GLAS LJUDSTVA
Kdor
drugemu ne more pomagati, naj mu vsaj ne meče kamenja na pot.
Nemški pregovor
naš tednik
Številka 21 Letnik 50
Cena 15,- šil. (150,- SIT)
petek,
29. maja 1998
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Skupna lista EL - Zeleni - LIF -VGO ima zelo realistične možnosti, da pride na naslednjih deželnozborskih volitvah v koroški deželni zbor.
VVolfgang Bachmayer, vodja avstrijskega inštituta za poizvedovanje javnega mnenja OGM, v izjavi za Naš tednik.
Z »Demokracijo 99“ v koroški deželni zbor
Strani 2/3
.
TINA RABL - LIF:
-Naša skupna lista je izraz novega sožitja in nove politike".
ANDREJ VVAKOUNIG - EL
„Koroški Slovenci imamo zgodovinsko možnost."
ANDREJA WULZ - VGO
„Senza confini se mora uveljaviti tudi v deželni politiki."
MICHAEL JOHANN - ZELENI
„V deželnem zboru smo lahko jeziček na tehtnici."
Komentar
Preprečiti
Haiderja
Koroška politika se v preteklih mesecih predstavlja v tragično-ko-mični luči, kakor že dolgo ne. Ponuja se ji npr. možnost, da uresniči zgodovinski projekt ..Olimpijske igre brez meja". Kaj je doslej iz tega naredila, je znano: Haider išče vse možnosti, da bi čezmejne olimpijske igre onemogočil, Ausservvinkler in Zernatto pa nimata poguma, da bi se požvižgala na Haiderja in projekt izvedla tudi brez njegove politične podpore. Večina Korošcev je upravičeno ogorčena, saj naši deželi grozi nevarnost, da bo zaradi teh političnih zdrah utrpela nepopravljivo gospodarsko in politično škodo.
Temu primerno je nezadovoljstvo s sedanjo politično nomenklaturo. To se ne nanaša samo na olimpijsko žaloigro. Vedno več Korošcev - in še posebej mediji- dojema, da večinske stranke zavestno preprečujejo vstop manjših strank v deželni zbor. Prepričani so, da bodo za vsako ceno ostali pri koritu, ne da bi jih kdo pri tem kontroliral.
Doslej je kazalo, da nihče ne
bo mogel ogroziti tega tristrankar-skega abvvehrkampfa. Od preteklega ponedeljka dalje pa temu ni več tako. Skupna kandidatura EL-Zeleni-LIF pod imenom ..Demokracija 99" ima brezdvomno realistične izglede za vstop v deželni zbor. To potrjujejo domala vsi seriozni opazovalci koroške politične scene.
Ni več tako, kakor na prejšnjih volitvah, ko je bilo že pred volitvami znano, da male stranke nimajo možnosti priti v deželni zbor. Propaganda SPO in OVP („Glas za EL je proč vrženi glas") tokrat ne bo imela ustreznega učinka.
Neustrezna pa bo tudi propaganda SPO in ČVP po geslu: Kdor voli „De-mokracijo 99", ta pomaga Haiderju. Nevarnosti, da bo Haider spet postal deželni glavar, gotovo ne gre zanikati. Mogoče pa jo je tokrat zmanjšati na minimum. Vendar le pod pogojem, da pride v deželni zbor še četrta skupina - za katero je od vsega začetka jasno, da ne bo podprla Haiderja. Imela bi namreč vlogo jezička na tehtnici. Do te vloge samo tedaj ne bi prišla, če bi kakšna stranka dobila absolutno večino (kar bi bil čudež) -ali če bi SPO in/ali OVP podprli Haiderja (kar ne bi bilo novo).
Predstavniki ..Demokracije 99" so od vsega začetka dali vedeti, da Haider pod nobenim pogojem ne bo dobil njihove podpore.
Janko Kulmesch
EL: Zgodovinska ničnost za vstop v deželni zbor
Skupni nastop EL-LIF-Zeleni-VGO je koroška javnost sprejela s pozitivnim zanimanjem.
Podpis pogodbe o skupni kandidaturi Demokracija 1999. Z desne: Andrea V/ulz (VGO), predsednik EL Andrej Wakounig, deželna govornica LIF Tina Rabi, deželni govornik Zelenih Michael Johann in Reinhold Gašper (VGO). V ozadju poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik.
Kaj vsebuje skupna pogodba EL-Zeleni-LIF-VGO?
Bernard Sadovnik, poslovodeči tajnik EL, se je od vsega začetka pogajal z zastopniki LIF, Zelenih in VGO o skupni kandidaturi.
Ko so pretekli ponedeljek predsednik EL Andrej VVakou-nig, deželna govornica LIF Tina Rabi, deželni govornik Zelenih Michael Johann in zastopnica Združenih zelenih (VGO) Andreja Wulz vabili novinarje na predstavitev skupne kandidature pod imenom Demokracija 1999, je bilo zanimanje izredno veliko. Temu primerna je bila tudi odmevnost. O volilnem nastopu so obširno poročali domala vsi avstrijski in tudi nekateri inozemski mediji. Še več: iz reakcij oblikovalcev javnega mnenja je bilo čutiti, da so odločitev o skupni kandidaturi za naslednje deželnozborske volitve pozitivno sprejeli. Glavnim zastopnikom Demokracije 1999 je namreč uspelo na prepričljiv način posredovati skupno željo, da hočejo priti v deželni zbor in po tej poti, kar je njihova prav-zapravšnja želja, doseči spremembo krivičnega volilnega reda. Poudarili so, da kljub skup-
ni kandidatur vsaka stranka ohranjuje svojo samostojnost. Zanje je samoumevno, da med njimi obstajajo programske razlike, vendar te ne smejo biti odločilne. V ospredje postavljajo skupne zahteve, npr. enakopravnost slovenščine v otroških vrtcih in gospodarsko krepitev južnokoroške regije.
Možnosti za vstop v
deželni zbor so zelo realistične. To je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudaril tudi znani strokovnjak na področju poizvedovanja javnega mnenja -vodja inštituta OGM VVolfgang Bachmayer (njegovo stališče objavljamo na strani 3). Za koroške Slovence to pomeni, da imajo, kot je upravičeno dejal predsednik EL Andrej VVakou-nig, ..zgodovinsko možnost za vstop v deželni zbor" (več o tem v pogovoru z Bernardom Sadovnikom: Kaj vsebuje pogodba EL-LIF-Zeleni-VGO? na
strani 3).
Ker ima Demokracija 1999 oz. volilna zveza EL-LIF-Zeleni-VGO dejansko dobre možnosti za vstop v deželni zbor, so večinske stranke postale zelo nervozne. Npr. si je predsednik deželnozborske-ga kluba OVP Sablatnig privoščil izjavo, da gre pri Demokraciji 1999 za „kaote". S tem pa je dosegel ravno nasprotni učinek. To dokazuje tudi komentar urednika KTZ Michaela Kuscherja (objavljamo ga na strani 3).
Kot povezovalni člen v Demokraciji 1999 velja EL. EL je bila tudi pobudnik za skupno kandidaturo. Že pred nekaj časa je v tej zadevi iniciirala po; govore z najvišjimi dunajskimi in koroškimi zastopniki Zelenih in LIF - z rezultatom, ki je nadvse obetajoč za naslednje deželnozborske volitve.
Naš tednik: Zakaj se je bilo mogoče zediniti na skupno kandidaturo?
Sadovnik: Pri vseh treh partnerjih so prišli na vodilna mesta Pripadniki mlajše generacije, ki niso obremenjeni s preteklostjo. Zelo koristno je bilo, da je Michael Johann postal deželni govornik Zelenih, Tina Rabi pa deželna govornica LIF. Oba in občinska odbornica VGO Andreja Wulz so tudi zelo verodostojni zagovorniki manjšinskih in človekovih pravic. Poleg tega so vsi sredinjsko usmerjeni in ne zagovarjajo niti levih nitih desnih ekstremnih pozicij. To se izraža tudi v tem, da EL zanje ni ovira, temveč obogatitev. In še to: šefa LIF in Zelenih, Heide Schmidt in Van der Bellen, sta °d vsega začetka podpirala zamisel o volilni zvezi. Hvala Bogu Pa ima EL tudi Andreja VVakou-niga, ki kot predsednik vedno išče in najde v prihodnost usmerjene odločitve.
V primeru, da Demokracija 99 doseže osnovni mandat -kaj pomeni to za volilne
možnosti EL?
Če Demokracija 99 doseže osnovni mandat, sta na vsak način zagotovljena dva poslanca, po vsej verjetnosti pa bodo izvoljeni trije. Na osnovi skupne pogodbe pripada prvi mandat Zelenim, drugi LIF, tretji EL, četrti VGO.
In če bi bila izvoljena samo dva deželnozborska poslanca?
Za ta primer je LIF dokazal demokratično zrelost in pogodbeno pristal na delitev mandata med LIF in EL. V prvih treh letih mandatne dobe bi bil/a v deželnem zboru zastopnik/ca LIF, v ostalih dveh letih pa zastopnik EL.
Če EL ne bi bila zastopana s poslancem - pomeni to, da ne bi mogla vnašati svojih vsebinskih predstav v deželni zbor?
Ne. Zeleni in LIF so se pogodbeno obvezali, da v tem primeru vnašajo v deželni zbor vse predloge in vprašanja EL.
Bo manjšinske zadeve vnašala samo EL?
Ne. V pogodbi je jasno zapisano, da je manjšinsko vprašanje ena glavnih skupnih tem. To velja tudi za politično participacijo manjšine v deželnem zboru. Nadaljnje skupne manjšinske teme so večjezična predšolska (otroški vrtci) in šolska vzgoja ter gospodarska krepitev južnokoroške regije.
Če bi EL prišla v deželni zbor - pomeni to, da je manjšinski mandat umrl?
Ne, ravno nasprotno. Vstop koroškega Slovenca v deželni zbor bi dokazal, da koroške Slovenke in Slovenci hočejo od večinskih strank neodvisnega mandatarja. Sprememba koroškega volilnega reda bi pomenila tudi uresničitev zajamčenega manjšinskega mandata. EL bo tak predlog tudi vložila; povezava z majhnimi strankami je samo logična konsekvenca za dosego zajamčenega mandata.
Janko Kulmesch
Nicht so tun, als ware da nichts
Da(3 das neue VVahlbiind-nis „Demokratie 99“ aus Gru-nen, LIF, EL und VGO bei der Landtagsvvahl im Marž 1999 tatsachlich ein Grund-mandat und damit ein bis zwei Reststimmenmandate erreicht, ist nicht nur denk-moglich, sondern moglich. Und wenn nicht, ist die VVahlanfechtung sicher. So oder so, die derzeitigen Landtagsfraktionen vverden nicht so tun konnen, als wa-re da nichts.
Vor allem vverden sie nicht so tun konnen - wie gestern die OVP - als handle es sich hier um eine „Chaotenkoaliti-on". VVaren das alles nur Chaoten, ware es erst gar nicht zum Bundnis gekom-men. Und Chaosnahe ist in manchen Fragen den bishe-rigen Landtagsparteien ja auch nicht abzusprechen.
Der VP-Vergleich mit dem Basketballspieler, der auch eine gevvisse KorpergroBe mitbringen musse, bevor er mitspielen darf, hinkt noch mehr. Denn in Karnten hangt der Mandatskorb eben be-trachtlich hčher, als es die nationalen und internationa-len Spielregeln vorsehen. Das ist tast schon demokra-tiepolitischer RegelverstoB.
Und der bisher oftmals vervvendete Hinvveis darauf, dal3 es eine „verlorene Stim-me“ sei, fur chancenlos Kleinvvuchsige zu stimmen, geht diesmal ins Leere. Vier Zvverge, einander auf den Schultern tragend, konnen einen respektablen Spieler abgeben. Ubrigens gibt es in der Demokratie uberhaupt keine „verlorene“ Stimme, nur den Parteien kann die eine oder andere Stimme ver-lorengehen. Die bevorste-hende VVahl jedenfalls wird durch „Demokratie 99“ um eine betrachtliche Facette spannender.
Michael Kuscher (KTZ - 26. 5. 1998)
Janko Kulmesch
VODJA OGM BACHMAYER NAŠEMU TEDNIKU:
»Demokracija 99 ima realistične možnosti"
Pomembno je, da nastopa enotno in in da ima vsaj nekaj skupnih vsebinskih točk.
VVolfgang Bachmayer je vodja OGM - priznanega dunajskega inštituta za poizvedovanje javnega mnenja. Poleg tega je odličen poznavalec koroške politične scene. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je poudaril, da ima volilna zveza Demokracija 99 realistične možnosti, da pride v deželni zbor. Zakaj? ..Merodajno je, da majhne stranke EL, Zeleni, LIF in VGO kandidirajo na skupni listi. Če bi kandidirala vsaka posebej, bi bil volilec od vsega začetka prepričan, da je glas za eno od teh strank proč vržen. Ta argument pa pri skupni kandidaturi odpade. Volilec ima tokrat občutek, da je zah-
teva glede demokratizacije volilnega reda nekaj resnega."
In kje vidi nevarnost za dosego volilnega cilja? Bachmayer:	„Pri volilni
zvezi gre za pester konglomerat. To načelno ni slabo. Če pa navzven nastane vtis, da so stranke EL, Zeleni, LIF in VGO ustanovile volilno zvezo samo zato, ker hočejo s tem obiti sedanji volilni red, potem ne bodo uspele. Zato morajo v svojem volilnem programu nujno imeti nekaj skupnih vsebinskih točk. Te morajo še posebej izpostaviti. Tako bodo tudi podkrepile občutek skupnosti."
Janko Kulmesch
Uspeh pogumne in vztrajne politike
Nekoliko manj kot deset tet vodi Andrej VVakounig deželno Enotno tisto. Prevzet jo je v času, ko jo je bito treba združiti s Klubom slovenskih občinskih odbornikov, ker je dvotirnost KSOO - EL samostojnemu gibanju koroških Slovencev boi j škodovala kakor koristita. Prevzet pa jo je tudi v času, ko je bilo prizadevanje za uveljavitev deželne EL vse drugo kakor samoumevno. Nekateri so videli v njej celo „Ausiaufmodeli", prav tako pa ni manjkalo kritike, ko je šlo za partnersko pogodbo EL - LIF. Toliko bolj so zato bili potrebni pogum, vztrajnost in zaupanje v uspeh.
Andrej VVakounig se je tega od vsega začetka resno zavedat in v tem smislu tudi ravnat. Temu primerna je bilanca EL: uspešna je na občinskih volitvah, Smolle je spet v parlamentu, možnost za vstop v deželni zbor je zelo realistična.
Priznanje, ki mu zato pristaja, naj mu bo hkrati spodbuda za prihodnost.
-Kuj-
Manjšinskega kongresa FUENS v Pragi so se udeležili tudi predsednik NSKS Nanti Otip, predsednik EL Andrej VVakounig, zastopnik koroške deželne vlade mag. Peter Karpf (prvi z desne) in poslanka madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Marija Poszonec (zadaj).
Manjkajoča učinkovitost
V primerjavi z lanskim letom je bil letošnji kongres Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) slab - tako v organizacijskem, še bolj pa v vsebinskem oziru. Pri volitvah za podpredsednika je Karel Smolle tesno podlegel.
FUENS velja kot reprezentativno združenje narodnih skupnosti v Evropi. Združuje nad 100 manjšinskih organizacij iz 29 držav oz. okoli 80 narodnih skupnosti. Včlanjene organizacije zastopajo skoraj 90 milijonov manjšincev. Koroške Slovence zastopa NSKS, pridruženi član
FUENS pa je tudi koroška deželna vlada.
Letošnji kongres je bil v Pragi (od 20. do 23. maja); generalna tema je bila: narodne manjšine in evropsko združevanje.
Novih vidikov, ki bi bili pomembni za ploden razvoj narodnih skupnosti, kongres ni nakaz-
al. Razpravljalo se tudi ni o vprašanju, kako bi lahko FUENS v pristojnih evropskih gremijih bolj učinkovito uveljavljala svoj lastni predlog o evropskem manjšinskem pravu oz. Konvenciji temeljnih pravic evropskih narodnih skupnosti, sprejeti leta 1992 na kongresu v vzhodno-
nemškem Cottbusu. Ker konvencija vsebuje tudi kolektivne in politične pravice (npr. zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih) in ker se proti njim branijo predvsem Francija, Grčija in Turčija, jo Svet Evrope ni pripravljen sprejeti. Pričakovati bi bilo, da bi to vprašanje dosledno tematizirali vsaj na kongresih FUENS. Poleg tega ima FUENS pri evropskih gremijih in UNO status opazovalca; to funkcijo že osem let opravlja Bretonec Le-moine, vendar so njegova letna poročila bolj deklarativnega kakor informativnega značaja.
Še najbolj konkreten je bil prof. dr. Šilvo Devetak. Poudaril je pomen legitimiranega zastopstva narodnih skupnosti in opozoril na resolucijo, ki jo je na to temo sprejela FUENŠ lani v Porečah. Podkrepil je potrebo po čim boljšem sodelovanju med manjšinami in državami matičnega naroda. Prav tako je izrazil upanje, da bi - v smislu Cottbuškega predloga FUENS -manjšine dobile možnost, da se lahko individualno ali kolektivno pritožijo pri sodišču Evropske skupnosti. Zanimiv je bil tudi referat bivšega avstrijskega vice-kanclerja Buška, vendar se je pri temi manjšine-Evropa omejil na zgodovinsko-filozofske vidike.
Volitve so potrdile staro predsedstvo z Romedijem Aguintom na čelu. Za podpredsednika je kandidiral tudi Karel Smolle, ki pa se kongresa ni mogel udeležiti. Na volitvah ni dobil potrebne večine. Janko Kulmesch
Erhard Busek: „Sem za manjšinski mandat"
Na kongresu FUENS je NAŠ TEDNIK imel z bivšim avstrijskim vicekanclerjem krajši pogovor.
Po mnenju bivšega avstrijskega vicekanclerja in zunanjega politika dr. Erharda Buška bi avstrijska politika imela lažjo pozicijo v odnosih z drugimi državami, če bi slovenski narodni skupnosti omogočila zajamčeno zastopstvo v deželnem zboru. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je Busek poudaril: ..Manjšina mora imeti občutek, da se lahko artikulira in da ima večina posluh za njene želje. Strah koroških oz. avstrijskih politikov pred manjšinskim mandatom je nerazumljiv." Sploh je Busek mnenja, da naj bi o manjšinskih zadevah odločal Dunaj in ne prepuščal odločitev Celovcu. „To velja tudi za vprašanje otroških vrtcev. Gre za državnopolitično vprašanje, ki
bi ga morala vlada rešiti na osnovi zveznega zakona."
Podoben deficit vidi na področju medijske oskrbe.
Po Buskovem mnenju je ta za narodne skupnosti osrednjega pomena. V privatnem radiu Busek ne vidi zadovoljive rešitve. ..Vsekakor je naloga ORF, da omogoči celodnevni slovenski radijski spored in razširjene televizijske oddaje. ORF bi moral upoštevati skrb za narodne skupnosti tudi v svojem programskem nalogu." Poleg tega Busek pogreša manjšinske oddaje v Bivši avstrijski vicekanceler Busek. glavnem večernem televizijskem programu. ..Manjšine se predstavijo vsestransko in ne EU. bi morale imeti več možnosti, da samo kot folklorne skupine, kot
se to dogaja pri Plrvatih."
Glede Nemcev v Sloveniji je Busek prepričan, da bo Slovenija „v lastnem interesu našla obliko priznanja". Ne razume tudi njenega strahu, da bi lahko zaradi liberalizacije lastninskega vprašanja izgubila svojo identiteto. „Kar zadeva svobodni promet z zemljišči in prenos lastnine, se bo morala Slovenija bolj odpreti Evropi. Enako velja za vprašanje pravne varnosti." Busek je zelo optimističen, da bo to Sloveniji uspelo in da bo že leta 2003 ali 2004 postala polnovredna članica

Politika
.
i
i
i
i
i
!
I
!
)
i
i
i
3
.i
ji
3
a
i-
a
o
i-
n
i-
ti
i-
i-
a
a
4
a
h
OB ROBU
Capljanje FUENS
Prvi primer: Osrednja tema kongresa Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) lani v Porečah je bilo vprašanje manjšinskega zastopstva. To je - po intezivnejši razpravi s predsedstvom FUENS in z odločno podporo podpredsednikov dr. Ludvviga Elleja (Lužiški Srb) in dr. Josepha Komlossyja (Madžar) - dosegel soprireditelj NSKS. Prvotni načrt vodstva FUENS je bil drugačen; ta je kot osrednjo temo koroškega kongresa predvideval vprašanje Krimtatarov. To bi bilo tudi v interesu koroške deželne vlade. Njene taktike namreč ni težko spregledati: v javnosti naj bi se utrdila zavest, da je koroška manjšinska politika „zgledna za Evropo" (Zernatto), primerjava s položajem Krimtatarov pa naj bi to stališče ustrezno podkrepila. Tako bi uradna Koroška spretno odvrnila mednarodni forum od svoje lastne - restriktivne -manjšinske politike.
Drugi primer: Na letošnjem kongresu v Pragi je predsednik Družbe za ogrožene narode Zulch skušal diferencirano prikazati razmere na Balkanu. Opozoril je na dejstvo, da uresničuje tudi Tudjmanova Hrvaška restriktivno manjšinsko politiko. Južnoti-rolski politik Pal ga je zelo ostro zavrnil. Hrvaško je predstavil v najlepši luči. Pa ne samo to: od vodstva FUENS je ultimativno zahteval, da se mora distancirati od Zulcha. Predsednik FUENS Romeni Arguint je Palovo zahtevo takoj izpolnil.
Oba primera izražata trenutno Politiko predsednika FUENS in njegovih somišljenikov. Njim gre v prvi vrsti za potrebne finance. Te naj bi prišle od državnih in deželnih vlad. Zato je predsednik Arguint mnenja, da mora FUENS iskati z njimi najboljše sodelovanje.
To je tudi odkrito priznal v svojem delovnem poročilu. Zato je bil njegov Programski govor glede pričakovanih finančnih podpor s strani državnih in deželnih vlad ofenziven, glede manj-šinskopolitičnih zahtev, predvsem, kar zadeva uveljavljanje evropskega manjšinskega prava, pa defenziven. Ali kot so mnogi udeleženci kongresa v zasebnih razpravah menili: FUENS caplja za manjšinsko politiko deželnih in državnih vlad, namesto da bi jo s Primernimi akcijami usmerjala.
Iskanje manjšinskopolitičnih rešitev skupno z vladami je brezdvomno potrebno. Osnovni pogoj za to pa je, da znajo manjšinski voditelji razlikovati med manjšinskimi in vladnimi interesi. Kdor tega ne zna, tega bo prej ali slej Pohodila zgodovina.
Janko Kulmesch
SLOVENCI V ITALIJI
Bo Slovenska skupnost spet v deželnem parlamentu?
Tudi v Furlaniji kandidira Slovenska skupnost (SSk) na skupni listi. Glavni kandidat SSk je Ivo Jevnikar.
Kakor na Koroškem, tako je tudi v deželi Furlaniji-Julijs-ki krajini volilna zakonodaja zelo krivična do slovenske manjšine in malih večinskih strank. Leta 1993 so spremenili volilni zakon, ki je Slovenski skupnosti (SSk), edini slovenski stranki v Italiji, onemogočil ponovno izvolitev v deželni parlament. Prej je imela svojega poslanca vsa leta od njene ustanovitve (1964). Zato je trenutno njena glavna politična zahteva zajamčeni manjšinski mandat v zakonodajnih telesih. Pri tem ima iste teževe kakor koroški Slovenci: tudi italijanske večinske stranke ne kažejo resne pripravljenosti, da bi ugodile upravičeni zahtevi Slovenske skupnosti.
14. junija bodo v Furlaniji-
Ivo Jevnikar (SSk)
Julijski krajini volitve novega deželnega parlamenta. Podobno kakor na Koroškem, bo tudi v Trstu kandidirala zveza manjših levosredinsko in sredinsko usmerjenih strank. Skupna lista se imenuje »Ljudska sredina za re-
forme", SSk pa je v njo vključena kot enakopraven partner. Glavni kandidat SSk je profilirani kulturnopolitični aktivist in novinar Ivo Jevnikar, ki že ima deželnozbor-ske izkušnje. Iz deželnega parlamenta je izpadel leta 1993, potem ko je začel veljati novi volilni red.
Po mnenju glavnega urednika tednika Novi glas dr. Draga Legiše - dr. Legiša je eden najznanejših novinarjev v Italiji - ima Jevnikar stvarno možnost, da se spet vrne v deželno zbornico. Vsekakor pa velja tudi za Slovence v Italiji, da jim mora država zagotoviti soodločanje v zakonodajnih telesih neodvisno od njihovega števila.
Janko Kulmesch
USPEH VOUKOVE DOSLEDNOSTI
Primer, vreden posnemanja
Finančni urad za pristojbine in davke na promet je od mag. Rudija Vouka zahteval denarno kazen, ker se je hotel poslužiti pravice do slovenskega uradnega jezika. Nazadnje je zmagala pravica.
S tragikomedijo je začela občina Dobrla vas. Leta 1995 ji je mag. Rudi Vouk glede neke osebne pravne zadeve predlagal, da mu odločbo posredujejo v slovenščini. Občina mu je odgovorila, da mora za odločbo v slovenščini plačati pristojbino (120,-šil.). Vouk je seveda to upravičeno odklonil, saj ima kot koroški Slovenec ustavno pravico do slovenskega uradnega jezika. To pa tudi pomeni, da mu za to ni treba plačati posebne pristojbine.
Stališče dobrolske občine je že dovolj škandalozno. Prišlo pa je še huje. Vouk se je v tej zadevi obrnil na finančni urad za pristojbine in davke na promet - ta pa mu je za nameček določil tudi še kazen (60,- šil.). Nakar je Vouk zahteval, da mu finančni urad izstavi odločbo v
Mag. Rudi Vouk
slovenščini. Tudi v tem primeru se je lahko skliceval na ustrezna zakonska določila. Odgovor finančnega urada je bil, da je uradni jezik samo nemščina.
Zadevo je nato prevzel državni poslanec LIF Volker Kier v obliki parlamentarnega
vprašanja finančnemu ministru Edlingerju. Ministrov odgovor je bil jasen: v celoti je podprl Voukovo stališče. Se več: finančni urad v Celovcu je dobil od ministra nalog, da podvzame vse, da se v prihodnje kaj takega ne bo več dogodilo. Poleg tega je Edlinger zaukazal, da morajo na finančnem uradu jasno označiti, katere kontaktne osebe so pristojne za poslovanje v slovenskem uradnem jeziku.
Iz tega sledi: kdor je vztrajen, lahko uspešno uveljavi narodnostne pravice tudi na uradih. Zato bi moral biti Voukov uspeh (in uspeh še nekaterih drugih koroških Slovencev, npr. Micke Miškulnik) zadosten povod za to, da bi našel čimveč posnemovalcev.
Mediji
petek, 29. maja 1998
Mediji
Privatni radio Korotan/Agora. Finančna podpora za leti 1998 in 1999 je zagotovljena. Celodnevni man.' radio bo začel oddajati v letošnjem oktobru.
Skrb, da po dodelitvi licence privatni radijski družbi Korotan/Agora (novembra lani) ne bo potrebnih finančnih podpor s strani avstrijske vlade, je bila velika in upravičena. Bilo pa je tudi odprto vprašanje: bo vlada v primeru, da odobri privatni radijski družbi finančno podporo, storila to na račun obstoječega proračuna za podpiranje narodnih skupnosti? Danes lahko ugotovimo, da večletno prizadevanje koroških Slovencev za celodnevni slovenski radijski spored očitno ni bilo zaman: ..Privatna radijska družba Korotan/Agora bo začela oddajati oktobra tega leta", tako poslovodja radijske družbe Korotan mag. Marjan Pipp v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM.
Vsaj za leti 1998 in 1999 je vlada zagotovila finančna sredstva -vsakič po 15 milijonov šilingov. Pipp poudarja: „Ta denar bo prišel iz proračuna za podpiranje narodnih skupnosti, vendar ne na račun
obstoječih subvencij. Vlada je namreč zvišala proračunska sredstva za vsoto, ki je namenjena privatnim radijskim družbam."
Sprva sploh ni kazalo, da bo vlada pripravljena odobriti za leti 1998 in 1999 po 15 mio. šilingov. Pred tedni je zastopnica urada zveznega kanclerja dr. Christa Achleitner sporočila predsedniku Agore dr. Kristijanu Schellandru, da predvideva vlada za družbi Korotan in Agora po 3,5 mio. šilingov, za privatno radijsko družbo gradiščanskih Hrvatov MORA pa 3 mio. šilingov (glej NT/16). Pipp je nato takoj pismeno protestiral in sporočil, da pri tako nizki podpori ne bo prišlo do uresničitve privatnega radia. Nato se je v zadevo vključil in se močno zavzel za sedanjo rešitev minister Wil-helm Molterer, ki ima dober posluh za narodne skupnosti. Brez njegove pomoči bi po vsej verjetnosti ostalo pri prvotnem predlogu.
Oktobra ’98 smo v etru!
Za redno zaposlitev, redno prosto sodelovanje ali občasno sodelovanje na honorarni bazi
IŠČEMO: mlade, nadarjene, angažirane
moderatorje/ke
'J ljudi z izkušnjami in mlade talente,ki so sposobni voditi skozi radijsko oddajo
ff novinarje/ke
izkušene urednike in mlade talente s profesionalnim pristopom do žurnalizma
S glasbene urednike/ce
7 poznavalce glasbene scene, ki zadanejo okus poslušalcev
sodelavce/ke za reklamni oddelek
')) angažirane ljudi z iskušnjami v prodaji in marketingu
Prijavite se z življenjepisom, navedbo dosedanjih poklicnih dejavnosti in sliko na naslov:
Radio Korotan, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec
Finančna podpora radijski družbi Korotan/Agora ne bo šla račun obstoječih subvencij.
MAG, MARJAN PIPP
Letos bodo družbe Korotan, Agora in MORA dobile Po pet mio. šilingov. Pipp: „V naslednjih dveh tednih naj bi Urad zveznega kanclerja dostavil vsem trem družbam Pogodbe, da jih podpišemo. 0 porazdelitvi 15 mio. šilingov, ki jih je vlada sklenila za naslednje leto, pa bomo sklepali z novo pogodbo."
Na vprašanje, ali bodo Predvidene subvencije zadostovale za redno oddajanje celodnevnega sporeda, je poslovodja Korotana Pipp optimistično odgovoril: „Načrti so skrbno izdelani. Zaposlili bomo majhen kader redno zaposlenih urednikov, sodelovalo bo večje število Prostih in občasnih sodelavcev. Imamo tudi zelo izkušene partnerje v Sloveniji, Italiji 'n Nemčiji. S takim konceptom lahko ostanemo v finančnem okviru." Lokacijo bo radio Korotan imel v Mohorjevi hiši, s pomočjo uredništev NAŠEGA TEDNIKA in Nedelje pa si Pipp pričakuje tudi sinergetične učinke. Pri-
vatni radio bo pokrival celo dvojezično ozemlje oz. 70 % Koroške.
In kakšna bodo programska težišča radia Korotan? Pipp: ..Usmerjena bodo na mlajše poslušalce. Upoštevali pa bomo tudi dejstvo, da bomo koroški Slovenci imeli en sam celodnevni radijski spored, ki mora tako glede glasbene usmeritve kakor glede vsebinskih prispevkov zadovoljiti vse sloje in starostne skupine. Jezikovno bo pretežno slovenski, kratke informacije bodo tudi v nemščini, na vsak način pa bomo izhajali brez simultanega prevajanja. Sodelovali bomo s slovenskim radijem
v Trstu in s privatnimi radijskimi postajami v Sloveniji od Primorske do Celja.
Stike navezujemo tudi z drugimi manjšinskimi radijskimi sporedi v Evropi, s katerimi načrtujemo program- ' sko-informativno izmenjavo."
Janko Kulmesch___
Komentar Našega tednika
Plodnejša medijska prihodnost
Več kot 10 let so se osrednje organizacije vključno EL zavzemale, za celodnevni slovenski radijski spored. Mdr. so leta 1987 Zeleni na pobudo Karla Smolleja vložili predlog, po katerem naj bi ORF upošteval v svojem programskem nalogu tudi narodne skupnosti. Vladni stranki sta predlog odklonile, po besedah tedanjega generalnega sekretarja ORF Bergmanna (na seji sosveta 19. 11. 1993) pa bi bilo upoštevanje manjšine v programskem nalogu osnovni pogoj za celodnevni spored v okviru ORF.
Sledili so nadaljnji pogovori, bili smo priča pravi ping-pong igri med zvezno vlado in ORF. Vlada je trdila, da je žogica pri ORF, najvišji zastopniki ORF pa so trdili, da je žogica pri vladi. ORF je stalno zastopal stališče, da mora vlada poskrbeti za financiranje celodnevnega radijskega sporeda.
Že leta 1993 pa se je izkazalo, da vidijo najvišji predstavniki ORF rešitev v privatnem radiu. Generalni sekretar Bergmann je na seji sosveta v celovškem deželnem študiju ORF (19. 3.
1993) dejal: „Večje iz-glede za uresničitev celodnevnega programa ima družba, ki bi se potegovala za dodelitev frekvence za privatni radio." Generalni intendant Zeiler pa je 22. 5. 1995 globaškemu podžupanu Sadovniku, potem ko mu je ta pismeno posredoval željo po javnopravnem celodnevnem radijskem sporedu, pisal:	Celodnevnega radijskega
programa v okviru ORF ni mogoče uresničiti, ker manjkajo produkcijske in personalne kapacitete. Navsezadnje pa je bil zelo jasen tudi bivši kancler Vranitzky maja 1996. Na parlamentarno vprašanje LIF je dobesedno odgovoril: „Kar zadeva celodnevni radijski spored za etnične manjšine, izhajam iz tega, da lahko na osnovi zakona o regionalnem radiu uresničujejo tak spored manjšine same - v obliki lokalnega radia."
To se je medtem tudi zgodilo. Lansko leto sta radijski družbi Korotan/Agora dobili licenco, letos oktobra pa naj bi celodnevni manjšinski privatni radio definitivno začel z oddajami.
Čemu ta geneza celodnevnega manjšinskega radia?
Gotovo se mnogi še spominjajo, kako je razprava o vprašanju: celodnevni manjšinski spored v okviru ORF ali privatnega radia? razburjala notranjeslovenske duhove. Radijska družba Korotan oz. njeni družabniki NSKS, Mohorjeva, Slovenska gospodarska zvez, Zveza Bank in KKZ so bili deležni deloma zelo hudih napadov. In to samo zato, ker so razvoj glede celodnevnega manjšinskega radia realistično ocenili. To realistično oceno je navsezadnje potrdila tudi lanskoletna podpisna akcija KKZ in SPZ za celodnevni spored v okviru ORF; zbrali so malo več kot 4000 podpisov, resnega odmeva pa ni bilo nobenega.
Vendar, važna ni preteklost, naša edina skupna skrb mora biti prihodnost.
Razvoja celodnevnega privatnega radia trenutno ni mogoče s stod-stotno gotovostjo predvideti Komu je plodna prihodnost narodne skupnosti pri srcu, ta bo od vsega srca želel, da se bo privatna radijska družba uveljavila v naši narodni skupnosti kot nepogrešljiv medijski dejavnik. Na vsak način pa so koroški Slovenci lahko danes zelo veseli, da dobijo širšo radijsko oskrbo - to tako glede ponudbe kakor časovnega obsega. To je neprecenljiv napredek za celo narodno skupnost in za nikogar drugega.
V tem smislu obilo uspeha radijski družbi Korotan/Agora kakor Slovenskim sporedom ORF!
Koroški Slovenci se lahko veselimo širše radijske oskrbe.
petek,
29. maja 19jjjl
IZ NAŠIH FAR
.....
Prvo obhajilo je bilo v Šmihelu izredno lepo in slovesno pripravljeno. Cerkev je bila nabito polna.
Izredno lep farni praznik s prvobhajanci v šmihelski fari
Šmihel. Preteklo nedeljo je bilo v Šmihelu prvo obhajilo, ki je bilo čudovito pripravljeno in je bilo tako pravi praznik za celo faro. Mašno slovesnost je vodil dekan msgr. Kristo Sri-enc, med mašo pa je pel otroški zbor Katoliškega prosvetnega društva Šmihel pod vodstvom Dagmar Prasenc.
Duhovna asistentka in vero-učiteljca ljudske šole Lidija Božič-Kap pa je s prvoobhajan-ci slovesnost olepšala z dekli-macijami in pesmimi. V prvo obhajilo so bili vključeni tudi starši otrok, kar je dalo letošnjemu prvemu obhajilu v Šmiheli še poseben družinski značaj.
S. K.
Škof dr. Egon Kapellari: Vogrče so paradiž v malem
Vogrče. Preteklo soboto je v Vogrčah po letih spet bila sveta birma. Skupno je krški škof dr. Egon Kapellari birmal 46 mladih fantov in deklet. Domače birmance je v preteklih mesecih na ta dan pripravljal veroučitelj Pe-pej Polesnig, ki je skupno z vsemi vaškimi pomočniki skrbel za brezhiben in slovesen potek svete birme.
Ob 9. uri zjutraj že so Vogrja-ni sprejeli škofa pred župniščem. V pozdrav so mu zapeli cerkveni pevci pod vodstvom Miha Lubasa. Markuš, Mirjam in Martin pa so nato pozdravili z deklamacijami v obeh deželnih jezikih. Domači farni provizor župnik Florijan Zergoj je nato izrekel škofu prisrčno dobrodošlico. Njemu so s kratkimi pozdravi sledili še drugi predsednik farnega sveta Stefan Enzi, predsednik Katoliškega prosvetnega društva Vogrče Pepej Polesnig, Pliberški župan mag. Raimund
Grilc, zastopnik ljudske šole učitelj Jurij Opetnik, zastopnica živega rožnega venca Štefka Kontschitsch, komandant gasilcev Anton Visotschnig ter predsednik DSG Saša Muller. Škofu v pozdrav pa so zapeli tudi otroci vogrške ljudske šole.
Nato je spregovoril tudi škof dr. Egon Kapellari in se zahvalil za izredno prisrčen sprejem. Posebno se je zavhalil župniku Florijanu Zergoju, ki kljub zdravstvenim težavam, zelo vestno in z veliko prizadevnostjo skrbi za vogrške farane, tako škof, ki se je v Vogčrah očitno odlično počutil in je vas in faro Vogrče dobesedno označil kot paradiž v malem.
Po sveti birmi je škof ostal še nekaj časa v Vogrčah in se pri kosilu pri Florjianu ob spremstvu domačega župnika Zergoja srečal še z birmanci in domačini.
S. K.
Bo računalnik upšteval slovenska imena?
Občina hoče digitalizirati svoje katastrske mape^erih so zapisana tudi vsa domača ledinska in krajevna imena v slovenščini.
Pliberk. Na pobudo vodje Pliberškega občinskega urada Franza Sourija bo občina Pliberk končno digitalizirala svoje katastrske mape. Občinski svet je na minuli seji soglasno sprejel tozadevn sklep. Pri tem so mandatarji izrecno pohvalili iniciativo vodje občinskega urada. V razpravi o digitalizaciji je mandatar EL Blaž Kor-desch sprožil zelo važno vprašanje, namreč ali bodo pri digitalizaciji upoštevana tudi slovenska imena z diakritičnimi znaki (š,ž,č). Primeri iz drugih občin kažejo, da se z izgovorom, da računalniki teh znakov nimajo, izgubijo vsa ta imena.
Na temo nagovorjen je župan mag. Raimund Grilc dejal, da se bo občina trudila, da bo dobila ustrezno pisavo, kar bi pravzaprav danes ne smela biti sploh nobena težava in v bistvu tudi ne povzroča nobenih dodatnih finančnih izdatkov. Kot pristojni
uradnik pa bo zadevo vzel v roke vodja občinskega urada Sourij sam in je pričakovati, da bo pozitivno rešena.
Bidže. Na minuli seji je občinski svet sklenil tudi 1. dodatni letni proračun, v katerem so npr. upoštevali podpore za skupino „Zwer-ge/Palčki“ v višini 30.000,- šilingov, podpore za športna društva v višini 512.000,- šilingov, izgradnjo občinskih cest v všini 620.000,-šilingov, digitalizacijo katastrskih map v višini 150.000,- šilingov, gradnjo pešpoti skozi Blato v višini 1,2 mio. šilingov, ter novi most za pešce čez „Bruckerjev most"v višini 1,1 mio. šilingov. Skupni bidže občine Pliberk znaša letos 65,2 mio. šilingov.
Blato. Pešpot in kolesarsko pot skozi vas Blato bodo začeli graditi začetka junija. Obenem bo dobila vas tudi novo, sodobno razsvetljavo.
Silvo Kumer
Kristijan Sadnikar je risal z otroki v otroškem vrtcu
Rojstna hiša Lenčke Kupper naj postane muzej
Bistrica/Šmihel. Glavnošol-ski učitelj in dolgoletni predsednik KPD Šmihel Karel Gril iz Šmihela v okviru pouka slovenščine s svojimi šolarji v Pliberku že leta pripravlja in vsako leto izvaja projekte, v katerih šolarji spoznavajo svojo ožjo domovino. Gril: „Večina šolarjev danes pozna posebnosti sveta - ker jih pač vidijo na televiziji, ne vedo pa za posebnosti svoje ožje domovine." Letos se je Grilov razred posvetil zgodovini vasi Bistrica in pri tem odkril vrsto zanimivosti od plavža za taljenje svinca do „aplenca“, v katerem so žgali apno. Šolarji so se ustavili tudi pri bistriškem bognarju Cirilu Rudolfu, očetu pesnice Lenčke Kupper.
Gril je ugotovil, da večina šolarjev ne ve, da se je v tej hiši rodila in doraščala Lenčka Kupper. Ko je prišel slučajno še drug razred mimo in so se učitelji in šolarji zelo zanimali za očeta Cirila Rudolfa in njegovo življenje ter za njegovo hčerko pesnico Lenčko Kupper, se je učitelju
Na Bistrici a Bistrricije tudi rojstena hiša pesnice Lenčke Kupper.
Učitelj
Karel Gril je sprožil misel o muzeju na Bistrici.
Grilu rodila misel, da bi pravzaprav bilo pametno, če bi na to hišo dali spominsko tablo za
Lenčko Kupper. To tablo bi lahko npr. naredila občina Bistrica. Kasneje pa bil lahko v Bognarje-vi hiši naredili tudi muzej, ki bi služil živi dokumentaciji bistriške zgodovine. In kdo naj bi predlog uresničil? Gril tu v prvi vrsti misli na občino Bistrica, kateri bi lahko pri takem projetku gotovo znanstveno pomagali tudi drugi, kot npr. Narodopisni institut „Urban Jarnik".
Silvo Kumer
Šentprimož. Pretekli teden je bil v privatnem dvojezičnem otroškem vrtcu Šentprimož domači umetnik mag. Kristijan Sadnikar, ki je pokazal otrokom, kako slikajo pravi umetniki. „No, sedaj bomo narisali to rožo", je rekel Kristijan. „List je zelen in roža rdeča." Napravil je zeleno črto in rdečo packo. Otroci so pa zijali z odprtimi usti in niso nič več rekli. „Tako pa roža res ne zgleda," je rekel
mali Rafael in tako ugovarjal umetniku.
Toda tudi najlažji način slikanja ni za vsakega tako enostaven. „No, tako sem jaz narisal rožo!„“ In Simon je na karton spravil pravo umetnino.
V tem času, ko so otroci slikali s Kristijanom, so se naučili, da ima lahko slika za vsakega svoje misli in jih je mogoče po svoje raztolmačiti.
k kgT MB		r	ti BiH
hUbI'	■H		I
Umetnik Kristijan Sadnikar je z otroci otroškega vrtca Šentprimož risal in tam odkril kar celo vrsto talentiranih mladih umetnikov.
Kurt Klade je novopečeni koroški prvaki
Pliberčan Kurt Klade je postal koroški prvak
Velik uspeh za dijaka Dvojezične trgovske akademije in člana judo kluba St. Lucas
Konovece. 19-letni Kurt Klade se že od leta 1985 ukvarja z judom in je v tem času žel že celo vrsto uspehov. Lani je dosegel na koroškem prvenstvu bronasto koljano, bil leta 1992 drugi na koroškem mladinskem prvenstvu, isto uvrstitev je dosegel leta 1996 tudi na koroškem prvenstvu U 21.
Letos 16. maja pa je v Celovcu dosegel doslej največji uspeh. V kategorijo do 66 kg je premagal vse nasprotnike in osvojil koroški naslov. Pot do zmage je bila izredno težavna, saj si je Klade že v prvem boju zlomil mali prst na nogi, kar ga
je zelo oviralo, predvsem pa bolelo. Klade: „Stisnil sem zobe in s tehniko premagal moje nasprotnike." V njegovi celotni športni karieri je bila to že 15 pomembnejša kolajna. Njegov naslednji veliki športni cilj je naslov avstrijskega prvaka, kar pa se letos ne bo dalo uresničiti. Zaradi poškodobe (zloma prsta na nogi) ne more sodelovati na avstrijskem pr-venstu.
Pliberški Judo Club", kateremu predseduje Kurtov oče Gottfried Klade, pa vabi 26. junija na klubsko prvenstvo, ki bo v ljudski šoli v Pliberku.
Silvo Kumer
Na kratko
OTROŠKI VRTEC ______
Nov razpis buri duhove v občini
Pliberk. Kako smo v NAŠEM TEDNIKU že poročali, je število za dvojezični otroški vrtec v Plbierku letos zelo naraslo. Piršlo je do tako daleč, da je bi dvojezični vrtec v Pliberku lahko odprl drugo skupino, saj je bilo 46 prijav. V enojezičnem vrtcu pa so letos našteli precej manj prijav. To je bil očitno povod za občinskega šolsekga referata Hans Jurza (SPO), da je vse doslejšnje prijave razveljavil. Vsak, kdor je že prijavil svojega otroka, je moral še enkrat na občino oz. v vrtec in tam izpolniti nov formular, na katerem so za enojzični vrtec dodali ponudbo učenja 2 ur angleščine tedensko. Po časopisju je celo šla napačna vest, da v enojezičnem vrtcu ponujajo dodatno tudi 2 uri slovenščine tedensko.
Ker se je rok za prijave končal šele včeraj v četrtek zvečer, na to še ni bilo političnih reakcij, pa tudi v tej izdaji NT o tem še ne moremo poročati, kar pa bomo storili naslednji teden, ko bodo znane nove številke in bomo razkrili dejanska ozadje cele „ak-cije“.
KANALIZACIJA
V Galiciji bi stal kanal 160 mio. šil
Galicija. Pred kratkim so predstavili koncept za čiščenje odplak v občini Galicija. Načrt predvideva, da bi večji del občine centralno kanalizirali in očiščene odplake napeljali v reko Belo. To bi občino stalo 160 mio. šilingov, kar pomeni poprečno 85.000,- šilingov na občana. To je rezultat, ki ga je predal občini biro Dl Serno. Iz centralnega koncepta so izvzete le Apače. Pretekli teden je prebivalstvo imelo možnost, da se pri Dl Sernu informira. Podrobne informacije pa v prihodnje dajejo tudi na občinskem uradu v Galiciji, kjer bodo občasno tudi sodelavci biroja Serno.
J
Na kratko
„SAME NERESNICE"
Brošuro strgal pred občinskim odborom
Bistrica. Na minuli občinski seji, pretekli teden, je šef bistriške JUL in član občinskega predstojništva Pepej Pototschnig ostro kritiziral brošuro dežele Koroške „Wo-hin mit unserem Abvvasser?" Bistriški „kanalski rebel“, kakor se Potoschnig včasih tudi sam imenuje, je dejal, da je brošura, ki jo je izdala deželna svetnica Elisabeth Sickl, polna nepravilnosti in laži. „S tem svetica Sicklova napačno informira prebivalstvo" je dejal Pototschnig in kot znak protesta pred občinskim odborom strgal brošuro.
Vprašanja. Občinski odbor na Bistrici pa je nato soglasno sklenil, da hoče imeti od deželne vlade oz. pristojnih uradnikov vrsto odgovorov na vprašanje v zvezi s kanalizacijo. Med drugim hočejo bistriški občinski mandatarji od deželne vlade vedeti, koliko bi se kakovost talne vode izboljšala, če bi občino v celoti kanalizirali. Deželna vlada pa da naj sporoči občini Bistrici, kakšna je trenutna kvaliteta talne vode. Član prestojništva Andrej VVakou-nig (EL) je označil sklep kot izredno pomembnega, ker bodo končno na mizi podatki, ki jih deželna vlada doslej ni pokazala. Pepej Pototschnig (JUL) pa je dejal, da se že veseli na odgovore, v katerih bodo morali uradniki končno z resnico na dan.
Silvo Kumer
bei“ Pepej Potoschnig je kot znak protesta na seji javno strgal brošuro.
Vsak, kije zanj pripravljeni in odmerjeni del travnika pokosil, se je lahko počutil za zmagovalca. Foto: Fera
Kosci so se merili v Čepičah
V Čepičah v Podjuni so preteklo nedeljo spet iskali naj hitrejše kosce spodnje Podjune. Tokrat je zmagal kosec iz Železne Kaple.
Tekma, ki ga tradjcionalno prireja SRD Edinost Šteben pred prvo košnjo, bi letos zaradi slabega vremena skoraj padla v vodo. Toda dober kosec se ne ustraši ne vetra ne nizkih temperatur, tako je bila udeležba klub temu zadovoljiva, saj je vabil tudi kulturni program z glasbo in petjem, vrhu tega je bilo poskrbljeno tudi za kulinarične dobrote ter za kapljico najboljšega. Letošnji zmagovalec je bil Herbert Kogoj iz Železne Kaple.
Letošnji zmagovalci:	Moški
(domačih 1. Stefan Gregorič, Rai-mund Greiner, 3 Hanzej Bricman; Moški faostiel: 1. Herbert Kogoj (Železna Kapla), 2. Alfons Ebner, 3. VVil-helm Puschitz (oba Arriach). Ženske (domače): 1. Lona Schmautzer, 2. Lena Gregorič, 3. Ana Perč. Ženske (gostje): 1. Rosi Kogoj (Želena Kapla), 2. Maria Terbovc, 3. Štefka Kesak (obe Pragersko)
Tudi med ženskami so bile prave mojstrice, katerim deloma niti moški niso bili kos (slika zgoraj). Slika spodaj: navdušenje med tekmo je bilo veliko.
Iz naših občin
Leta 1903 so Globašani pričeli s kulturnim delom
95 let je od tega, odkar so prizadevni in narodno zavedni Globašani ustanovili izobraževalno društvo v Globasnici, današnje SKD Globasnica.
3. maja leta 1903, so na ustanovnem občnem zboru ■.Izobraževalnega društva v Globasnici" začeli s kulturno Izobraževalnim delom, katerega globaški prosvetaši tudi danes še gojijo. Slovenskemu kulturnemu društvu Globasnica po zadnjem občnem zboru predseduje Štefan Boschitz, ki jubileja ne vidi samo iz zgodovinskega vidika, ampak si tudi želi, da bi mlajši rod spoznal, da kultura in prosvetno delo uspevata le na podlagi izročila iz roda v rod. V nedeljo, 7. junija, ob 20. uri se bo društvo predstavilo javnosti v svoji celoti. Prireditev bo v ljudski šoli v Globasnici.
Silvo Kumer
	[	J
um	
Skorajda stoletje je med ustanovitelji SKD Globasnica in današnjim otroškim zborom Ziv - Žav, ki bo v nedeljo, 7. junija, nastopil na slavnosti.
.
7 Pfingsten 1998
ANGEBOT
w
(25. 5. - 20. 6. 1998)
LABOD
/fOlK LADY ANGELA
Klagenfurt * Teatergasse * Tel/Fax: 0463/ 51 42 71
Inh.: Angela und Mag. Erhard Fixl
Kostume mit Spitzenrock
100 % Viskose grun/blau Gr.: 38 - 44
Jetzt nur: S 2. 789,-
3-eV
r* S 2-
SSO-'
\z
SPOROČILO TEDNA
VLADO
KRESLIN
in
BELTINŠKA BANDA V CELOVCU!
Kdaj: V SREDO, 24. JUNIJA 1998, ob 20.30 Kje: na dvorišču MOHORJEVE HIŠE, Viktringer Ring 26 PRISRČNO VABLJENI OD BLIZU IN DALEČ!
*
Pravkar je izšla 1. številka nove revije za kulturo in družbo ZVON, ki jo izdajamo skupaj s Celjsko in Goriško Mohorjevo ter založbo DRUŽINA v Ljubljani! Kličemo ji na mnoga leta...
MOHORJEVA POVEZUJE ROJAKE...
12
Reportaža
Ljubljenec otrok na letošnjem otroškem dnevu - čarovnik „Magic Felix“.
»Fantastičen11 otroški dan
Nad 500 otrok iz naših treh dolin se je zbralo na letošnjem otroškem dnevu v Šentjakobu.
Fantastični svet/Fantasiewelt je bilo geslo letošnjega otroškega dneva na zelo primernem prostoru regionalnega centra v Šentjakobu. Prireditelj - Katoliška otroška mladina na čelu s predsednikom Francijem Tomažičem in duhovnim asistentom Slavkom Thalerjem ter številnim pomagačem kot na primer domačim župnikom Jurijem Buchom in Hanzijem Stickrom - se je tokrat oči-vidno zelo potrudila in pripravila zelo zanimiv, pester in kratkočasen program, popolnoma usmerjen v geslo: vzbuditi fantazijo otrok. Otroci iz vseh naših treh dolin, ki so množično prišli s starši ali z vodji skupin (aktivnih v okviru far), so prav uživali ob prijetnem in sproščenem vzdušju ter sončnem vremenu.
Tradicionalni otroški dan se je kakor po navadi pričel dopoldan s pozdravom in sledečim besednim bogoslužjem. Nato pa je bilo pripravljeno kosilo. Po kosilu je bila na programu lutkovna predstava „Tobija“ otroške lutkovne skupine Pi-kce z Žile. Po predstavi so
se otroci porazdelili na številne delavnice, od katerih je vsaka posebej nosila svoje ime (npr. glasbeno potovanje, svet pravljic, igre, nalepke, fantastična cesta, fantastične figure, risanje na asfalt, nakit, namizni tenis, gledališče, plesno gledališče, fantastični svet ...). Prav posebna pa je bila delavnica filmanje, kjer so otroci s pomočjo pristojne ekipe
pripravljali prispevek za televizijsko oddajo „Dober dan, Koroška". Zelo odmevala je tudi postaja „lz 1000 slik se rojeva fantazija", v katero je bilo vključeno nagradno žrebanje ter kviz, pri katerem so otroci prav tako lahko računali z lepim dobičkom.
Kadar se govori o fantastičnem svetu, seveda tudi ne sme
manjkati čarovnik. Le-ta - domačin „Magic Felix“ - pa je bil tako rekoč atrakcija popoldneva. Brž ko je prišel na dvorišče, so ga otroci zasledovali kakor male račice svojo mamo. Ko mu je končno le uspelo se preobleči oz. se pripraviti na nastop, se je okoli njega v hipu tvoril grozd otrok, kajti vsak je hotel imeti po-dolgast balon, ki ga je čarovnik napihnil in nato preoblikoval v fantastično podobo.
„Magic Felix“ je bil tudi na zaključni prireditvi v ospredju, ko mu je s čarovniškimi „triki“ odlično uspelo razgreti srca otrok in jih tako pridobiti. Poleg njega sta zaključek oblikovali še delavnici ples in gledališče, kjer so malčki lepo prikazali, kaj vse so se v tem kratkem času naučili. Kljub vsem atrakcijam pa so se nekateri kar precej razočarano vrnili domov, ker jim pri zaključnem žrebanju sreča ni bila naklonjena. ..Tolikokrat sem že sodeloval pri tombolah, a še nikoli nič zmagal," je za vse sotrpine potrto dejal neki fant iz Podjune. Franc Sadjak
Sicer je bil zadovoljen z otroškim dnevom, čeprav mu klobasa in žemlja očividno sploh nista teknila.

Reportaža/Razno
13
Gledališka delavnica se je na zaključni prireditvi predstavila s kratkim prizorom, odlično naučenim v najkrajšem času.
Pomoč vodij delavnic in staršev je bita nepogrešljiva.
Jurij Buch se je izkazat kot odličen organizator, Anica Lesjak-Rehsmann pa kot voditeljica delavnice pevsko navdušenih.
Z leve: glasbeni urednik Janez Gregorič, avtorica Lenčka Kupper in ilustratorka Breda Vari.
Se enkrat Lenčka K.
Pravzaprav je bila v ponedeljek šele oficialna predstavitev nove pesniške zbirke in cd-plošče Lenčke Kupper „Enkrat je bil en škrat”, vendar je bilo pred tem že toliko povedano, da je bila oficialna predstavitev samo da capo al fine. Kljub temu je bila izdaja še enkrat na hitro prerešetana. Avtorica na tiskovni konferenci ni skrila svojega veselja nad uspelim delom, ki mimogrede z 80-imi pesmicami obsega le(!) ..polovico mojih pesmi". Produkt v obliki zbirke ji je „zelo všeč”. Avtorica je dejala, da ji preostane samo še „upanje, da bodo ljudje čimbolj posegali po njej”.
Glasbeni urednik Janez Gregorič je pripovedoval o zamisli in pripravah na uresničitev pesmarice, o prvotnem načrtu z 22 pesmimi, iz katerih je na koncu postalo 80, o mnogih vajah za posnetek cd-plošče, nelahkem snemanju z otroškimi in mladinskimi zbori, ker „pač niso profesionalci” in o dodatni playback verziji posebej za šole. Gregorič je poudaril in pohvalil izredno dobro ritmič-nost, t.j. harmonijo med besedilom in melodijo, pesmi. Gregorič: „To je predvsem dobro, saj naj so pesmi za praktično rabo in ne samo za zborovsko petje.” S čimer je avtorici gotovo govoril iz srca.
Breda Varl, ki je pesmarico ilustrirala je dejala, da je „z njeno jasnostjo in preprostostjo pisana na dušo najmlajših sprejemnikov”.
Tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer je poročal, da je Lenčka Kupper medtem zelo priljubljena in priznana tudi zunaj koroških meja, saj segajo po njenih pesmih tako na območju strnjenega slovenskega ozemlja v al-pe-jadranskem prostoru, kakor tudi čez veliko lužo v Argentini.
Tolmajer: „Kljub vsemu, v prvi vrsti je pesmarica namenjena našim družinam.” Da je število članov otroških in mladinskih zborov medtem naraslo že na 360, je drugo dejstvo glede potrebe privlačne pesmarice. Zanje je ta pesmarica ..izredno dobra ponudba”, tako Tolmajer.
Adke
KULTURNO PISMO Z DUNAJA
Predstavitev jožefinskih kart
Pred kratkim so v slovenščini izšle tri bogato opremljene knjige jožefinskih vojaških kart za območje sedanje republike Slovenije. Karte, ki so nastale v letih 1763 do 1787, je znanstveno obdelal slovenski zgodovinar dr. Vinko Rajšp. Predstavljene so bile 12. maja v vojaško-zgodo-vinskem muzeju na Dunaju.
Marija Svetlič razstavlja v Korotanu
Akademska slikarka Marija Svetlič iz Ljubljane se je 12. maja v galeriji Korotan predstavila z motiviko rož ter Urške in povodnega moža. Njena olja na platno v tehniki nanašanja barve z lopatico je predstavil umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek.
Lutke „Pikce“
Lutkovna skupina „Pikce“ z Bistrice na Zilji je med zelo dejavnimi. 22. maja so prišli v Korotan na Dunaj z lutkovno igrico Tobija. Med najmlajšimi gledalci so poželi velik aplavz.
A. L.
14
Kultura
Razkritje Zablatnikove plošče - z leve: dekan Poldej Kassl, dolgoletna Zablatnikva gospodinja Metka Končič, njegova svakinja Ana Zablatnik in nečakinja ter lastnica hiše Anica Zablatnik. Slike: Franc Sadjak
Vidno spominsko znamenje na velikega rodoljuba
V petem letu Zablatnikove smrti je bila na njegovem rodnem domu pri Kumru v Bilnjovsu postavljena in minuli petek razkrita in blagoslovljena spominska plošča.
Slavnostni govornik
prof. dr. Peter Fister
prorektor Univerze v Ljubljani
... Leta 1912 se je Pavle Zablatnik rodil v hiši, na kateri sedaj visi v njegov trajen spomin plošča, ki je premajhna, da bi nanjo vpisali vsaj največje mejnike in dosežke iz njegovega življenja ...
Ko je končal študij teologije, je služboval kot duhovnik v Smar-jeti pri Velikovcu do leta 1946 in v tem času izkusil vse tegobe druge vojne, nacizma in na koncu še bolezni. Po operaciji 1946 je na graški univerzi študiral filozofijo, psihologijo, slavistiko in klasično filologijo. Študij je končal s profesorsko diplomo in doktoratom iz filozofije v narodopisni stroki ...
Več kot pol stoletja je zapisoval in zbiral zvočne posnetke o duhovni kulturi koroških Slovencev, objavljal članke in spoznanja posredoval po radiu ... S svojim delom je postavil temelje proučevanja ljudske magije, pripovedništva, pesništva, gledališča, življenjskih in letnih šeg Slovencev na Koroškem, postavil pa je tudi temelje Slovenskemu narodopisnemu inštitutu Urban Jarnik. Med mnogostranskim kulturnim delovanjem je seveda potrebno omeniti dolgoletno delo v Mohorjevi družbi, različna urednikovanja itd.
Posebna poglavja v zakladnici Zablatnikovega delovanja so tudi njegov prispevek k razvoju Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, kjer je bil 10 let direktor, sodelovanja pri nastanku Spomenice slovenskih osrednjih organizacij v letu 1955 in mnoga dogovarjanja ter usklajevanja med politično različno mislečimi - vse v korist njemu tako dragim Slovencem na Koroškem. Zato je 1982 prejel Tischlerjevo nagrado in 1993 odličje koroške deželne vlade, imenovan pa je bil tudi za dvornega svetnika ...
Na koncu, a prav gotovo ne nazadnje, je v tem vse prekratkem poskusu Predstavitve Pavleta Zablatnika potrebno obuditi še nepozabni spomin na njega kot človeka z izjemno srčno kulturo in dobroto, katerega dom je bil odprt vsem dobro mislečim in pri katerem je našel oporo vsak, ki ga je nagovoril ...
Na predvečer Zablatnikovega dneva (letos že tretjega) v petek, 22. maja, so Krščanska kulturna zveza, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Mohorjeva vabili h Kumru v Bilnjovs na odkritje spominske plošče dr. Pavletu Zablatniku. Proti pričakovanju se je na rodnem domu dr. Zablatnika zbralo mnogo sorodnikov, sosedov in prijateljev nepozabnega rodoljuba, med njimi cela vrsta odličnih gostov iz politike, kulture in znanosti, ki jih je v imenu vabiteljev pozdravil predsednik narodopisnega inštituta Urban Jarnik dr. Pavle Apovnik.
Spominska plošča, za katero je dala pobudo Zablatnikova dolgoletna gospodinja Metka Končič, naj bi spominjala na izjemno dobrega človeka, duhovnika, narodopisca in dolgolet-
nega ravnatelja Slovenske gimnazije. Apovnik dobesedno: „Naj črke na spominski plošči pričajo o zvestobi dr. Pavleta Zablatnika svojemu domu, jeziku in narodu, o njegovi izredni prizadevnosti na številnih področjih kulture, ki jo je bogato obdaroval kot vzoren šolnik, znanstvenik - etnolog in nadvse priljubljen duhovnik. Hvaležen spomin na velikega sina Koroške pa bo trajen in plodovit le, če bomo delali v smislu dr. Zablatnika - vsak na svojem mestu in področju - blagor in korist naši narodni skupnosti, deželi Koroški in vsej slovenski kulturi."
Spominsko ploščo, v katero je vklesan napis: V tej hiši se je 4. 12. 1912 rodil dv. sv. dr. Pavie Zablatnik - duhovnik, narodopi-sec in ravnatelj Slovenske gimnazije, je blagoslovil bilčovški
župnik dekan Poldej Kassl, razkrili pa so jo Zablatnikova dolgoletna gospodinja Metka Končič, njegova svakinja Ana Zablatnik in nečakinja ter lastnica hiše Anica Zablatnik.
Slavnostni govor pa je bil pridržan prorektorju univerze v Ljubljani prof. dr. Petru Fisterju (izvlečke slavnostnega govora beri levi stolpec), ki s svojo ženo ureja Zablatnikovo zapuščino. Pevsko sta svečanost oblikovala domača pevska zbora SPD Bilke - mešani pevski zbor, tokrat pod vodstvom Hanzija Gasserja in moški pevski zbor pod vodstvom Mirka Lauseggerja.
Iztekla pa se je svečanost prav v rojstni hiši dr. Paveta Zablatnika, kamor so Metka Končič in Zablatnikovi sorodniki vabili na odličen domači prigrizek.
Franc Sadjak
Proti pričakovanju odličen je bil obisk razkritja Zablatnikove plošče pri Kumru v Bilnjovsu.
Kultura
15
ZABLATNIKOV DAN V BILČOVSU
Vzbuditi zanimanje za etnologijo
Inštitut Urban Jarnik je pretekli konec tedna na seminarju pri Miklavžu v Bilčovsu predstavil snop raziskav vidnih raziskovalk in raziskovalcev s področja etnologije.
DeI referentov in poslušalcev letošnjega Zablatnikovega dneva pri Miklavžu v Bilčovsu.	stika: Milka oiip
V soboto 23. maja je priredil Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik seminar na temo „Etologija v vzgojnem procesu" s Podnaslovom ..Etnološke teme v š°li in v zunajšolskem delu z mlačno". Seminar je bil v prostorih Miklavževega gostišča v Bilčovsu. Ob peti obletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika se je vodstvo SNIUJ skupaj z referenti in drugimi ude-leženci seminarja tudi na ta način spomnilo duhovnika, vzgojitelja in narodopisna dr. Pavleta Zablatni-ka. Seminarja se je udeležilo deset referentov in referentk iz vrst arhitektov, etnologov, etnomiziko-logov, pedagogov, slavistov in umetnostnih zgodovinarjev.
Po uvodnih besedah dr. Pavle-fa Apovnika, predsednika SNIUJ, br. Janka Zerzerja, predsednika KKZ in mag. martine Piko, znanstvene voditeljice SNIUJ so sledili referati.
Peter Fister je v referatu ..Arhitekturne raziskave na Koroškem" najprej spregovoril o raziskovanju, potem pa pojasnil, v kakšnem obsegu so bili upoštevani dosedanji rezultati. Začrtal je tudi raziskovalne cilje, nakazal spremembe v vsebini raziskovan-ja in poti vključevanja v šolski 'zobraževalni sistem.
Breda Vilhar je v prispevku ..Umetnostna dediščina otrokovega okolja" razmišljala o nači-nu uvajanja šolarja v doživetje in umevanje umetnosti. Po referentkah besedah mu je treba v prvi Vrsti približati umetnostnozgodovinsko dediščino domačega okol-13- Vzpodbuditi ..gledanje s sr-Cem“ pa je vsekakor najboljši način doživljanja umetnin. Z njimi se učenci lahko srečujejo na ekskurzijah, pri projektnem učnem delu in z ogledom občasnih in stalnih razstav.
Podpisana je v ..Govorici oblačilne kulture v slovenskem kmečkem okolju na Koroškem" poudari da ima obleka ali noša, kot jo tudi označujemo z bolj starosveten besedo, poleg zaščitne tudi druge pomene. Zato kmečka hoša ni nikoli bila neke vrste unitarna, marveč obleka, ki se je razvijala v času in prostoru. Morda bi osnovnošolski pedagogi v razgovorih o tem vprašanju „raz-blinili stereotipne in mitske predstave o kmečki noši".
Uši Sereinig je predstavila ..Otroške igre koroških Slovencev in njihove vrednote za dorašča-jočega otroka" Uvodoma je poudarila, da so igrice, ki se jih spominjajo starejši ljudje, pomembna kulturna dobrina koroških Slovencev, važen dokument časa, v katerem so se igrale in dokument jezikovne situacije koroških Slovencev. Izvajanja je pospremila z rekonstrukcijami otroških igrač in glasbil.
Herta Lausegger je v referatu ..Vizualizacija narečja in etnologije v šoli" med drugim poudarila, da so lahko takšne predstavitve za šolarje dolgočasne. Zato bi vsekakor kazalo izbrati takšne teme, ki bi jih otroci lahko sprejeli, na primer kmečka opravila, nekatere šege, igre in igrače. Po mnenju Lauseggerjeve bi nekatere etnološke teme predstavili šolarjem v obliki iger. Glede otrokom namenjene vizualizacije etnoloških tem pa je bila Lauseg-gerjeva mnenja, da so poleg starejših ljudi tudi nekateri otroci odlični pripovedniki. Slednje je ponazorila s krajšo narečno pripovedjo.
Martina Piko, uspešna mlada raziskovalka slovenskega koroškega ljudskega slovstva je predstavila prispevek Jzpoved-nost in jezikovna podoba koroških pravljic in pripovedk". Med drugim je predstavila način, kako približati otrokom pravljice in pripovedke. Opozorila pa je tudi, da vsebina nekaterih pripovedk
vzpodbuja otroka k opazovanju (npr. rastlin, živali). Tako pravljice kot pripovedke pa so lahko dragocena snov za učenje jezika.
Lajko Milisavljevič je
spregovoril o zbiranju in vsebini kolednic in med njimi predvsem o tistih, ki jih ponekod še pojejo na predvečer nekaterih cerkvenih praznikov. Referat je pospremil s petnajstimi tonskimi posnetki novoletnih trikraljevskih, svečniških, jurjevskih in florjanovskih kolednic. Peli sojih koledniki iz nekaterih vasi pri Zilji, v Rožu in Podjuni.
Polona Sketelj in Rezika Kapus sta predstavili temo „Spo-znavanje domačega kraja". Sketljeva je na začetku poudarila, da šolarji lahko sami raziskujejo značilnosti kraja ali pa jim zadevno snov posredujejo učitelji. Potem je nanizala sestavine iz gmotne, duhovne in družbene kulture, ki bi jih kazalo raziskovati. Med drugim je poudarila, da je potrebno raziskovati poleg preteklega tudi današnji način življenja.
Rezi KapUS je govorila o metodiki in ciljih uvajanja etnoloških tem pri šolskem pouku. Navedla pa je tudi tiste etnološke teme, ki pridejo v poštev pri poučevanju šolarjev od prvega do četrtega razreda. Govorila je tudi o vsestranskem pomenu takšnega učnega usmerjanja. Poleg širjenja obzorja se kaže v seznanjanju z različnimi etnološkimi pojmi, ima očitno vlogo tudi pri likov-
ni vzgoji z risanjem predmetov notranje opreme, poljedelskega orodja, obleke, vodi k vrednotenju domačega kraja in nenazadnje k razvijanju strpnosti.
Bertej Logar je predstavil ..Slovensko ljudsko pesem na Koroškem". Referat je pospremil z istoimensko publikacijo in s tonskimi posnetki ljudskih pesmi in glasbe, ki so jo izvajali koroški vižarji. Pomudil se je tudi ob ljudskem pesništvu in ljudskem plesu. Vse navzoče je povabil in vključil, da so „v živo" peli skupaj s Pevsko-instrumentalno skupino Žvabek in deloma tudi s pevkama ljudskih pesmi gospo Ido Schlatte in Milko Lutnik iz Žvabeka.
Na podlagi predstavljenih referatov sklepamo, da imajo bržkone prednost pri vključevanju v vzgojne procese projekti, ki so celoviteje monografsko zasnovani. Avtorice R. Kapus, P. Sketelj in B. Vilhar so jih vzorno in tematsko usmerjeno predstavile. Pridružujejo se jim glasbeni in video projekti hkrati z otroškimi igrami, ki so očitno navdušile tudi udeleženca seminarja. Polnokrvno so jih predstavili B. Logar, H. Lausegger. L. Milisavljevič in U. Sereinig. Specialne teme kot so obleka, arhitektura in slovstvena folklora - slednji dve sta štu-diozno predstavila P. Fister oz. M. Piko - pa bi bržkone kazalo obravnavati v posebnih interesnih skupinah, t.i. krožkih.
Marija Makarovič
ČESTITAMO
Minuli petek, 22. maja, je slavil 70. rojstni dan in god Milan Hobel iz Šentprimoža. Slavljencu ob tem lepem dvojnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitke za god veljajo tudi Milanu mlajšemu. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači.
Včeraj je obhajala 72. obletnico življenja Kristina Jaklitsch iz Trebelj pri Šmarjeti. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Naslednje voščilo je namenjeno Francu Kržišniku, po domače Škafarju iz Loč ob Baškem jezeru, ki je obhajal 85. obletnico življenja. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva.
V	Selah na Borovnici je obhajal osebni praznik Nuža Dov-jak, po domače Žnidarjev. Čestitamo in mu želimo vse najboljše ter da bi ga dobra volja nikoli ne zapustila.
Pred nedavnim je slavila 30. pomlad Ani Krop iz Pliberka. Čestitamo in mnogo sreče, uspeha in veselja tudi v prihodnje.
V	Doljah pri Šmarjeti je minuli ponedeljek obhajala rojstni dan Otilija Hribernig. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitke veljajo tudi sinu Albinu, ki bo jutri obhajal rojstni dan.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Sonji Vrbinc in Uršuli Silan iz Srej pri Škocijanu, Mariji Mlinar iz Škocijana in Antonu Žužku iz Klopinja. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Visoko obletnico življenja, 85. rojstni dan, je obhajala Marija Hribernik iz Sel na Sajdi. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta.
V Hudem kraju pod Djekšami je 22. maja dopolnila 75 let življenja Johana Peterschinek. Otroci z družinami ji ob tej pri-
ložnosti od srca čestitajo in kličejo na mnoga srečna in predvsem zdrava leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Kati Piček iz Semi-slavč, Stanku Vrečarju iz Kot-mare vasi in Rozi Keuschnig iz Šentpetra. Vsi ostali člani društva kličejo slavljecem na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
28. pomlad obhaja Feliks Golavčnik iz Sinče vasi. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki.
Za rojstni dan, 15. pomlad, čestitamo tudi Ivu Mullerju iz Vogrč. Vse najboljše!
Minuli torek je obhajala rojstni dan Margareta Hanscho z Vrha pri Šmarjeti. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Na Beznici pri Suhi je obhajal 34. rojstni dan Hanzi Stefeltz. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Naslednje voščilo je namenjeno Tončku in Hanci Ur-schitz iz Loč ob Baškem jezeru, ki sta obhajala rojstni dan. Obema ob osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo hčerke z družinami in drugi sordniki ter dobri znanci.
V Hodišah je obhajala osebni praznik Antonija Kričaj, za kar od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in vesela leta.
Za rojstni dan čestitamo tudi Neli Male iz Borovelj. Vse najboljše in tudi v prihodnje mnogo sreče in zadovoljstva v krogu najdražjih.
Včeraj je obhajal rojstni dan Vinko Kušej z Blata. Od srca čestitamo in mu želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružuje „Klub 26".
Včeraj, 28. maja, je obhajal 91. obletnico življenja Avgust Pack - Breznikarjev oče z Bistrice v Rožu. Naše prisrčne čestitke in obilo zdravja! Čestitkam NT se pridružuje SPD Kočna.
Jutri si bosta obljubila večno zvestobo Marta Paulič in Tevži Ojster z Obirskega. Zakoncema že v naprej od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro na skupni življenjski poti. Čestitkam in željam se pridružujejo člani Alpskega kluba Obir.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Gretki Knelvvolf iz Podkraja, Alojzu Krištofu iz Vidre vasi, Mariji Hutter in Mariji Nerz z Bistrice nad Pliberkom, Mariji Roschman iz Senčnega kraja, Angeli Čik iz Libuč in Ivanki Picej iz Šmihela. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Jutri bo obhajala osebni praznik Elizabet Ibounig iz Trebelj pri Šmarjeti. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitke veljajo tudi Martini za minuli rojstni dan.
V Vogrčah je pred nedavnim slavil 20. pomlad Samo Muller. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje.
Preteklo sredo je praznoval 47. rojstni dan dr. Lojze Po-pitsch iz Gradca. Želimo obilo poklicnega uspeha, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Čestitkam NT se pridružujejo sorodniki in SPD Kočna.
Okroglo obletnico življenja je obhajal Hermann Krainz iz Žita re vasi. Slavljencu od srca čestitamo in mu želimo tudi v prihodnje mnogo osebne in družinske sreče.
Marko Sommeregger bo jutri slavil 40. pomlad. Prizadevnemu podjetniku turistične agencije prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in poklicnega uspeha.
Dr. Andreja VVieser iz Celovca obhaja rojstni dan. Čestitamo in mnogo osebnega in poklicnega uspeha tudi v prihodnje.
Čestitamo gospe Ivani Pro-sekar, Boštjanki v Trabesinjah pri Kotmari vasi, za 89-letnico. Želimo ji zdravja in zadovoljstva.
ČESTITKA TEDNA
Za Vedno sta si minulo soboto, 23. maja 1998, obljubila zvestobo Barbara Berg in Robert Schmautz. Poroka je bila v Mohličah, poročne obrede pa je slovesno opravil župnik Slavko Thaler. Nevesta Barbara izhaja iz znane Bergove družine, njen stari oče je bil znani umetnik VVerner Berg. Ženin Robert pa izhaja iz Schmautzove družine iz Krejane pri Galiciji. Njegov oče je umrl zgodaj, tako da je mama ostala sama s petimi otroki. Kljub temu jim je mogla dati vse dobrote ter jih vzorno vzgojila.
Novoporočencema ob tem posebnem dogodku od srca čestitamo in jima želimo obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti, predvsem medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji.
Rož - Podjuna - Žila
17
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU
„Lipov cvet“ prvič samostojno
Po komaj treh mesecih ustanovitve, se je minulo nedeljo predstavila otroška skupina „Lipov scvet“ publiki s samostojnim koncertom v Šentrupertu.
Prvi samostojni koncert „Lipovega cveta" je bil namenjen pesnici Lenčki Kupper ob njenem 60. rojstnem dnevu. V ozadju transparent, ki so ga otroci kar sami pripraviti.
troška skupina „Lipov I lcvet" (vodi jo Mili Kunčič, pobudo za ustanovitev pa (e dala Magda Karner) obstaja šele nekaj mesecev, prvič pa se je predstavila publiki 3. maja na vigrednem koncertu na Djekšah. 2e takrat je mlada skupina, ki jo sestavljajo otroci z Djekš, Vov-der, Suhega Blata in Štriholč, znala navdušiti občinstvo, prav Poseben pa je bil njen nedeljski koncert v dvorani šentrupertske gospodinjske šole v Velikovcu, sai je bil prvi samostojni.
Koncert ..Povsod je veselje, sai prišel je maj“ - namenjen Lenčki Kupper za njen 60. rojstni dan - je bil dobro obiskan, prav ponosni in veseli pa so bili rnladi nastopajoči prisotnosti Lenčke Kupper, ki je koncertu fadevolje prisluhnila. Pod vnetim vodstvom Mili Kunčič so otroci zapeli vrsto Lenčkinih pesmi, ki sodijo v tematski sklop zgodbic »Skrivnostna bela krpica" in „Pu-hek Frfotin". Poleg tega so pokazali, česar so se med vajami
še naučili. Andrea in Andreas Lobnig pa sta s svojo prikupno igro na harmoniki prav tako navdušila občinstvo.
Otroške ure minulih mesecev pa niso bile zgolj vaje, saj so otroci poleg njih pripravljali tudi vabila, oblikovali majice za nastop in narisali velik transparent,
ki je krasil oder za koncert.
Ob koncu koncerta so starši in tudi drugi obiskovalci izrekli željo, da bi „Lipov cvet" nadaljeval s svojim delom, ki je za Prosvetno društvo Lipa posebna obogatitev, obiskovalcem kulturnih prireditev pa veliko veselje.
M. K/F.S.
Srečanje obmejnih planinskih društev tokrat v Trstu
V nadaljevanju tradicije pripravlja SPOT vsakoletno srečanje planinskih društev. Na tokratno pobudo so pristala SPD Trst, SPD Gorica, SPD Čedad - sedaj Planinska družina Benečije, SPD Celovec in PD Jesenice, ki so se tudi domenila za izmenično organizacijo srečanja. Prvo je bilo leta 1972 na Jesenicah s pobudo jeseniških planincev.
Tokrat je SPD Trst na vrsti, da pripravi že 27. srečanje obmejnih planinskih društev in vabi koroške, beneške, goriške in jeseniške planince ter druge predstavnike na planinsko slavje, ki bo v nedeljo, 7. junija v Trstu.
Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na Globojnerju pri Pad-ričah nad Trstom, se potem podali na približno dveurni pohod po grebenu Griže do Golega vrha in Ferlugov ter se nato zbrali na prireditvenem prostoru v Trebčah, kjer bo ob 14. uri uradni del srečanja.
Na zbirno mesto na Globojnerju je najenostavnejši dohod po avtocesti bodisi z mejnega prehoda na Fernetičih ali iz Devina.
ŠKOCIJAN
Gallusov „Koncert v maju“
TISKOVNI SKLAD
V četrtek, 21. maja 1998, je farno cerkev v Škocijanu napolnilo ubrano petje: koncert v maju je oblikoval mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca. V pozdrav je občinstvu zapel škocijanski cerkveni zbor pod vodstvom Šimana Wru-licha.
Koncert MePZ Gallus po raznih krajih južne Koroške je pomemben del zborovega delovanja, saj tako
uresničujejo svoje poslanstvo po zamisli ustanovitelja dr. Franceta Cigana - razveseliti pevce in poslušalce s svojim petjem; mesecu maju primerno so zazvenele v prvem delu koncerta Marijine pesmi - starocerkvenoslovanska, latinske, slovenske -, v drugem delu pa je sledil prerez skozi zborov repertoar od pesmi Lenčke Kupper prek umetnih do narodnih pesmi.
Darovali so:
Frida Kumer, Blato 50.-; Miha Golavčnik, Podjuna 100,-; Stanko Božič, Večna vas 100,-; Peter Hutter, Večna vas 100,-; Peter Sticker, Globasnica 100,-; Ančka Hudi, Globasnica 100,-; Marija Sm-rečnik, Globasnica 100,-; Stefan Kordesch, Mala vas 50,-; Karl Markitz, Mala vas 50,-; Štefka Igerc, Mala vas 50,-; Janez Perč, Šteben 100,-; Barbara Schatz, Šteben 40,-; Franc Ambrož, Šteben 100,-; Marija Pitschek, Šteben 100,-; Johan VVritz, Šteben 50,-; Ana Potočnik, Šteben 100,-; Richard Dumpelnik, Šteben 100,-; Josef Oitzl, Polana 100.-; Hanzi Čelesnik, Polana 40.-; Jakob VVeiss, Podsinja vas 100.-; Ana Schwarz, Podsinja vas 50.-; Michael Gabriel, Šentjanž 50.-; Matevž Šlemic, Kapla ob Dravi 50.-; Franc Hudi, Kapla ob Dravi 50.-; Ivan Rus, Struga 50.-; Brigita Sima, Pulpače 50.-; Peter Metschina, Gora pri Bilčovsu 50.-; Gregor Me-
čina, Gornja Vesca 20.-; Michael Pečnik, Šentjanž 50.-; Marija Malle, Podsinja vas 50.-; dr. Tomaž Partl, Mače 100.-; Svetlana VVakounig, Kotmara vas 20.-; Franc Janežič, Leše 100.-; Pepca Stornik, Leše 20.-; Anton Gabriel, Leše 50.-; Josef Am-rusch, Svatne 50.-; Justina Mikel, Svatne 100.-; Johan Keuschnig, Svatne 100.-; Boris Fugger, Breznica 50.-; Valentin Muller, Rute pri Podgor-jah 40.-; Boštjan Malle, Šent-janške Rute 50.-; Mirko Janežič, Šentjanške Rute 50.-; Anton Schuster, Šentožbalt 20.-; Melanija Begusch-Zer-zer, Sveče 100.-; Johan Fei-nig, Sveče 100.-; Anton Zer-zer, Sveče 200.-; Marija Kunčič, Podsinja vas 60.-; Ana Mischitz, Podsinja vas 20.-; Helena Tschop, Ladine 100.-; Matevž VVakounig, Ladine 50.-; dr. Anton Feinig, Sveče 100.-; Marija Moser, Bistrica v Rožu 100.-; dr. Draga Smolle, Bistrica v Rožu 500.-.
Prisrčen Bog lonaj!
Mešani pevski zbor Gallus pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza pri nastopu v škocijanski farni cerkvi.	Foto: NT/Fera
18
Šolstvo
„Eko-moda’’ je
bila težišče letošnjega modnega programa. Stika zgoraj dokazuje, da so gojenke na tem področju zelo domiselne.
Slika desno: broadwaysko vzdušje so dijakinje pričarale v dvorano s plesom iz muzikla A chorus Une.
Živeti, živeti! Življenju je dana oblast!
Zaključna prireditev pretekli teden v Šentpe-tru pri Šentjakobu je bila lep iztek šolskega in letos obenem jubilejnega 90. leta zavoda.
Zavod z višjo šolo za gospodarske poklice Šentpeter pri Šentjakobu je letos praznoval 90-letnico obstoja. Temu primerno je bilo vzdušje praznično na slavnostni zaključni prireditvi v sredo preteklega tedna. Zavod si je v teku desetletij zakoličil svoje mesto in si s prilagajanjem potrebam časa ter z dobrim očesom za spremembe ustvaril dobro ime ne le na Koroškem, marveč v celotnem alpe-jadrans-kem prostoru. Zgodovina zavoda je polna presenetljivih premikov in uspešnih preobrazb.
Razvoj. Le malokdo ve, da je bila sprva zamišljena samo ljudska šola, čigar ustanovitelj župnik Matej Ražun je danes bolj kot kdaj cenjen spričo plodovitosti vsejanega semena. Pliberški župnik Ivan Olip je natančno povzel zgodovino zavoda z izredno razveseljivimi in tudi bolečimi trenutki. Po izbruhu prve svetovne vojne se je začel Ražunov križev pot kot v zborniku ob 90-let-nici (izšel pri Mohorjevi založbi) točno opisano. Od oblasti je bil obdolžen prosrbske politične agitacije in vržen v zapor. To je Ražuna tako strlo, daje Šentpetru zavselej obrnil hrbet. Zapustil pa je trden temelj, ki so ga šolske sestre izkoristile za uresničitev zamisli.
Sestre prevzamejo. V petdesetih letih so šolske sestre - po že 49-letnem delovanju na šoli - šolskemu društvu zavod odkupile. Od takrat je šlo s polno paro. Sredi šestdesetih let se je vodstvo zaradi uvedbe devete šolske stopnje odločilo za ustanovitev Dvojezične gospodinjske šole (1.1966/67). Prva
ravnateljica je bila sr. Mihaela Klun, 1968 je vodstvo prevzela sr. Karmela Kelih, ki je letos po tridesetih letih učiteljevanja šla v pokoj. L. 1974 je bil zavod dopolnjen s triletno Strokovno šolo za gospodarske poklice žensk, kajti zanimanje za Gospodinjsko šolo je vsebolj pojemalo.
Danes. Proti koncu 80-ih let pa se je začela doslej zadnja razvojna stopnja. Strokovna šola je začele
Ravnatelj dr. Janko Zerzer je pozdravil številne goste.
zgubljati atraktivnost in sestre so morale ukrepati. Rezultat tega je bil, da je z jesenjo 1989 skočil iz jajca najmlajši, hkrati pa največji otrok - petletna Višja šoia za gospodarske poklice. Danes jo obiskuje 95 dijakinj in 19 dijakov; 76 dijakinj in 1 dijak pa so jo z maturo že uspešno zaključili.
Brez meja. Slavnost je napolnila dvorano zavoda do zadnjega
19
Jubilej
mm
gmm
r|fl06G£/u/WEHl.
W TVPE9B0 JOSSMOrsCHJUMG ||jpPT • VIKTRING
Velik aplavz po zaključeni slavnosti so si gojenke m gojenci z učitelji res zasluzili.
mesta. Ravnatelj Janko Zerzer je v množici pozdravil vrsto častnih postov, med njimi škofijskega kanclerja Michaela Krištofa, škofijskega vikarja Stanka Čegovni-ka, šolskega nadzornika Teodor-ia Domeja, gen. konzula Jožeta poraja, osr. tajnika NSKS Franca ^edeniga, tajnika KKZ Nužeja 'olmajerja in SPZ Jankota Malle-fa’ župana Šentjakoba Johanna Obiltschniga ter Marijo in Valenti-na fnzka. S pesmijo pa je goste Pozdravil zborček pod vodstvom Jožeta Ropitza. Zerzer je v svo-jsrn nagovoru omenil nekaj lepih dosežkov šole. Tako je ponosno poročal, da sta na letošnjem govorniškem natečaju ob podelitvi Tischlerjeve nagrade dijakinji zavoda odnesli 2. in 3. mesto. Šola se zelo prizadeva za čezmejne Projekte in zaradi tega - tudi z °zirom na olimpijske igre Brez Teja - gojuje partnerstvo z Radovljico, Staro Gorico in Trbižem.
Slavnostno prireditev pa je izkoristil tudi za zahvalo sr. Karme-
li Kelih za njeno 30-letno učiteljevanje.
Evropska. Gostje so v svojih čestitkah vsi zapovrstjo poudarili evropskost in življenjskost zavoda. Šolski nadzornik Teodor Do-mej je v imenu deželnega šolskega sveta podčrtal „alpe-jadransko razsežnost” zavoda in njegov izredni razvoj iz ljudske šole v višjo šolo. Župan Johann Obiltschnig je v dvojezičnem pozdravu izrazil misel, da je v zavodu „to, kar je narodom skupno, izvrstno realizirano”. Veliko priznanje šoli je dal tudi tajnik NSKS Franc VVedenig. Pohvalil je zlasti odprtost zavoda, ki „nikoli ni bil odmaknjen hram učenosti, ampak vedno narodna šola” in ki mu je uspelo, da „v praksi uresničuje koncept evropskega sodelovanja".
Pomlad. Dijakinje so letošnjemu zaključku dale geslo „Pom-lad”. V tem smislu so pripravile po literaturi dokaj zahteven in koreografsko okrašen recital pomladne lirike. Pomlad pa je
čas prebujanja ne samo v naravi, ampak tudi v srcih - posebno mladih. Pravšnje pesmi na prebujanje tovrstnih čustev so gojenke našle pri Milki Hartmane.
Drugi višek je bila polagoma že tradicionalna predstavitev najnovejše mode - letos pod motom „Eko-moda". Sicer morda ni bilo vse za vsakogar, vendar so deloma zabavne kreacije dale razmišljati tudi o odnosu človeka do narave. Revija je bila prav gotovo tudi odraz odprtosti in sodobne mentalitete v zavodu. Spored je zaokrožil plesni show iz muzikla A chorus line.
Predstavili so se tudi najmlajši. Nastopilo je bolj ali manj polnoštevilno moštvo iz otroškega vrtca z ..improviziranim" plesanjem. Da so bili kljub pozni uri še tako živi, dokazuje, da je tudi v vrtcu zavoda dosti življenja.
Besedilo in slike: Adrian Kert
Med gosti so bili zastopniki tako Cerkve kakor tudi gospodarstva, kulture in politike.
Bo eko-moda kmalu hit ?
RADIO/TV, PRIREDITVE
T
E
D
E
N
R
A
D
I
U
PETEK, 29 maja
18.00-18.30 Kulturna obzorja
SOBOTA, 30. maja
18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do sr-
NEDELJA, 31. maja
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (dr. M. Ostravsky) 18.00-18.30 Praznična (P. Zunder)
PONED.,1. junija
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 18.00-18.30 Glasbena
TOREK, 2. junija
18.10-19.00 Otroška oddaja
SREDA, 3. junija
18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Večerna
ČETRTEK, 4. junija
18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila
K);
NEDELJA,
24. maja '98,13. 30
PONEDELJEK, 25. maja 1998

TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
- Mali se združujejo: LIF, ZELENI, VGO in EL - skupna kandidatura na deželnozborskih volitvah 1999.
- Čisava župa, pogača in še kaj -žegenj na Zilski Bistrici.
- Središče ob robu: po slikarjih je zilska vas Čajna zaslovela po svetu.
-	Pridi, pridi sveti duh... - birma v Vogrčah.
-	Nogomet: kdo bo napredoval v podligo? O tem odloča tekma v zadnjem kolu med Globasnico in Šmihelom.
Petek, 29. maja
ŠENTJANŽ Premiera igre: „Na odprtem morju“ (Slavvomir Mrožek) Nastopaj gledališka skupina SRD Šentjanž Čas: ob 20. 30 Kraj: v K & K centru Vabi: SPD Šentjanž
Sobota, 30 maja
ŠENTJANŽ
Ponovitev igre: „Na odprtem morju" (Slavvomir Mrožek) Čas: ob 18. uri Kraj: v K & K centru
BILČOVS Koncert SPD Bilke
Čas: ob 20.30 Kraj: v avli ljudske šole Natopajo: „MePZ in MoPZ Bilka, vokalna skupina VOK iz Pliberka
□BUČE
Odprtje razstave slik Valentina Omana, Jelke Flis in Hermana Falke
Čas: od 19. do 22. ure Kraj: v galeriji Falke Pozdravne besede: kulturni svetnik Maximiljan Eichin-ger in podžupan Štefan Vi-sotschnig. Na razstavi bo spregovoril tudi Marko Košan, kustos muzeja na Ravnah. Absolventke in dijakinje kmetijske šole Dobrla vas bodo postregle s kulinarčinimi specialitetami regije.
ŠENTJAKOB
„Bovčani pri nas“ (Dobrodelni koncert za žrtve potresa v Soški dolini)
Čas: ob 18. uri Kraj: v farovžu Vabita: SPD Rož in Slovenska prosvetna zveza
Nedelja, 31. maja
SELE
2. turnir v spomin župniku Ivanu Matku
Čas: od 12. ure naprej Sodelujejo: veterani iz Sel, Galicije, Šmarjete, Škofje Loke in Slovenjega Plajber-ga; na sporedu je tudi tekma žensk in mladine Kraj: na stadionu pod Košuto
Ponedeljek, 1. junija
ŽELEZNA KAPLA Romanje k Sv. duhu (Podolševa nad Solčavo) Zbiranje pri Zadrugi v Železni Kapli. Ob. 8. uri skupna vožna do Šentlenarta in enourna pešpot do Sv. duha, kjer bo ob 11. uri sv. maša.
Dobrodošli tudi udeleženci, ki nimajo prevoza.
Ne pozabite - potreben je potni list!
Vabita: SPD Zarja in Slo-
vensko planinsko društvo Celovec
DOBRLA VAS Kolesarski izlet
Čas: ob 11. uri odhod Kraj: pred kulturnim domom Vabi: SPD „Srce“
Torek, 2. junija
SELE
Odprtje razstave „Otroci odraslim"
Čas: ob 20. uri Kraj: v farnem domu Razstavljena bodo dela, ki so bila nagrajena na otroški likovni akciji „Otroci odraslim".
Vabi: župnijski urad Sele
Sreda, 3. junija
CELOVEC
Predavanje: ..Racionalnost in iracionalnost pri dvojezičnih vrtcih na Koroškem" Predava: Dr. Franc VVutti, Borovlje Čas: ob 19. 30 Kraj: Europahaus, Reit-schulgasse 4 Vabi: Club tre popoli
Četrtek, 4. junija
REBRCA/SELE
Kuharski tečaj - goveje in ovčje Specialitete Vodi: strokovna učiteljica Anica Fugger Čas: ob 18.uri Nadaljnja termina: ponedeljek, 8. junija in sreda, 10. junija (vedno ob 18. uri). Prijave sprejema Mici Mak (tel. 04227/7225).
Kraj: v Mladinskem centru na Rebrci
Vabi: KPD ..Planina" Sele
Petek, 5. junija
CELOVEC
Šolska akademija pod geslom: „Vsi so enaki, vsak je drugačen"
1.	del akademije je posvečen 50-letnici podpisa splošne deklaracije človekovih pravic.
2.	del bo prikaz delovanja društvenikov SPD ..Edinost" iz Škofič ter dijakov gimnazije Čas: ob 19. uri
Kraj: v avli Slovenske gimnazije
Vabi: Šolska skupnost Slovenske gimnazije
DUNAJ
Koncert zbora KSŠŠD „Della passione" pod vodstvom Anje Kapun in tamburaškega ansambla ..Fermata"
Čas: ob 20.uri
Kraj: v klubu, Mondschein-
gasse 11,1070
Vabi: KSŠŠD
Sobota, 6. junija
PLIBERK
Pesem smešna ni grešna Čas: ob 20. uri Kraj: v vrtu galerije VVerner-ja Berga
Sodelujejo: STEM iz Globasnice, MoPZ Trta iz Žitare vasi, Mlada Podjuna in MePZ Podjuna Vabi: MePZ Podjuna Pliberk
BOROVLJE
Koncert
Čas: ob 20. 30 Kraj: pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Kvartet SPD Borovlje, vokalna skupina VOK in kvintet Lom Vabi: SPD Borovlje
	Teden mladih umetnikov v mladinskem centru na Rebrci bo od 20. do 25. julija 1998 in od 27. julija do 1. avgusta Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10. OktoberstraBe 25/3, tel: 0463/51 62 43; faks: 0463/50 23 79
	
	Slovenski dnevi v Gradcu Torek, 2. junija, ob 18. uri:	Srečanje med ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor in Avstrijsko visokošolsko zvezo; kraj: KSŠŠG Sreda, 3. junija, ob 20. uri: „Eu-Region Suhost" als Gegenpol zum Donauraum"; referent: Thomas Krautzer; kraj: KSŠŠG Četrtek, 4. junija, ob 20. uri: Predavanje v sodelovanju s kulturnim društvom Člen 7 (avstrijsko - štajerski Slovenci; kraj: KSŠŠG Petek, 5. junija: „„Gaudeamus“ - zbor iz Slovenije
	
ŠENTPRIMOŽ Koncert: „S pesmijo v poletje
Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Sodelujejo: Pihalni orkester iz Šentjurja, Singge-meinschaft Turnersee, farna mladina, otroški zbor in MePZ Danica Vabi: SPD Danica
DOBRAČ
Spominski pohod na Dobra®
(ob 5. obletnici smrti planinca Marjana Tschertoua)
Odhod: ob 7. uri iz Bleiber-ga-Kreutha (Hermsberg/Ru-te). Ob 11. uri bo sv. maša v slovenski gorski cerkvi na Dobraču.
Vabijo: SPD Dobrač, SPD Zilja in SPD
RADIŠE
Mladinski dan pod geslom: „Korak za korakom - Schritt fur Schritt"
Potek: 9.30 - zbiranje, 10.00 sv. maša, pribl, ob 11.30 kosilo, 13.30 popoldanski spored, 16.00 zaključni koncert Vabi: Katoliška mladina
GLOBASNICA Slavnostna prireditev ob 95-letnici SKD Globasnica
Čas: ob 20. uri Kraj: v avli ljudske šole Natopajo: „Živ-Žav vodi Traudi Lipuš), STEM (dekliški zbor - vodi Claudia Schorli), folklorna skupina SKD Globasnica (Branko Hudi), MoPZ Franc Leder-Lesičjak (Janez Petjak), MePZ Peca (Alenka Mori), Cerkveni zbor Globasnica (Nadej Srienc), Gemischter Chor Globasnitz (Valentin Zergoj).
CELOVEC
Slavnostni koncert ob 20-leE niči društva ..Glasbena šola' Čas: ob 19. 30 Kraj: v srednji dvorani koncertne hiše v Celovcu

CELOVEC
Open air: Vlado Kreslin &
Beltinska banda
Čas: ob 20. 30
Kraj: na dvorišču Mohorjev®
Vabi: Mohorjeva
LIBUČE
Če prekoračimo besedo (literatura s Koroške, iz Furlanije i® Slovenije)
Čas: ob 20. uri Kraj: v galeriji Falke Berejo: Celso Macor, Žarko Petan, Janko Ferk in Gustav Januš

RAZSTAVE
EODN
Razstava ljudskih votivnih tablic
Kraj: gostilna Lausegger Razstava je odprta vsak dan od 10. do 17. ure
IINJE
Razstava slik umetnice Eve Keki
Kraj: Katoliški dom prosvete Razstava je odprta vsak od 10. do 17. ure
PLIBERK GALERIJA VVERNERJA BERGA
Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure.
Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta.
ROŽEK
GALERIJA ŠIKORONJA
Razstava slik umetnika Adolfa Froh-nerja (oljna slike, gvaž in risbe). Galerija je odprta od srede do nedelje od 15. do 18. ure ali pa telefonskem dogovoru (tel. 04274/44 22).
Razstava je odprta do 31. maja.
ŠENTJANŽ
Razstave Soča - Tagliamento - Drava
Kraj: K & K center
Razstava je odprta do sobote, 30.
maja.
Jezikovne počitnice v Portorožu
Od nedelje, 16. avgusta, do sobote, 22. avgusta
Tečaj italijanščine, nemščine in slovenščine z udeleženci 'z Slovenije, Italije in Avstrije.
Prijave in informacije: Milka Hudobnik, Neptunvveg 2/2, 9020 Celovec.
Tel.: 0463/263 372 ali 0463/50 533 Bivanje v hotelu „Vile Park" šil 363,- dnevno, v hotelu Bernardin šil. 493,- dnevno. Prispevek za tečaj šil 1.000 (za odrasle) oz. šil. 500,- (za študente in šolarje). Prijave do 15. junija.
Objave prireditev
Dragi društveniki!
Naš tednik tiskamo vsak teden v četrtek dopoldan. Uredniški zaključek za prireditveni strani je zaradi tega v sredo opoldan ob 12. uri. Prosimo Vas, da nam sporočite prireditve do tega roka po telefonu ali po faksu.
Telefon: 0463/51 25 28* 24 Faks: 0463 /51 25 28* 22
Jezikovne počitnice v Novem mestu
I	za mlade od 10. do 16. leta
Termin: od nedelje, 5. julija do sobote, 18. julija. Kraj: v osnovni šoli Grm v Novem mestu ; Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10. OktoberstraBe 25/3, tel: 0463/51 62 43; faks: 0463/50 23 79
Zadnji rok za prijave: ponedeljek, 25. maja.
I L___________________________________________
OGLAS
Pravna pisarna v Celovcu išče tajnico
. Esaoji: obvladanje obeh deželnih jezikov, standardnih programov (VVord Perfect, Exel, Povver Point). Pismene prošnje z življenjepisom na naslov: Pravna pisarna dr. Valentin Kaki, 8. Mai-Str. 1	20, 9020 Celovec/Klagenfurt.
JJAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slo-Sev, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraRe
?^/l\/	' w tid 4dbiupd picUbculllR iNdllll VlljJ, 3U£U UclUvev, IU.-UMUUcl-OlIdlJc
‘v/tv. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvp Kumer (namestnik ajavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Ce-0Veci lO.-Oktober-Stralie 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Das-
i
K
Naša društva v internetu
Osnovne informacije o
koroških Slovencih (nem, slov, angl.)
http://www.aprouc.co.at/
slovene
Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html
Center avstrijskih narodnostnih skupnosti
(CAN) na Dunaju -
Volksgruppenreport
97http://www.aprouc.co.
at/slovene/volksgruppen-
report.html
Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponud-bahttp://www.mohorje-va.co.at
Založba Wieser http:
//www.wieser-
verlag.co.at
Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co .at/zb
Fara Sele - tedensko nove pridige župnika Kram-pača in kulturne novice iz Sel
http://members.magnet.a t/fara.sele/
Slovenska športna zveza: http://members.ma-gnet.at/ssz/. e-mail-naslov: ssz@magnet.at
Občina Suha in okolje -kPD Drava, RIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magneta t/stefan.logar/
Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha
http://www.members. magnet.at/d.katz
SPD Zvezda Hodiše
http://www.carinthia.org/
keutschach/zvezda-ho-
diše/sprachkurs
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu
http://privat.schlund.
de/ksssg
Ljudska šola Sele Kot:
204651 @ asn. netway. at
Pevsko društvo Sele:
pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at
OGLAS
Posojilnica - Bank Podjuna
oddaja v najem poslovne oz. pisarniške prostore v centru Dobrle vasi.
Tel: 04236/2076
sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,— šil.; Slovenija: 150,- SIT.


S8 04239/26 42
v torek, 2. junija, bo 20. uri
Predavanje: Cerkev laikov - prihodnost Cerkve in naloga laikov
Predavatelj: dr. Christian Friesl
v sredo, 3. junija, ob 20. uri
Večer za starše: Ljubim sebe -ljubim tebe! Kako doživljajo otroci in mladinci seksualnost
Predavatelj: dr. Peter Smolnig
v četrtek, 4. junija, ob 20. uri
Molitveni shod za duhovne poklice
Somaševanje vodi: žpk. Štefan Krampač
v petek, 5. junija, ob 20. uri
Predavanje in diskusija: Dialogi ali zavračevanje dialoga
Predavatelj: dr. Thomas Planken-steiner
v soboto, 6. junija, od 9. do 17. ure
Ikebana - poleti
Voditeljica: Herta Deutsch
v soboto, 6. junija, od 9. do 17. ure
Umiranje in smrt
Voditelj: mag. Marjan Schuster
v soboto, 6. junija, od 9. ure do nedeljo, 7. junija 18, ure Slikanje akvarelov Voditelj: Dl Andrej Dolinar
od sobote, 6. junija, od 14. 30 do nedelje, 7. junija, do 16. 30 Priprava na zakon, nem. Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
od petka, 12. junija, od 18. ure do nedeljo, 14. junija, do 13. ure
Duhovna obnova za zakonce:
Mir - resnica - ljubezen
Voditelj: p. Lojze Markelj D J, Ljubljana
Potovanja:
od petka, 12. junija do nedelje,
14. junija 1998
Izobraževalno potovanje po Sloveniji
Voditelj: p. Andrej Kropej
od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998
Izobraževalno potovanje po Nemčiji (Wiirzburg, Bamberg, Nurnberg, Regensburg)
Vodstvo: ravnatelj dr. VValter _________Aspernig, Linz_________
POOLIGA ZAHOD
Bilčovs - Brnca	0:1 (0:1)
Pričetek Bilčovščanov ]e bil kar obetaven, kajti kaj kmalu so si priigrali nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Nasprotno izredno borbeni gostje, ki so eno redkih izkoristili za zmagoviti gol.
BILČOVS: Kropiunik 3, Rajnovič 3, Lippusch 4, Fister 2, Kuess 3, Diexer 2 (46. G. Schaunig 3), Andrejčič 4, Aleksič 3, Durnig 3, Partl 3, Strugger 2;
Bilčovs: 150 gled.; sodnik: Zanin (slab);
1. RAZRED D
Grebinj - Globasnica	0:0
Izredno slabo igrišče v Grebinju ni dopustilo lepe igre, premišljenih nogometnih potez pa že sploh ne. Remi pa je bil vsekakor pravičen.
GLOBASNICA: Smrečnik 5, Mišic 4 (72. Szabo 0), Zanki 4, G. Sadjak 4, Grubelnik 4, Hribar 2, Wolbl 4,
Buchwald 2 (65. M. Sadjak 0), Silan 3, Pasterk 2, Blažej 2; Grebinj: 200 gled.; sodnik: A. Benko (dober); e TEKMA 23. KROGA: Globasnica - Klopinj 3:0
Klopinj - Železna Kapla 2:2 (0:0)
Tekma zamujenih priložnosti Kaplčanov, kajti morali bi jo dobiti najmanj s 5:2 ali še višje.
ŽELEZNA KAPLA: Ojster 3, Užnik 3, J. Grubelnik 4, G. Grubelnik 5, H. Grubelnik 4, Germadnik 4, Lippusch 3, F. Ošina 4, Kržan 4, Jeraj 5, Miklau 4;
Klopinj: 100 gled.; sodnik: Obwurzer (dober); strelca: Miklau (65.), H. Grubelnik (78.)
• TEKMA 23. KROGA: Žitara vas - Železna Kapla 4:0
Šmihel - Žitara vas	1:1(1:1)
Zanimiva in zelo napeta tekma, pri čemer so bili go-stje_pred odmorom boljši, po odmoru pa Šmihelča-ni. Žal pa pred nasprotnim golom niso imeli sreče.
ŠMIHEL: Suschnig 4, H. Motschilnik 4, A. Gros 4, Janet 4, Švab 5, A. Gros 3 (76. Lutnik 0), Žohar 3, Burk-hard 3, Kraiger 3, Hribernik 3 (84. Berchtold 0), W. Motschilnik 4;
Šmihel: 100 gled.; sodnik: Jantschgy (dober); strelec: A. Gros (43.)
•	TEKMA 23. KROGA: Šmihel - Maria Rojach 5:3
2. RAZRED C
Sele - Šentjakob	1:1 (1:0)
Domačini so v zadnji minuti krivično prejeli izenačenje, kajti tik pred zadetkom sta bila dva prekrška nad Selani, ki pa ju je sodnik kratkomalo prezrl.
SELE: M. Oraže 4, Djogič 3, Marko Draže 4, Božič 3, M. Mak 3, Diexer 4, Kelih 3 (70. M. VVieser 0), F. Oraže 3, D. Mak 3, Hribernik 3 (46. Radosavljevič 3), Dovjak 3;
Sele: 100 gled.; sodnik: Diothe (zelo slab); strelec: Die-xer (30711-m.)
e TEKMA 22. KROGA: Sele - Kriva Vrba 5:1
ggHHK 2. razred d
SAK II - Ulrichsberg	0:2 (0:0)
SAK II je tokrat nastopil zelo oslabljen, kljub temu se je dolgo časa dobro prodajal ter prejel zadetka šele proti koncu tekme. Odličen tokrat vratar Erich Oraže.
SAK II: E. Oraže5, Kreutz4, Tolmajer 3, Ch. VVoschitz3, A. Nachbar 3, M. Blažej 3, Hajnžič 5,1. Woschitz 3, S. VVieser 3 (46. Kojič 3), Mesner 3 (50. Regvar 3), M. Nachbar 3; Grabštanj: 50 gled.; sodnik: Krainz (dober);
•	TEKMA 22. KROGA: SAK II - Eberstein 0:2
2. RAZRED E
Tinje - Bikarja vas	0:0
Rikarjani so bili celo tekmo, ki je dosegla visoko nogometno raven, v terenski premoči, toda domači obrambi je vedno nekako uspelo preprečiti grozeči zadetek.
RIKARJA VAS: Brezovnik 5, Streicher 5, Urch 5, Gomernik 5, Figoutz 5, Sporn 5 (68. Rebernig 0), Truschner 5, F. Sienčnik 5, S. Sienčnik 5, Kampusch 5 (88. Blajs 0), Picej 5 (76. Dollinger 0);
Tinje: 500 gled.; sodnik: Paulitsch (slab);
Galicija - Dobrla vas	3:2 (2:1)
Slab nastop Dobrolčanov, kljub temu je bil poraz nepotreben, kajti vedno, ko so izenačili, so navrh prejeli nesrečen zadetek.
DOBRLA VAS: Pečnik 2, Nachbar 3, M. Lesjak 3, Roger 2, K. Benetik 3, M. Benetik 2, Hudi 3, Petek 3, Kulterer 2, Herburger 2, Pustoslemšek 3;
Galicija: 100 gled.; sodnik: VVeber (dober); strelca: Pustoslemšek (35.), M. Lesjak (65.)
Pliberk II - Žvabek	2:0 (1:0)
Žvabečani bi si zaslužili vsaj točko, kajti priložnosti so imeli dovolj, predvsem Trampusch (4 stoodstotne).
ŽVABEK: Jakob 4, Mlinar 4, Muller 3, Zechner 3, Kapp 3, Jamer 3, Homer 3, Ramusch 0 (15. Berchtold 3), VVriessnig 3, Zadnjak 2 (46. Pistotnik 3), Trampusch 3; Pliberk: 100 gled.; sodnik: Rath (pristranski); rdeči karton: VVriessnig (88.)
Šport
Nogomet: Odločilne tekme v boju za naslov prvaka šele 6. junija
Edino Železna Kapla tekmuje konec tega tedna.
Ker imajo konec prihodnjega tedna nižji razredi prosto (bin-koštni prazniki), bo odločitev v boju za naslov prvaka padla šele konec tedna navrh, v soboto 6. junija. Edina naša ekipa, ki tekmuje tudi med bikoštnimi prazniki, je Železna Kapla.
Medtem ko ima trener Rikar-janov Jože Fera s svojo ekipo naslov prvaka že z 99 odstotki „v žepu“, je razplet v 1. razredu D slej ko prej napet. Sicer imajo Globašani tri točke naskoka pred Šmihelčani, toda razlika golov govori za Šmihel. To po-
meni, da morajo Globašani 6. junija na tujem proti Vovbram osvojiti najmanj točko, če Šmihelčani premagajo Šentlenart -kar je za pričakovati. Za napetost v zadnjem krogu je vsekakor poskrbljeno.
Železna Kapla - Grebinj (danes, v petek, ob 18.45) - Ker je to zadnji nastop Kaplčanov v tej sezoni, se hočejo igralci še posebej potruditi ter se posloviti od navijačev z lepo igro in po možnosti tudi z zmago. S tem bi se na tabeli lahko izboljšali tudi za to ali ono mesto, kar bi bolj ali manj skaženi sezoni dalo le še pozitivni zaključek.
Košarka: Mladinci KOŠ-a osvojili naslov koroškega viceprvaka
Udeležili so se tudi mednarodnega turnirja v Trstu.
Mladinska ekipa košarkarskega kluba KOŠ Celovec je osvojila naslov koroškega viceprvaka. Varovanci trenerja Bojana Grzetiča so v finalni seriji best of three podlegli ekipi VVorther See-Piraten iz Celovca z 0:2. Prvo tekmo so mladi slovenski košarkarji v gosteh zgubili samo s košom razlike (65:67), povratno tekmo v Mladinskem domu SŠD pa dokaj jasno s 57:82. Gusarji z Vrbskega jezera so si z zmago v povratni tekmi zagotovili z izredno igro v prvem polčasu, ko so si priigrali naskok skoraj 30 točk. Trener Grzetič po tekmi: „Tudi naslov viceprvaka je za nas velik uspeh.“
Konec minulega tedna pa so se mladi košarkarji KOŠ-a ude-
ležili mednarodnega turnirja v Trstu, kjer so igrali z vrhunskimi mladinskimi ekipami iz Italije, Slovenije in ZR Jugoslavije. Ekipa trenerja Grzetiča je v kvalifikacijskih tekmah za finale sicer podlegla ekipama Kontovel (52:73) in KK Beograd (36:55), toda oba rezultata sta potrdila visoko raven, ki jo dosegajo igralci KOŠ-a, sestavljeni iz dijakov Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Tekma za peto mesto proti ekipi iz Trsta Genertel pa se je končala s porazom 95:53. Razlog za jasen poraz na tej tekmi pa je bil, da je bila ekipa po dveh zelo zahtevnih nastopih izčrpana, vrhu tega sta se morala dva igralca predčasno vrniti na Koroško.
SAK
Naraščaj
CENTER PLIBERK
26:1 - rekordna zmaga za U16
Z izredno visoko zmago proti Dobrli vasi koraka ekipa trenerja Silva Kumra proti naslovu prvaka. Dominik Malej je v tej tekmi dal 9 golov. V nedeljo, 31. maja, igrata igralca Verdel in Šuler (U16) za koroško reprezentanco proti Sloveniji, igralci Partl, Riedl, Pandi in Kreutz (U14) pa za celovško reprezentanco proti Ljubljani. Tekmi sta od 14.30 naprej na igrišču DSG Borovlje.
U 16: SAK/1 - Dobrla vas 26:1 (Malej 9, Grobelnik 7, Ch. Galo 4, Šuler 2, Kramer, R. Galo, J. Galo, Verdel). Rikaja vas - SAK/1 1:8 (Malej 2, Krajger 2, Verdel 2, J. Galo, Kramer) U 14: Šentpeter - SAK/1 1:3 (Partl
3); U12: SAK/1 - Globasnica 6:3; Labod -SAK/1 6:2 (Aleksič, K. Dlopst) UJ0: SAK/1
-	Železna Kapla 8:2 (M. Enzi 6, Stuck, K. Dlopst);
CENTER CELOVEC
Zmaga Florjančičevih fantov
Ekipa mag. Franca Florijančiča je proti ASK slavila svojo drugo zmago, Kropivnik pa je dal vse tri gole.
U 16: SAK-ASK 1:6 (Ogris), U 14: SAK
-	Vetrinj 6:1 (M. Oraže 3, P. Oraže 2, Trifunovič); LM2: SAK/2 - Bilčovs 0:2; U 10: SAK/2 - ASK 3:2 (Kropivnik 3).
CENTER ŠENTPRIMOŽ
Za ekipo U12 tokrat le točka
Z zmago so računali, dosegli ob koncu le točko. Kljub temu trener Jože Knes in vodja centra Karl Kulmesch nista nezadovoljna - sezona poteka zelo uspešno.
U 12: Dobrla vas - SAK/3 3:3 (Pustoslemšek 2, Starmuž).
PODLIGA ZAHOD
1. Bad Bleiberg	24	19	5 0	63:17.	62
2. Landskron	24	17	4 3	89:25	55
3. Šmohor	24	13	5 6	46:20	44
4. Bilčovs	24	11	5 8	36:24	38
5. Baško jezero	24	9	8 7	"35:34	35
6. Oberdrauburg	24	11	211	36:44	35
7. VVernberg	24	10	410	37:36	34 ,
8. Radenthein	24	7	710	33:44	28
9. Irschen	24	8	313	35:44	27
10. Baldramsdorf	24	8	313	19:48	27
11. Wei8enstein	24	7	512	32:47	26
12. Brnca	24	7	314	27:55	24
13. ASV Lienz	24	5	514	15:39	20
14. VVinklern	24	4	515	15:41	17
■ 25 krog (6/7. junij): Oberdrauburg				- Wei6enstA	
denthein, Baldramsdorf - Baško jezero, Landskron - Wem-berg, Šmohor - Irschen;
1.	RAZRED D	
1. Globasnica	25	15 6 4
2. Šmihel	25	14 6 5
3. Vovbre	25	13 6 6
4. Žitara vas	25	13 5 7
5. Eitvveg	25	10 8 7
6. Grebinj	25	10 6 9
7. Klopinj	25	712 6
8. Ruda	25	710 8
9. Železna Kapla	25	8 710
10. Maria Rojach	25	7 9 9
11. St. Stefan/L.	25	7 810
12. Šentlenart	25	7 612
13. Labot	25	4 615
14. Frantschach	25	3 517
51:23
58:29
44:28
49:31
44:34
38:30
31:34
29:28
38:42
37:41
26:34
25:38
25:54
19:68
51
48
45
44
38
36
33
31
31
30
29
27
18
14
■ Zadnji krog (6/7. junij): Žitara vas - Klopinj, Železna Kapla - Grebinj, Globasnica - Vovbre, Eitweg - Frant' schach, St. Stefan/L. - Labot, Ruda - Maria Rojach, Šentlenart - Šmihel;
1. Treffen	2. RAZRED C 23 14 6 3			58:32	48
2. Kotmara vas	22		14	5 3	60:26	47
3. Poreče	22	13	7 2	50:16	46
4. Tholica	23	12	7 4	49:22	43
5. Rožek	22	11	6 5	46:32	39
6. Sele	23	9	6 8	45:37	33
7. Kriva Vrba	23	8	411	40:44	28
8. Donau	22	7	510	42:42	26
9. Šentjakob	22	8	212	35:51	26
10. Ledince	22	5	9 8	34:43	24
11. HSV	22	4	513	27:51	17
12. Pošta	22	3	514	23:58	14
13. Osoje	22	2	317	25:80	9
■ 24. krog (6/7. junij): Kriva Vrba - Tholica, Donau - Sele, Šentjakob - Rožek, Osoje - Pošta, HSV - Ledince, Kot-mara vas-Poreče;
2. RAZRED D 1. KAC	22 18 2 2				59:15
2. Oberglan	23	16	2 5	42:22
3. Guttaring	22	14	3 5	38:24
4. Krka	22	13	4 5	50:30
5. Kappel	23	10	4 9	37:33
6. SAK II	23	9	212	49:41
7. Kraig	22	9	211	46:43
8. Eberstein	23	8	312	37:51
9. St. Urban	22	8	212	31:61
10. Steuerberg	22	7	312	38:37
11. VVeitensfeld	22	5	710	24:37
12. Ulrichsberg	22	4	513	26:38
13. Strassburg	22	3	316	26:71
56
50
45
43
34
29
29
27
26
24
22
17
12
■ 24. krog (6.17. junij): Eberstein - Krka, Kraig - SAK H. Ulrichsberg - VVeitensfeld, St. Urban - Steuerberg, Kapp6* - KAC, Strassburg - Guttaring;
2. RAZRED E 1. Rikarja vas	24 19 5 0				69:16	62
2. Tinje	24	18	4 2	72:22	58
3. Sinča vas	24	16	4 4	72:28	52
4. Reichenfels	24	14	2 8	43:26	44
5. Djekše	24	12	5 7	60:36	41
6. St. Margarethen	24	9	312	36:36	30
7. Dobrla vas	24	8	610	30:40	30
8. Galicija	24	7	8 9	31:45	29
9. Žvabek	24	5	811	25:41	23
10. Preitenegg	24	5	712	25:44	22
11. Šentpeter	24	5	712	33:53	22
12. Pliberk II	24	5	613	27:46	21
13. Mauterndorf	24	5	316	23:71	18
14. Važenberk	24	4	416	21:63	16
■ 25. krog (6/7. junij): Reichenfels - Pliberk II, Važen-berk - Tinje, Rikarja vas - Djekše, Sinča vas - Galicija, Dobrla vas - St. Margarethen, Preitenegg - Mauterndori-Šentpeter - Žvabek;
Nogomet/DSG Sele. v nedeljo, 31. maja, vabi DSG Sele na stadion pod Košuto na drugi nogometni turnir v spomina Ivana Matka. Pričetek turnirja bo ob 12. uri. Sodelovali pa bodo stari in mladi nogometaši iz Sel (tudi ženske) ter gostje iz Galicije, Šmarjete in Škofje Loke. Vodstvo DSG Sele prisrčno vabi!

23
Šport
KOLESARJENJE/DIRKA PO AVSTRIJI 1998
Bo VVrolichu na letošnji dirki uspelo dobiti etapo?
2., 3., 6., 7. ... mesto je „Paco“ VVrolich že dosegel na raznih etapah na dirki po Avstriji, toda korak čisto na vrh stopnjičk mu doslej še ni uspel.
Letos v
majici avstrijske reprezentance na tradicionalni dirki po Avstriji-Peter „Paco“ VVroiich iz Loč ob Baškem jezeru.
V soboto se s 4-kilometrsko uvodno etapo (vožnja na krono-uieter) prične letošnja dirka po Avstriji, ki bo po vsej verjetnosti v znamenju profesionalcev, kajti °d 22 moštev je 11 profesional-nih. Prav zaradi tega bo velik cilj VVrolicha - dobiti etapo - zelo težko uresničljiv, nenazadnje tudi zaradi izredno zahtevne pro-9e na posameznih etapah. Sko-raJda pred vsakim ciljem se prosa namreč dviguje, ali pa prej 9re čez številne strme klance in 9ore. To je seveda strup za šprinterje, med katere sodi „Pa-Co“. Kljub temu je optimističen, kajti čuti se dobro razpoložene-9a („forma je stabilna"), kar je dokazal že na prvih vigrednih tekmovanjih, ko je zabeležil nekaj odličnih uvrstitev, na primer na prvi etapi dirke Dunaj-Gre-sten-Dunaj, ali na še močneje zasedanem tekmovanju v Ju-
denburgu, kjer je prispel v cilj kot tretji in si tako pridobil 8 pomembnih kvalifikacijskih točk za svetovno prvenstvo (skupno jih je potrebno okoli 60).
Peter VVrolich, doma v Ločah ob Baškem jezeru in član dunajskega kolesarskega kluba Tel-Mineralvvolle, bo na letošnji ko-
lesarski dirki po Avstriji nastopil v majici avstrijske reprezentance. S tem bo deležen velike podpore s strani močne ekipe, kajti v reprezentanci so zastopani izključno dobri kolesarji, čeprav večinoma še zelo mladi, a tembolj perspektivni.
Franc Sadjak
Motor" in kapetan Piiberčanov Pobert Škof je pred nekaj leti igrat tudi za SAK.
25. derbi Pliberk - SAK: gre predvsem za prestiž
Igralci SAK pa imajo tudi neporavnan račun: jeseni so namreč na domačem igrišču podlegli z 1:3.
25-krat sta si ekipi SAK in Pliberk stali že nasproti in vedno je bila tekma „vroča“ v emocijah navijačev in borbena pri igralcih. Bilanca vseh derbijev skupaj je izenačena le v razliki golov (26:26) in seveda pri remijih (6). Kar zadeva zmage, pa SAK vodi z 10:8.
Prihodnji, nedeljski, derbi za obe ekipi ni usodnega pomena (obe ekipi nimata nič več opraviti z izpadom, z naslovom prvaka seveda tudi ne), gre pa predli; vsem za prestiž in izboljšanje p mesta na tabeli. Obe ekipi ^ hočeta biti ob koncu pred več-£ nemu konkurentu, zato je za obe poraz prepovedan. Trener Piiberčanov Polanz upa na podoben nastop svoje ekipe kakor
jeseni, ko so premagali SAK v Trnji vasi kar s 3:1. „Če Pliberk meni, da se bomo še enkrat predstavili tako nemočni, potem se krepko moti. Takratna tekma je bila namreč doslej naša najslabša v tekočem prvenstvu," pravi trener SAK Tellian, ki bo po vsej verjetnosti lahko poslal na igrišče najmočnejšo enajsterico. Vprašljiva sta le rahlo poškodovana Hajdini in Kuttnig. „Računam, da bosta oba do nedelje popolnoma zdrava." Tudi Pliberčani bodo nastopili skoraj v najmočnejši postavi, manjkal bo le F. VVriessnig (4. rumeni karton). Bistveno načelo SAK za to tekmo? „Se maščevati za jesenski poraz," je slišati od igralcev.	F. S.
Pliberk - SAK
v nedeljo ob 17. uri
REGIONALNA LIGA/24. KROG
Nepotrebna izguba točk SAK
SAK je na tej tekmi takoj prevzel pobudo ter si kaj kmalu priigral nekaj odličnih priložnosti, toda jih zaenkrat ni znal izkoristiti. V 21. minuti pa je SAK le povedel, ko je Roy z glavo izkoristil lepo podajo Koreimanna. Nato pa je ekipa trenerja Telliana iz nerazumljivih razlogov zelo popustila, tako da so gostje še pred odmorom prevzeli vodstvo (izkoristili so koncentracijske in taktične napake nekaterih igralcev SAK). Po odmoru je sicer Hajdini - je v 46. minuti zamenjal Eber-harda - po odlični podaji S. Sadjaka izenačil, za več pa tokrat ni zadostovalo.
SAK - Zeltvveg	2:2 (1:2)
SAK: Malleg 3, Vrabac 3, Zanki 3, A. Sadjak 4, Šmid 3, Roy 4, koreimann 3, S. Sadjak 3, Lessnigg 3 (77. R. Oraže 0), Eberhard 3 (46. Hajdini 3);
Igrišče ASV: 200 gled.: sodnik: Neumuller (dober); strelci: Roy (21.), Hajdini (52.) oz. Alar (31.), Am-brosch (44.)
e TEKMA 23. KROGA: Leibnitz - SAK 0:2 (Eberhard, Hajdini)
Pliberk premagan v 1. minuti
Edini in odločilni gol so domačini zadeli že v 1. minuti, ko jim je sodnik prisodil 11-metrovko. Da pa ta enajstmetrovka ni bila upravičena, potrjuje dejstvo, da je bil tik prej s prekrškom oviran vratar Matschek In tudi prekršek navrh nad nasprotnim igralcem ni bil zrel za tako hudo kazen. Vsekakor so domačini povedli z 1:0 in vodstvo uspešno branili do konca tekme, čeprav so se Pliberčanom nudile nekatere odlične priložnosti, a jih niso izkoristili.
Grieskirchen - Pliberk 1:0 (1:0)
PLIBERK: Matschek 3, Lutnik 4, Pleschgatternig 3, F. VVriessnig 4, Bajrovič 3, Urnik 3, D. VVriessnig 3 (84. Polanz 0), Slamanig 4, Hribar 3, Miklau 3, Lisic 0 (4. Brežina 3);
Grieskirchen: 100 gled.; sodnik: Gruber (zelo slab); strelec: Maier (1 ./11-m.)
• TEKMA 23. KROGA: Pliberk - Pollau 1:0 (Urnik)
REGIONALNA LIGA
1. AustriaA/SV	24	13 10 1		45:14	49
2. Voitsberg	24	15	3 6	41:23	48
3. Gratkorn	24	11	9 4	39:25	42
4. SAK	24	911 4		38:27	38
5. WAC	24	10	7 7	34:22	37
St. Florian	24	10	7 7	34:22	37
7. Pliberk	24	10	6 8	31:28	36
8. Leibnitz	24	9	6 9	28:27	33
9. Lienz	24	9	411	34:36	31
10. Grieskirchen	24	8	5 11	36:39	29
11. Pollau	24	6	5 13	22:32	23
12. Zeltvveg	24	5	6 13	21:41	21
13. Flavia Solva	24	5	6 13	18:41	21
14. Rohrbach/B.	24	4	3 17	15:59	15
■	Rezultati 23. kroga: Pliberk - Pollau 1:0, Li-enz - Voitsberg 3:1, Leibnitz - SAK 0:2, Rohrbach -Flavia 1:3, Austria/VSV - WAC 1:0, Zeltvveg -Grieskirchen 2:1, St. Florian - Gratkorn 1:2;
■	Rezultati 24. kroga: WAC - Leibnitz 2:1, SAK - Zeltvveg 2:2, Flavia - AustriaA/SV 1:1, Voitsberg - Rohrbach 6:0, Gratkorn - Lienz 2:0, Grieskirchen - Pliberk 1:0, Pollau - St. Florian 0:1;
M 25. krog (29./30./31. mah: AustriaA/SV -Voitsberg, Flavia Solva - WAC, Rohrbach - Gratkorn, Rapid Lienz - Pollau, St. Florian - Grieskirchen, Zeltvveg - Leibnitz, Pliberk - SAK;
M Strelci (SAK in Pliberk):
11... Miklau (Pliberk)
8....Urnik (Pliberk)
7....Hajdini (SAK)
5....Lessnigg (SAK)
Kudler (SAK, sedaj Bad Bleiberg)
4....Vrabac (SAK), Lisic (Pliberk)
3....Slamanig, Škof (Pliberk), Roy (SAK)
2....Koreimann, Kircher, S. Sadjak, A. Sadjak,
Eberhard (vsi SAK), Krevvalder (Pliberk)
1....Kuttnig, R. Oraže, Hober (vsi SAK),
M. Sadjak (sedaj Globasnica)
POBRATENJE
GLAS IZ LJUDSTVA
Celovec/Škofiče. Slovenska gimnazija se bo letos v okviru šolske akademije, v petek, 5. junija, pobratila s Slovenskim prosvetnim društvom „Edinost“ iz Škofič. Šolska akademija bo ob 19. uri v avli Slovenske gimnazije v Celovcu.
OSEBE & DOGODKI
CERKVENI PEVSKI ZBOR PREJEL PRIZNANJE
Sentlipš. Pred kratkim je cerkveni pevski zbor v Šentlipšu v Podjuni prejel od krškega škofa priznanje, ki ga je pevkam in pevcem v nedeljo, 17. maja, v slavnostni maši predal župnik Jože Ropitz. Ob tej priložnosti se je od zbora po 50 letih poslovila „dobra duša zbora" Kati Marketz, ki je oganizacijo predala v mlajše roke - Pavliju Sternu, kateremu bo stal tudi v prihodnje ob strani organist in komponist Janez Petjak. Na sliki je cerkveni zbor z Jožetom Ropitzem (desno).
FRLOŽEV LUKA
Klubski načelnik koroške OVP Ferdinand Sablatnig imenuje volilni dogovor med EL, LiF in obema skupinama zelenih ..združbo kaotov". Pravzaprav je vseeno, kaj F.S. misli. Je pa le klubski predsednik najmanjše deželnozborske stranke, pa še tiste, kateri načeluje deželni glavar Christof Zernatto. Je mar F.S. tako za blatom, da ne bi vedel, kaj mu uhaja čez ograjo zob. Ko bi jaz bil zloben, kar seveda nisem, bi gospoda F.S. opozoril na to, da bi prav zaradi šibkega položaja svoje stranke moral razvijati in dokazovati več solidarnosti v prid demokraciji.
Slovenska knjiga
Litijska česa 38 1000 Ljubljana
AKCIJA
Enciklopedija vrtnarjenja
Popoln, praktičen vrtnarski priročnik za ljubitelje pa tudi za strokovno usposobljene vrtnarje. Več kot 3000 posebej zanj narejenih barvnih fotografij, med njimi 400 sekvenc, ki korak za korakom odkrivajo posamezne postopke - bolje kot katerkoli drug priročnik o vrtnarstvu doslej.
V uredništvu izkušenega Christopherja Bricklla, generalnega direktorja Kraljevega hortikulturnega združenja, je skupina več kot 35 vrtnarskih strokovnjakov specialistov pripravila odlično, sodobno in lahko razumljivo besedilo - temeljne napotke za vrtnarjenje.
Pouči vas kako načrtovati in izpeljati vrtnarska opravila, od tega kako presaditi drevo do zahtevnih nalog, kot je npr. križanje vrtnic.
Sistematična ureditev poglavij zagotavlja hitro orientacijo in preprosto iskanje prav vsakega podakta, ki se nanaša na vrtnarjenje.
Vsebuje popolno kazalo splošnih imen za hitro preverjanje botaničnih imen in slovar z lahko razumljivimi definicijami tehničnih in znanstvenih pojmov.
Cena: 19.950 SIT
Naročila pisno, po telefonu ali faksu: Naš tednik, 10. Oktober StralBe 25/IV, 9020 Celovec
tel.: 0463/51 25 28- 23 faks: 0463/ 51 25 28 - 22
ENKRATNA PRILOŽNOST ZA LEPO DARILO