojih vojakov-voditeljev in duhoven-stva tlakarsko kmetijo. Kmet-tlakar ni ravno suženj, kakor pod Rimljani, ali navezan je na grad, na opatijo, samostan; on robuje, desetine oddaja in v vsem drugem ima živeti kakor zahteva grajska gospoda. Ako ga je malo, se mu precej dobro godi. ako ga je dosti, ne tehta nje-govo življenje dosti. Njegov duhovnik ga tolaži v tem življenju s tem. da mu razlaga, kako lahko v miru živi, ker ga varuje grajski gospod s svojim mečem pred sovražniki, in s tem. da bo yžival na drugem svetu nebesa. Kmetiško delo
ostaja 'Solga stoletja enako, nič ali le malo iz-premlnjajo načine obdelovanja zemlje. Nekaj vrtnarstva prinašajo italijanski menihi iz Italije, v kateri je še živa tradicija rimske kmetije.
Potem nastaja meščan, ta ne kmetuje dosti, trgovec hoče dosti sirovin za svojo trgovino, trgovec daje včasih vrednost kaki stvari, ki nič ni vredna kmetu. Ljudje se množijo v mestih. na kmetiji, ker slednja oddaja dosti svojih ljudi v mesta, dasi pazijo grajščakf na to, da jim delavci iz kmetije ne uhajajo v mesta. Grajščak vidi, da se proizvodi kmetije lahko prodajajo na mestnem trgu — on preinenjava načine obdelovanja grajskega sveta. Tega je imel za rabo tlakar. dajati je imel tlakar gospodu, kar je rabil. Ko nastane trg v mestih za živila in druRo iz kmetije, prevzame grajščak v lastno režijo svoja veleposestva, razširja jih, tlakarju krade skupna zemljišča in tudi v lastnini kmeta se nahajajoče posestvo. Zdaj napenja moči svojih tlakarjev, dosti je zaslužiti na mestnem trgu, po trgovcu. Zdaj gleda na to, da se več dobiva iz zemlje, potratno kmetovanje se odpravlja in upelje se kolobarenje (Fruchtvvechsel), njive ne počivajo, ampak so obsejane z žitom in menjaje z deteljo, ki se upelje v času naraščenja mest. Treba je več klavne živne. ki se po zimi prehranjuje v hlevih, ne na prostem, kakor še zdaj v Bosni,
Hercegovmi. Novejšemu kmetu je živalski dragocena stvar. In meščani postajajo po r^ji delskem delu, po trgovini in žc po združev^jj delavcev v enem prostoru, po manufaktura bogati; kmetija v vseh deželah jih redi dobra rop na morju, na velikih in malih kmetijah ps tudi. Meščani napredujejo v svujih rokodel^kib spretnostih, tehnika dela zrašča do velike pj. polnosti, do izrabe para; stroj stopi na tori^e, fabrika, industrijska obrt odpre svoje hramc^ Meščan, trgovec, industrialec morajo osvo^ diti kmeta iz tlakarske vezi, da morejo i Hjitn trgovati. Kmet kot tlakar ne dela več, ka* j« nujno treba. Treba ga ie bilo osvoboditi tl^t in desetine, da obdeluje z veseljem svoja bremenjena posestva. — Tlaka pade in derno veliko mesto in velika industrija - trgovina' stopita v gospodarstvo evropejske^ iJ ameriškega Človeštva. Število ljudi nara|& kmetija Jih mora preskrbljevati z živili. Prot^ povsem svetu, po morju in kopnem, nastajaj izrabi para velikanski, iz vseh svetov vla^jjtf ladje, železnice kmetiške proizvode na In konkurenca, ki je nastala v mestih vsled tjf
veze meščanskih zadrug siinejša. se Je nm V * nila tudi na kmetiji. Veliki in manjši posest^ por so hoteli dosti proizvajati, dosti prodajati, # CaJ konkurenco tujih dežel in svetov odstranjajd, 0Pe
Hat
seb
jerz
Reni
se ji
širil:
cozt
fiilsl
.trišii
pje
zbei
Spa
posl
E'bJ
odp
pon
Položaj na Balkanu.
Bolgarska vlada odklanja revizijo pogodbe. Pašid je včeraj predložil kralju demisijo kabineta, a jo je zopet umaknil
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Srbsko vojaško gibanje.
Belgrad, 16. Srbska vojska dovršuje svoj razvoj proti bolgarski meji. Nekateri ukrepi kažejo, da se zadnje dni gibanje čet še forsira. Vojvoda Putnik je odpotoval na inšpekcijo čet. Tudi princ JuriJ gre k fronti. Glavni stan bo baje preložen v Pirot.
Ruski konji za Srbijo.
Sollja, 16. »Mir« javlja, da Je ruska ladja »Srbija« peljala mimo Ruščuka dve pripeti ladji, polni ruskih konj, ki so namenjeni za Srbijo.
Boji med Grki la Bolgari.
Sofija, 17. Zadnje dni so imele bolgarske prednje straže v gorovju .severozapadno od Soluna pretrpeti težke napade grških čet. Četrta in sedma grška diviziia sta poizkušali pregnati Bolgare iz njih utrjenih pozicij ob Bežiku. Bolgari so jih odbili In Jim prizadeli težke izgube.
Boglarskl protesti.
Sofija, 16. Z ozirom na to, da so grške oblasti v Kastoriji, Florini. Vodeni, Jenidžem, Kumendževu In v Solunu aretirale cele množice Bolgarov, ie dobil bolgarski poslanik v Atenah nalog, da protestira pri grški vladi zoper te ukrepe.
Armadno povelje carja Ferdinanda.
Sofija, 16. Car Ferdinand je izdal armadno povelje, ki so ga svečano prebrali poveljniki svojim četam. Car se v povelju zalivaljuje vojski za junaške zmage in izraža upanje, da ima vojska še dovolj moralne in telesne sile v sebi, da do konca Izpolni vse nade, ki lih nanjo stav-liata car in domovina.
Odgovor bolgarske vlade na srbsko noto.
Sofija, 16. Včeraj je izročil bolgarski poslanik v Belgradu srbski vladi odgovor na njeno noto, v kateri Je predlagala, da demobilizirata obe državi na četrtino svoji armadi. Bolgarski odgovor naglaša. da je koncentracija bolgarskih čet na srbski meji posledica koncentracije srbskih čet. na katero Je bolgarska vlada ponovno opozarjala v Belgradu. V odgovoru zahteva, bolgarska vlada, da zasedejo vse pre-porne pokrajine enako močne srbske in bolgarske posadke, in pa izjavo, da obe državi priznata ruskega carja za razsodnika na podlagi stare pogodbe. Končno zahteva bolgarska vlada, da se rešitev zadeve pospeši. — Odgovor na srbsko noto, da se revidira srbsko-bolgarska- pogodba, bo izročen danes in je negativen.
Konferenca v Peterburgu.
Belgrad. 17. Srbska vlada je hvaležno sprejela vabilo ruske vlade, da se čimprej sestanejo ministrski predsedniki zavezniških držav V Peterburgu.
Peterburg, 17. Peterburške konference balkanskih ministrskih predsednikov se za Črno Ooro udeleži general Vukotič, ki §e ie že napotil v Peterburg. Boglarsko vlado bo na konferenci zastopal ministrski predsednik dr. Danev s strokovnimi referenti. Konferenci bo predsedoval Sazanov. Vsa poročila bodo predložena carju, ki bo potem osebno odločil.
Pašičeva demisijd.
Belgrad, 17. Ministrski predsednik Pašid, kf le kralju včeraj osebno predložil demisijo celokupnega kabineta. Je svojo demisijo umaknil. Prihodnje dni odpotuje v Peterburg na konferenco ministrskih predsednikov.
Posredovanje velesil.
Dunaj, 17. Avstrija se v bodoče ne namerava udeleževati korakov za demobilizacijo pri balkanskih vladah. Nemčija in Italija pa nimata namena ostati doma, če store druge velesile še kakšne korake v tem oziru.
Zadnie vesti.
SKLEP ŠOLSKEGA LETA.
Dunaj, 17. Po predpisih, ki veljajo za večino avstrijskih kronovin, se konča na srednjih šolah, dekliških licejah. učiteljiščih, trgovskih in navtičnih šolah pouk zadnjih desejt dfljL pred
nan na o d ’dal]
poi
prJ
po
na1
»b
it
cei
,Vt
ve
tei
liil
|a
8r
si
pr
Jo
SV
li
ni
m
hc
S
pi
splošnim sklepom šolskega leta, torej 6. juliji £ Ker je letos 6. julij na nedeljo, je odredil nau^ \i& minister, da se razdele izpričevala in skle* a™ šolsko leto 5. julija.	*
ODVETNIŠKI KANDIDAT JE IN VOJAKA SLUŽBA.
Dunaj, 17. Justično ministrstvo Je izdelaj specialne zakone, da se odvetniškim In novskim kandidatom ter pravnim praktikant^ ki so bili ob zadnji krizi pozvani v aktivno v* laško službo, všteje ta doba v njih pnkfc Predloge bodo vkratkem predložene poslan^ zbornici in rešene še v poletnem zasedanj#. Enaki ukrepi za drž. uradništvo izidejo vVritf. kem naredbenim potom.
MORAVSKE VOLITVE.
Brno, 16 Pri včerajšnjih ožjih volitvah g splosne skupine za moravski deželni zbor Id bil! Izvoljeni: V nemških volilnih okrajih: S ciahst NieBner, liberalec Rogelbttck in Zeis^ kiščanskl socialec Budig; v čeških okrajih ciahsti (separatisti) Hybeš. Svoboda HM sky Tušar. Koutny. Rouček. naprednjak statter. agrarec Sonntag. krščanska Filek n Navratil. V nemških okrajih sol*r?« lzgubjli in krščanski socialci dobili	^
v čeških so socialisti dobili in krščar# ^ cialci Izgubili dva mandata.
NEMŠKI RADIKALEC. DRŽAVNI POSLANKO WOLF PRED POROTNIKI.
Dunaj, 16. Pred porotniki je bil danes PrV
ces zaradi razžaljena časti. Tožil je drž. po?V nec Wolf. znan nemški kričač, »Alldeutsch« Tagblatt«. 18. decembra je list imenoval Woljj ostudnega sleparja, ki izdaja nemštvo toli^v krat kolikorkrat bi je moral zastopati. Njegov* politika je razumljiva, ker je on močno pen podkupovanju. Porotniki so razsodili? proti 5 glasovom, da obtoženca, urednika IM-ka in FraB, nista doprinesla dokaz resn% Lischka je bil obsojen na 6 tednov zapora. na 4 tedne.
ZMAGA OPOZICIONALNEGA KAND0aTA NA OGRSKEM.
Bonvhad, 16. Pri volitvi držaje?8 Poslanca v veliki županiji Tolna Je zma^^H-cionalni kandidat Etemer Simontsits,
ATENTAT BLAZNEGA.
i j . Bolfla,1,, 16- ®aron Avgust Sordo Iz Levik^ ki Je prišel te dni sem. Je zblaznel in si šlia, da ga preganjajo. V tem stanju je pnSel v kapucinsko cerkev, ter je začel iz revolverji streljati na fratre, ki so v grozi zbežali. BUj. nega barona so razorožili in oddali v bofo|$ nico. Baron Sordo je zbudil pozornost že %i nekem pogrebu s svojimi izredno konfuzn%j govori.
STAVKA V MILANU.
Milan. 16. Stavka v mestu in okolici se jt močno razširila. V kovinarskih podjetjih so cU. nes vse delavnice zapuščene, le v tovarni pl' relli se je zglasilo nekoliko stavkokazov. v San Giovanni so ostale tovarne zaprte. Tra^. vajsKi promet se je zelo skrčil; komaj do ^ vozov Je na ulicah, ki pa vozijo deloma popolnoma prazni. Tupatam je prišlo do spopad^, Plinarno v San Čelso so zapustili vsi delavci Brzojavni uslužbenci so šli šele vsled posrec^. vanla poštnega ravnatelja na delo. Stavka skarjev je kompletna. Ravnateljstvo podje^jj J '>Edison«, odkoder je stavka izšla, se je pogajati z delavci.
EKSPLODIRANA GRANATA.
Trije težko ranjeni.
Rim, 16. Pri artiljerijskih strelnih vajah p neka granata padla na tla. ne da bi eksplo^j. rala. Artiljerijski korporal Cola, pehotni k^f. poral Pavlucci in svobodnik Marinelli so ^ odnesli v sobo. da bi jo razložili. Tukaj pa se jim Je granata razpočila v rokah. Vsi trije ^ težko ranjeni. Odpeljali so jih v bolnišnico. kje< Cola umira.
BOJI V CIRENEJAKI.
Bengazl, 17. V okolici Karsa. Tujla. Dri^„e in Sutelarka so vojaške oblasti v zadnjih dvgj, dnevih zaplenile 150 pušk in pištoli in mn(\g( streliva. Aretirane .so bile K tem času š^r
V
B
y
y
r!
C
6'
P
P
isebe. Čete majorja Cesarinija, ki so »očistile« jerziško okolico, se vračajo v Tokro in v Sengazi.
NEMIRI V MAROKU.
Pred splošno vstajo.
Pariz, 17. Iz Melille je dospelo poročilo, da se je v mulujski pokrajini vstaja nevarno razširila. Oznanjena je sveta vojna zoper Francoze in Spance. Iz notranje dežele so prišli kadilski rodovi, da ojačijo arabske postojanke na .višinah med Cevto in Tetnanom. Splošno mnenje je. da izbruhne pov sej deželi vstaja, ko zbero uporniki svoje čete.
$panska vlada odpošlje v Maroko 20.000 inož.
Madrid, 17. Ministrski svet je sklenil odposlati v Maroko 20.000 mož. da zatre vstaško gibanje.
Vstaja v Anadiju.
Pariz, 16. Po poročilih iz Mogadorja se je odpeljal bataljon vojakov, sestavlen iz Zuavov, pomožnih čet in dveh topničarskih oddelkov [j. v Ascadir, da zasede arabske opozicije. Irans-jM portne ladje spremljata dve križarki, da v slučaju potrebe podpreta izkrcanje čet in njih operacije.
jftaročanski nemiri v irancoski posl. zbornici.
Pariz, 16. Na današnji seji posl. zbornice namerava vlada zahtevati odgoditev odgovora na interpelacijo socialnega demokrata Jaurčsa o dogodkih v Maroku in predlagati, da se nadaljuje razprava o triletni vojaški službi.
Boji španskih čet.
Pariz. 16. »Agence Ha vas* poroča iz Te-tuana: Španske čete so osvojile 14. junija po jrditem boju holme okolo Buselina. Spanci so 1 Izgubili 5 oficirjev in 30 mož. Mavri imajo nad 300 mrtvih.
ZA MEDNARODNO RAZSODIŠČE.
Ameriško-japonski spor.
. London. 16. Iz Washingtona javljajo: Ja-r. ponski poslanik je naznanil, da Je Japonska pripravljena, obnoviti pogodbo o razsodiščih, ki poteče dne 24. avgusta, na 15 let. Nekateri senatorji nasprotujejo obnovitvi pogodbe, ker se »boje«, da bi prišlo vprašanje kalifornijskih zemljiških zakonov, ki prepovedujejo Japoncem nakup zemljišč, pred razsodišče v Hagu. Vkljub temu upa državni tajnik Bryan, da bo večina senata odobrila podaljšanje pogodbe. S tem bi bila zogotovljena mirna rešitev kalifornijskega spora.
25 držav za razsodišče.
VVashlngton. 16. Na nekem banketu je državni tajnik Bryan izjavil, da bo do božiča -5 0ržav pristopilo pogodbi o razsodiščih.
SAMOMOR ANGLEŠKEGA ČASNIKARJA.
Pariz, 16 h Novega Jorka brzojavljajo, tla sl Je znani žurnalist Avgust Hamilton včeraj prerezal vrat Hamilton je bil prišel v Novi Jork. da bi tukaj priredil vrsto predavanj o svojih doživljajih in izkušnjah v balkanski vojni. Za predavanja se Je pa pokazalo tako malo zanimanja, da so se morala odpovedati. To je Hamiltona tako potrlo, da dva tedna ni zapustil hotela. Včeraj, ko je prišel sluga v njegovo sobo. ga Je našel s prerezanim vratom na postelji. Hamilton je bil eden najbolj znanih vojnih dopisnikov in zapušča spise velike vrednosti.
Turška zarota.
Atentator Zla aretiran.
Carigrad, 16. Policija je izvedela za hišo, V kateri se je skrival morilec Zia v okraju Bešiktaš. Zia je naznanil oblasti, da se hoče vdati. Policija ga je aretirala in zaprla v nisi Vojnega guvernerja.
Novi sokrivci.
Pariz, 16. »Agence Havas« poroča iz Carigrada: Policija je obkolila neko hišo v okraju Dinan Zolu v Stambulu. Pravijo, da sta v njej ge dva sokrivca atentata, ali pa vsaj eden. Ko prazno. Prebivalci so ušli skozi zadnja vrata, prazno, Prebivalci so ušli skozi zadnje vrata.
Zmota?
Carigrad, 16. Neka ženska po imenu Kar-nana, ki stanuje v hiši v ulici Mir Mehmeda, katero je policija oblegala, izjavlja, da so bili Sevki. Kjazim in Ali doma, ko se je izvršil ptentat na Mahmud Sevketa.
Zarota v Kostanci?
Carigrad, 17. Policija misli, da se Je za-fota zoper bivšega vezilja zasnovala X Ko-Btanci na Rumunskcm. Kjazim je baje prišel v Carigrad iz Rumunije.
Izgnan minister.
Carigrad. 17. Bivši minister za notranje ^a'dev« Daniš beg je izgnan iz Carigrada.
Novi ministri,
Carigrad, 17. Vrhovni armadni poveljnik Izet paša je sprejel vojno ministrstvo. Talaat beg prevzame ministrstvo za notranje zadeve, dosedanji minister Hadži Adil pa bo imenovan za predsednika državnega sveta.
Aretacije.
Carigrad. 17. Kjamiioy sin Musih Je areti-fan. V zvezi z atentatom je izvršila policija tudi mnogo aretacij v Trapecuntu; med temi je en preiskovalni sodnik in dva turška časnikarja. Vse so prepeljali v Carigrad.
Čez 400 aretiranih.
Kelmoranl, 17. »Koln. Ztg.« poroča iz Ca-rigrada: Zdi se, da ie imela zarota, kateri je padel Mahmud Ševket paša za žrtev, namen Strmoglaviti sedanjo vlado in zrušiti voditelje
mladoturškega komiteja. Oblasti delajo z izredno vnemo, da bi razkrile morilce in ostale sokrivce. Med aretiranim je (udi nekoliko princev. število aretiranih presega doslej 400. Vsi zapori so prenapolnjeni.
Izpuščen general.
Carigrad. 17. General Abuk paša, ki je bil tri dni zaprt v vojnem ministrstvu, je izpuščen in mu ie vrnjeno poveljstvo nad armado pred Čataldžo. Kakor se čuje, se je dosegla sprava med Abuk pašo in mladoturškim komitejem.
Madoturškj nazori.
Carigrad, 17. V mladoturških krogih trdijo, da ni govora o politični zaroti, ki bi šla za tem, da stramoglavi mladoturško vlado. Po raznih krajih države le mnogo takih, ki se ne morejo potolažiti zaradi smrti Nazim paše in so prisegli smrt vsem onim, katerim pripisujejo, da so krivi njegovega umora. Ali to so osamljene osebe, ki nimaio nobenega političnega programa. Razun mlafloturkov ni nobene politične organizacije v deželi, mladoturki pa uživajo zaupanje prebivalstva. To naglašanje se sliši, kakor da bi mladoturki tolažili sami sebe. Nedvomno imajo njih politični nasprotniki po državi in v tujini, ki jim pripisujejo vso krivdo turških porazov, trdno organizacijo in ne bodo morali, dokler ne bo odpravljen mlado-turški režim, ki ga tudi večina prebivalstva nedvomno sovraži.
Goriško.
— Podgora. Te dni dobe nekateri sodrugi in somišljeniki »Zarjo« na ogled. Priporočamo vsem. da se na »Zarjo« naročijo in jo kar najbolj razširijo. Posebno priporočamo sodrugom, da zahtevajo »Zarjo« v tistih lokalih, kamor zahajajo; kdor ima od delavcev dobiček, mora biti naročen na delavski časopis. Skrajni čas je. da se podgorsko delavstvo začne bolj zanimati za »Zarjo«.
— Izjava. Nekaj časa sem so začeli nekateri pobožni in nepobožni jeziki gonjo proti meni, oziroma proti moji družini, z očitnim namenom. mi na en ali drug način škodujejo. Imenujem jih javno najpodlejše obrekovalce in obrekovaike in bom, če se bode to obrekovanje proti meni in moji družini nadaljevalo, proti njim brezpogojno sodnijsko postopal, — Podpora, 15. junija 1913. — Valentin Komavli.
Trst.
— Politični odbor. V soboto 20. t. ra. ob
pol 9. zvečer važna odborova seja.
— »Ljuskl oder«. V petek ob 8. in pol zvečer važna odborova seja. Odborniki naj se seje udeleže v polnem številu.
— Pevski zbor. V četrtek 19. t. m. redna pevska vaja. Starim in novim pevcem priporočamo toplo, da se udeleže te in vseh vaj redno in polnoštevilno.
— Krajna organizalja za Rojan in Novo mesto. V sredo 18. t. m. ob 8. zvečer odborova seja v gostilni »Internacional« v ulici Boccaccio št. 25. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki, nadzorniki in člani osrednjega politič. odbora.
  Tajništvo prometnih delavcev v Trstu
naznanja članom vseh skupin prometnih uslužbencev. da je nakupilo obilo slovenskih, hrvat-skih. italijanskih in nemških knjig. ^ katere se bodo izposojale članom na dom. Člane pozivamo, naj se te svoje knjižnice poslužujejo v obili meri.
— Pokvarjeno veselje. Ožja volitev med dr. Pertotom in sodrugom Kopačem je prišla slovenskim naprednjakom nepričakovano. Bili so prepričani, da bo izvoljen njihov kandidat dr. Pertot takoj pri prvi volitvi. V to svrho so najeli toliko za Sv. Ivan kakor tudi za Rocol godbo, ki naj bi zvečer po zmagi z zastavo na čelu svirala po ulicah in naznanjevala zmago narodnjaštva nad delavci. Pa ni šlo po njihovem! Dr. Pertot je moral nastopiti pot ožje volitve in godbe z zastavami so ostale skrite. Rdečkarji. t. j. zavedni delavci, so narodnjakom pokvarili veselje. Za narodnjake je v Kolonji, na Vrtleli in v Rocolu preveč socialistov. Upamo, da jih bo pri prihodnjih volitvah še večl
Novice.
+ »Salcburški zakoni«. Klerikalci ne odnehajo v boju, ki so ga začeli proti ljudem, katere je zakon razočaral in katerim neusmiljeni zastareli zakon ne nudi pomoči. Poročali smo že o procesu proti bivšemu duhovniku, sedanjemu protiklerikalnemu pisatelju Kirchsteigerju — (»Rdeči Prapor« je svoj čas prinašal njegov roman »Pod spovednim pečatom«; roman ie izšel tudi kot knjiga, ki se dobi v založbi »Zarje«) ki je katoliško ločenim osebam s takozvanim »saleburškim zakonom« hotel dati priliko, da se zavarujejo proti obrekovanju hudobnih jezikov. Zaradi tega je bil obtožen, ker je s tem onečaščal zakrainet zakona, a deželno sodišče v Salcburgu ga je oprostilo. Sodišče je takrat natančno dognalo, kako da postopa Kirchstei-ger pri sklepanju zakonov. Kirchsteiger je najprej imel nagovor, v katerem je naslikal osebam. ki so prišle k njemu po blagoslov za novo zvezo, trpljenje ločenih katoličanov, ki je morajo prenašati vse življenje; potem je pojasnil pomen ceremonije, ki jo bo on izvršil in poudarjal. da morata biti obe osebi očiščeni vseh grehov in da jima odpušča po običajih stare katoliške cerkve in po svoji duhovniški moči vse grehe. Nato ju je blagoslovil, a ne v imenu papeža ali države, temveč v imenu božjem. Dvojica je morala potem obljubiti, da hoče vztrajati v ljubezni in zvestobi, da hoče deliti veselje in trpljenje in obljubiti, da bo takoj, ko se reformira državna postava glede zakona ali ko bo veljavno ločena prejšnja zakonska zveza. §klenila zakon, ki bo veljaven po državnih in cerkvenih postavah. Ko sta to obljubila, sta si podala roke. Kirchsteiger ju Je blagoslovil in
jima izročil blagoslovljene prstane. Z nagovorom o učinkih podeljenega blagoslova je bila slovesnost končana. Priče, ki jih je bagoslovil Kirchsteiger ob novi zvezi, so izpovedale, da so dobro vedele, da ceremonija ni bila enakovredna z zakonom, kakršnega terja postava. Vse priče so pa soglašale v tem da je napravil blagoslov nanje izredno svečanosten. resen, pretresljiv vtisk in da ni Kirchsteiger niti naj-manje posnemal ali smešil zakona v cerkvenem smislu, ampak so bili prevzeti od resnosti in dostojanstva onega trenotka. Kirchsteiger ni zahteval nikakršne nagrade za svoj blagoslov, pač pa je sprejel, če mu je kdo prostovoljno na-klaonil darilo. Salcburško deželno sodišče je Kirchsteigerja oprostilo, ker v njegovem postopanju ni bilo nič poniževalnega za cerkveni zakon. Kirchsteiger je duhovnik in ima pravico. da blagoslavlja. Storil je to. za kar le kot duhovnik upravičen. Od tega procesa je poteklo že deset mesecev, a sedaj mu preti zopet nova obtožba. Od takrat, ko ga je sodišče oprostilo, je Kirchsteiger blagoslovil že veliko parov in je v ta namen uredil tudi prav dostojno kapelo. Na stotine ljudi je prišlo k njemu, ki vsled našega zastarelega zakona ne morejo skleniti nove zveze in ki so prisiljene, da žive v »divjem zakonu«. Takoj prišel h Kirchsteigerju tudi tiskar iz Gradca in Kirchsteiger je blagoslovil njegovo novo zvezo. Ko je pa tiskarjeva ločena žena izvedela o tem, je ovadila svojega ločenega soproga zaradi bigamije. Salcburško državno pravdništvo vodi sedaj že predpreis-kavo zoper Kirchsteigerja in prav gotovo tiče za ovadbo klerikalci.
Odgovorni urednik Fran BartL Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
i avarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Splošna priljubi eno st
preizkušenega : Franckoveg* t kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi
* s kavnim mlinčkom.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanskaul.8
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotip ija. ® Litografija.
Vezana „Zarja“
v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*—	:::
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, leve (poslopje banke „ Slavlje"). Uradne are so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira 1		Stanovanje j
	dopoL	popol.|	
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenj«	—	i-a	Frančiškanska ul It. 2, II. nadstr.
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	i/tU-t/A		Dunajske cesta it 6, pritličje
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-8	Dalmatinova ul. št 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	10-12		Mettni trg 8t. 3, I. nadstropje
Dr. Bock Emil L_w očesne In ušesne bolezni		2-3	Frančiškanska ul št 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni	110-12	5-6	Prešernova ulica št 3, UL nadstr.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje ko soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Moderni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah S- L 10° |o popustom v
= Modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana, nasproti
glavne pošte.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon Pod Trančo
Velika zaloga suhih vencev*
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd.
Olsnaeno delo In zmerne cen©. Zunanja naročila, »e točno izvršujejo.
Vrtnarija na Tržaški cesti 34..
f/
X
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga z omejenim Jamstvom)
Vried velikega dohoda blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so Štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
 	Cene: -
Konfekcijski oddelek:	meter	0d	do
Gotove obleke	za	inoške	iz	najmodernejšega blaga ... K 22 80	naprej
Gotove obleke	za	dečke.........................................  16-50	„
Ootove obleke	za	dečke	s	kratkimi	hlačami.......................12'—
Kostumi za otroke................................................6'—	K 15'—
Površniki in raglanl za moške..................................... 28 — . 50—
Moške obeke iz platna............................................14-50	naprei
Obleke za dečke.................................................. 9-—
Kostumi za otroke....................................................4-40	.
Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki izberi.
Obleke po meri:
izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih In v najfinejšem rezu ter
natančno izdelane.
Moške obleke štvlota.............................................K	48 — naprej
Moške obleke iz počesane	volne.................................52 50	,
Moške obleke iz počesane volne, mgdre.....................•	•	,	48'—	„
Moške obleke iz črnega priketa it«T..............................,	55-50	.
Površniki in raglani za	moške......................................55-—	.
Oddelek manufaktur:
Volneno blago za ženske obleke:	meter	od
Ševiot modri in barvani.........................................K	2 —
Drap de Darne.................................................
Oross de Coth.................................................
Alpaca (llster)...............................................
Popellne, v barvah in črni....................................
Voile iz volne................................................
Moussellne, gladki In risani..................................
2-10 4-50 2-20 2-20 1-28 2 —
Svilnato blago:
meter od
Ponges v barvah........................................................K	1'10
Ducnesse za bluze........................................................  2-20
Svile In mousseline v izpreminjevalnlh	barvah ......	1-60
Svile za podloge v barvah...................................................160
Topelin-Eolienne.........................................................  5-20
Duchesse Brillant, gladki.............................................. 3'—
Svila Hberty, črtana ..............................................,	3‘40
Taffelas visoki za krila...........................................,	2‘80
Croise iz svile v izpreminjevalnlh	barvah  .............................3-80
Taffetas črtan (novost za bluze).........................................  2-80
Blago iz platna:
Panama, beli in barvani .... Etamine, barvan (visokost 120 cm) Marquesette Iz črne volne Eponge, beli in barvani .
Voile lz bombaža . . .
Briilantin, beli in barvani Brllantln prozorni . . .
Tercalle v najlepših risbah Batiste gladek ln risan . .
Uberty za bluze ....
Šerpe ix platna in tali (fantaste) Šerpa U barvane garze . . .
meter od
K —-96 2— 4 — 3 — -•52 -•72 1-20 -•52 -•80 1*10 450 3-50
do
4-50 3 50 , T-
.	4--
.	340
. 1 60
,	350
do
K 1-60 „	3—
.	3-30
. 2-20 . 6-naprej
4-
n.
do K 1-80
-•70
— 90 1-20 1-30 9-— 5-
Čipke za bluse in okraske..........................................»	1'—	,	0	*>
Vihutega se izdelujejo ženske obleke....................................  —	naprej
Oddelek pokrival:
Mornarske kape iz slame za aečke.......................
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord ,Veslarske“ kape iz slame za dečke ln moške . .
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah
Slamniki, panama za moške..............................
Klobuki iz platna za moške in dečke....................
Klobuki iz platna, garnirani za otroke in dečke Kape iz sukna in iz platna za dečke . . .
Mornarke Iz platna, bele in naravne, za oprati Kape iz platna in svile za moške ....
Burski klobuki iz kože in platna za dečke Klobuki iz klobučevine letni od prvih Italijanskih tovarn .
Klobuki trdi (katranirani) od 1. zadruge klobučarjev na Dunaju Specialiteta trdih klobukov angleških in francoskih . . .
Dežniki iz pavole za moške in ženske............................
Dežniki Iz polžide..............................................
Dežniki iz Žide.................................................
Dežniki-palice za moške.........................................
Palice za izprehod.....................t........................
Oddelek obuval:
Specialiteta amerikanskih obuval Iz ševroa In boks kalp.
Čevlji ,Derby“ za moške.........................................
Čevlji z gumbi, krasni..........................................
Čevlji »Triumph ...............................................
Čevlji z elastičnima stranicama........................  .	.	.
Ženski čevlji ainerlkanske In francoske fonm.
Ženski čevlji „Oscaria“.........................................
Ženski čevlji „Chevreaux“......................................
Zenski čevlji „Chevrette“.......................................
Čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji ,Derby* z gumbi, .Trlumph* itd...........................
Čeveljčki za otroke............................................
Čevlji, nizki amerlkanskl, črni In barvani za dečke ta moške
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chevreaux-
komad od
11-40 15--
Čevlji nizki za ženske, .Derbv'...............................
Čevlji nizki za ženske z gumbi Čevlji nizki za ženske, odprti................................
Obuvala za otroke — čevlji fantaala, v barvah in beli — aandall —
čevlji iz platna Itd.
a In Otcarle: r od	do
#•_	K	14-
W0	,	15-60
7-40	.	11-70
r,
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Ravnateljstvo.
m