ANTONIJA HABJAN-KRIŽAJ 
KAKO ŽIVIJO MED NAMI DUŠEVNO PRIZADETI 
DUŠEVNA PRIZADETOST KOT ZAKONITOST 
V paleti človekovih sposobnosti, posebnosti, nadarjenosti je kot zakonitost 
prisotna tudi duševna prizadetost. V vsaki družbi, tudi današnji, in kljub na 
predku znanosti je po mednarodnih izkušnjah (kriteriji svetovne zdravstvene 
organizacije) duševno nezadostno razvitih oseb 2,5 do 3 % ali ena na 300 do 
400 ljudi. V Sloveniji je po teh cenitvah to 43.750 do 52.000 ljudi.1 
Večina, okrog 75 %>, je lažje duševno prizadetih2 (v Sloveniji 
35.200). Razlogi za lažjo duševno prizadetost so največkrat v prirojenih dušev 
nih zmožnostih, in ker imajo slabe možnosti za razvoj v prvih letih življenja. 
Ti otroci se razlikujejo od drugih v tem, da potrebujejo nekoliko več po 
zornosti in strokovne pomoči v predšolski dobi. Razlike so težko opazne in so 
večkrat tudi posledica neustrezne vzgoje ali začasnega zastoja v sicer običaj 
nem duševnem razvoju. 
Šolanje lažje duševno prizadetih je v našem sistemu urejeno s posebnim 
programom in prilagojenim učnim načrtom v specialnih osnovnih šolah: od 
padejo tuj jezik, kemija, fizika in težji problemi matematike. Zahteve šolanja 
so prilagojene predvsem razvijanju tistih spretnosti in navad, ki so potrebne 
za samostojno življenje in delo. V šolskem letu 1981/32 se je v SR Sloveniji 
šolalo na šolah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom 4154 učencev, 
kar je 1,85% vseh šoloobveznih otrok v Sloveniji. 
Odrasli lažje duševno prizadeti se v delo in življenje vključijo dokaj ne 
moteno. Nekateri pridobijo tudi delno poklicno usposobljenost. Zaposlijo se na 
ustreznih manj zahtevnih delovnih mestih v delovnih organizacijah ali doma, 
se osamosvojijo, ustvarijo družine in se »izgubijo« v populaciji kot povsem 
enakopravni člani družbene skupnosti. 
Zmerno in težje duševno prizadetih5 je mnogo manj, pri 
bližno 20 °/o vseh prizadetih (v Sloveniji okrog 9300). Ta oblika prizadetosti je 
največkrat posledica genetičnih sprememb, porodnih ali drugih možganskih 
poškodb in bolezni. Čeprav imamo zanje nekatere uspele sistemske rešitve (spe 
cialni vrtci, delavnice pod posebnimi pogoji), so vendar take in še druge oblike 
družbene pomoči tem otrokom in odraslim še premalo razvite oziroma raz 
širjene. 
Šolanje oziroma usposabljanje v starosti osnovne šole poteka v oddelkih 
za usposabljanje pri OS s prilagojenim programom, ali v zavodih v Črni na 
Koroškem in Dornavi. V šolskem letu 1981/82 je bilo tako zajetih 834 otrok, 
kar predstavlja okrog dve tretjini ocenjenega števila v naši republiki. V osem-
do desetletnem usposabljanju si otroci pridobijo osnovne socialne in delovne 
navade, ki jim omogočajo vsaj delno vključitev v običajno okolje. 
157 
Odrasli zmerno in težje prizadeti potrebujejo stalno pomoč, ki vse preveč 
bremeni starše in premalo družbeno skupnost. Ustrezno se vključujejo v delav 
nice pod posebnimi pogoji, kjer opravljajo povsem enostavna dela, se priva 
jajo na družbo in so v skrbnem varstvu. V Sloveniji je sedaj 14 takih delavnic 
z okrog 300 varovanci. Velika večina zmerno in težje prizadetih odraslih pa je 
izključno v varstvu in skrbi staršev ali sorodnikov. 
Težko duševno prizadeti* ostanejo kljub telesni rasti na stopnji 
dojenčka. Večinoma so tudi telesno prizadeti in so vse življenje povsem odvisni 
od nege v posebnih zavodih ali doma. V SR Sloveniji jih je okrog 2300. 
Predšolski in šolski otroci potrebujejo le varstvo (zavod dr. M. Borštnar 
v Dornavi). V letu 1981 je bilo v varstvu 193 težko prizadetih otrok, vsaj dva 
krat toliko pa jih živi doma, kar predstavlja velikansko družinsko breme. 
Odrasli težko prizadeti tako rekoč nimajo sistemske rešitve. Nekaj jih je 
našlo streho v socialnih zavodih in v posebnem socialnem zavodu v Hrastovcu. 
Republiška skupnost socialnega skrbstva načrtuje gradnjo novega zavoda po 
letu 1985. 
Za primerjavo naj povemo še podatke za Skofjo Loko. V šolskem letu 
1981/82 je bilo v škofjeloški občini 4847 šolarjev; od tega v oddelkih za delovno 
usposabljanje in v razredih osnovne šole Blaž Ostrovrhar 57 učencev, kar pred 
stavlja 1,17 °/o celotne populacije. 
PREDSTAVITEV OBMOČJA IN POPULACIJE 
Lažje in zmerno duševno prizadeti učenci se v škofjeloški občini v času 
osnovnega šolanja izobražujejo na osnovni šoli Blaž Ostrovrhar, ki predstavlja 
že dolgoletno tradicijo posebnega šolstva. Ze leta 1946 je bil ustanovljen od 
delek pomožne šole pri osnovni šoli, leta 1953 pa je bila ustanovljena Pomožna 
osnovna šola. V šolskem letu 1960/61 so postale pomožne osnovne šole posebne 
osnovne šole. Leta 1970 smo dobili oddelek za delovno usposabljanje vrtec leta 
1977 in delavnice pod posebnimi pogoji leta 1979. 
V naši analizi želimo predstaviti populacijo lažje duševno prizadetih, ki so 
zapuščali osnovno šolo v zadnjih šestih letih, začenši s šolskim letom 1977/78. 
Občina Skofja Loka zajema geografski prostor Selške in Poljanske doline 
ter Škofje Loke z okolico do ljubljanskega in kranjskega območja. Kakšen je 
delež prizadetih učencev s posameznih območij škofjeloške občine? (ta 
bela 1.) 
Zanima nas, ali se delež prizadetosti pri nas pojavlja, v enaki meri, kot to 
predvideva normalna verjetnostna razporeditev, in če se kaj razlikuje naša 
krajevna občinska območja. Iz tabele 1 je razvidno, da odstotek pojavljanja 
redko presega 2 °/o in da ni bistvenih razlik med Selško in Poljansko dolino ter 
ožjim škofjeloškim področjem. Vsi deleži pa so manjši, kot so siceršnja teoretič 
na predvidevanja oziroma pravilo. 
Naj primerjamo še podatke šoloobveznih otrok v SR Sloveniji, na Gorenj 
skem in v Škof ji Loki: v šolskem letu 1981/82 je bilo v Sloveniji 224.540 šolo 
obveznih otrok, od tega v šolah s prilagojenim programom 4154 ali 1,85%; 
na Gorenjskem je bilo v istem šolskem letu v osnovni šoli 22.124 šolarjev, v 
šolah s prilagojenim programom 357, kar pomeni 1,6 °/o. V istem času je bilo 
v občini Skorja Loka 4847 šolarjev, od tega v OS Blaž Ostrovrhar 57 učencev, 
kar pomeni, 1,2 °/o celotne osnovnošolske populacije. 
158 
Tabela 1 
Prizadetost 
POS OŠ 
Škof j a 
Loka 
Selška 
dolina 
Poljanska 
dolina 
Skupaj 
SKUPAJ 
POS 
OS 
POS 
OS 
POS 
OS 
POS 
os 
laž 
ja 
7 
266 
1 
114 
(i 
190 
14 
570 
584 
77/78 
zmer- „, 
na /o 
2,57 
97,43 
0,86 
99,14 
3,06 
96,94 
2,40 
97,60 
100,00 
1&.HS 
laž- zmer 
ja na 
4 
257 
1 
96 
4 
205 
9 
558 
570 
2 
1 
3 
i 
" °/o 
2,28 
97,72 
2,04 
97,96 
1,92 
98,08 
2,11 
97,89 
100,00 
79/80 
laž- zmei 
j a na 
4 
322 
1 
119 
1 
199 
6 
640 
646 
'" •/» 
1,23 
98,77 
0,83 
99,17 
100,00 
0,93 
99,07 
100,00 
BO/81 
laž- zmer- „, 
ja na 0/» 
6 
298 
122 
4 
218 
10 
638 
648 
1,98 
98,02 
100,00 
1,80 
98,20 
1,54 
98,46 
100,00 
81/82 
laž- zmer 
ja na 
5 
292 
111 
2 
213 
7 
616 
625 
1 
1 
2 
" % 
1,69 
98,31 
0,89 
99,11 
0,93 
99,07 
1,44 
98,56 
100,00 
82/83 
laž- zmer- 0/ 
ja na /0 
5 
297 
1 
76 
2 
171 
8 
544 
556 
2 
2 
4 
2,30 
97,70 
1,30 
98,70 
2,29 
97,71 
2,16 
97,84 
100,00 
Podatki za tabelo 1 so iz letnih poročil Zavoda za šolstvo — enota Kranj. 
LEGENDA: 
— Skofja Loka vsebuje območje OS P. Kavčič in C. Golar. 
— Poljanska dolina obsega območje Ziri in Gorenja vas. 
— Samo v tej tabeli vključujemo zmerno prizadete, ker se izobražujejo in 
delovno usposabljajo na OS B. Ostrovrhar kot lažje duševno prizadeti. 
159 
OBRAVNAVA POPULACIJE LAŽJE DUŠEVNO PRIZADETIH 
Naša analiza za šest generacij, ki so se med osnovnim šolanjem izobraže 
vale po posebnih programih, zajema totalno populacijo in predstavlja vpogled 
v različna izhodišča. Razen pojavnosti nas je zanimala spolna struktura, poklic 
staršev, številčnost družin, startni potenciali ob vstopu v šolo in razvoj um 
skih potencialov do izhoda iz šole, uspeh ob zaključevanju in seveda tudi vklju 
čitev v delo in življenje. Ugotavljamo tudi, koliko je otrok, ki bodo v nadalj 
njih petih letih prišli iz naše šole. 
Leta 19815 je imela občina Skofja Loka 35.275 prebivalcev; od tega je živelo 
na ožjem območju Škofje Loke 17.524, v Selški dolini 7086 in v Poljanski do 
lini 10.665 ljudi. Iz podatkov v tabeli 1 je razvidno, koliko učencev je zaklju 
čevalo na osnovnih šolah in koliko na posebni šoli (to poimenovanje je zaradi 
praktičnih razlogov). 
Tabela 2 
Šolsko leto 
Spol 
moški 
ženske 
Skupaj 
77/78 
štev. 
6 
8 
14 
78'79 
štev. 
6 
3 
9 
79/80 
štev. 
4 
2 
6 
80/81 
štev. 
8 
2 
10 
81/82 
štev. 
3 
4 
7 
82'83 
štev. 
S 
3 
8 
Skupaj 
štev. 
32 
22 
54 
»/o 
59,26 
40,74 
100,00 
Ce našo populacijo razvrstimo po spolni strukturi (tabela 2), vi 
dimo, da se je v šestih letih samo dvakrat primerilo, da je bilo deklet več kot 
fantov; v štirih generacijah pa bistveno več fantov kot deklet, kar je v skladu 
s teoretičnimi ugotovitvami. V poprečju imamo v šestih generacijah tri petine 
fantov in dve petini deklet. Kljub različnemu številu zaključujočih vendarle 
ugotavljamo trend upadanja, ne samo v teh šestih letih, pač pa že od šolskega 
leta 1974/75. 
Naše nadaljnje zanimanje je veljalo poklicu staršev naših otrok 
(tabela 3). 
Tabela 3 
Poklic 
delavec brez poklica 
kmet 
poklicna izobrazba 
tehnik 
višja izobrazba 
? 
Skupaj 
štev. 
24 
8 
18 
1 
3 
54 
oče 
•/# 
44.44 
14,82 
33,33 
1,86 
5,55 
100,00 
štev. 
27 
17 
7 
2 
1 
54 
mati 
•/. 
50,00 
31,48 
12,96 
3,70 
1,86 
100,00 
Ker ugotavljamo poklic starševf za šest generacij, postaja dejstvo reprezen 
tativno. Polovica mater naših otrok in 44,44°/o očetov spada v kategorijo: de 
lavec brez poklica. Precejšen delež staršev, zlasti mater (31,48 °/o), je kmetic 
in skoraj 15 °/o očetov. To kaže na večjo zaposlenost očetov. Poklicno izobrazbo 
160 
ima kar tretjina očetov in skoraj 13°/o mater. Med tehniki sta od vseh staršev 
samo dve materi, kar predstavlja okroglo 4 °/o; višjo izobrazbo ima samo en 
oče (1,86 °/o), za ostale starše (5,55 •/• očetov in 1,86 °/o mater) nismo mogli ugo 
toviti poklica. 
Številčnost družin, v katerih rastejo naši otroci (tabela 4). 
Tabela 4 
„ _ Populacija otrok Štev. druz. članov 
štev. •/• 
2 3 5,56 
3 5 9,2
4 10 18,52 
5 3 24.07 
6 9 16,6
7 12 22,22 
8  1,85 
9 1 1,8
Skupaj 54 100,00 
Na prvi pogled je vidno, da so naši otroci člani številčno velikih družin. 
Kar četrtina otrok je iz petčlanskih in samo dva odstotka manj iz sedemčlan 
skih družin, kar 16 °/o otrok je iz družin s šestimi člani. So pa tudi posamezniki 
iz osem- in devetčlanskih družin. Za primerjavo naj navedemo, da šteje po 
prečna slovenska družina 3,2 člana,6 poprečna škofjeloška 3,4 člana, poprečna 
naša pa 5,3 člana. 
Kdaj so bili naši učenci sprejeti v osnovno šolo s pri 
lagojenim predmetnikom in učnim načrtom? Na sprejem so 
verjetno vplivali ne samo subjektivni razlogi, ampak tudi sistemska stališča 
do problema lažje duševne prizadetosti. 
Ce povzamemo podatke za vseh šest generacij (tabela 5), vidimo, da je veči 
na učencev začela šolanje s prvim razredom (40,74 %), sledijo tisti z vstopom 
v drugi (33,33 %) in tretji razred. So pa tudi primeri, da so učenci vstopali v 
višje razrede: v peti 5,55 °/o in v šesti razred 3,70 %. Za vse učence, ki so bili 
sprejeti v višje razrede, velja, da so prihajali tudi zaradi socialnih in drugih 
vzrokov in ne samo zaradi duševne prizadetosti. Seveda pa so ob prehodu iz 
osnovne šole na posebno šolo bili vsi neuspešni. 
Prav gotovo nas ob tej neuspešnosti zanima, iz kakšnega izhodišča so učen 
ci vendarle prihajali na šolo s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom? 
Zato smo preverjali kategorijo umskega potenciala, kot so ga 
izkazali na psihološkem testiranju pred vstopom ali prestopom na 
našo šolo (tabela 6).7 
Ob vstopu na našo šolo so učenci izkazali skoraj dvotretjinsko večino ka 
tegorije lažje duševne prizadetosti in nekaj manj kot tretjino kategorije mejne 
inteligentnosti. Ce podrobneje analiziramo, kakšna so bila razmerja v posamez 
nih generacijah, lahko ugotovimo, da je ob vstopu imela najčistejšo kategorijo 
generacija, ki je zaključila šolanje v šolskem letu 1980/81, saj je imela samo 
10 % mejnih rezultatov, kategorijo lažje duševne prizadetosti pa 90-odstotno; 
11 Loški razgledi 161 
Tabela 5 
Šolsko 
leto 77/78 78/79 79/80 80/81 81/82 82/83 Skupaj 
Razred štev. °'o štev. °/o štev. °/o štev. °/o štev. •/« štev. °/o štev. %> 
21,42 1 11,11 4 66,66 5 50,00 6 85,92 3 37.50 22 40,74 
28,58 7 77,78 2 33,34 4 40.00 
28,58 1 11,11 
21,42 
1 10,00 
14.28 
1 
2 
1 
1 
12,50 
25,00 
12,50 
12,50 
18 
7 
1 
3 
2 
1 
33,33 
12,96 
1.86 
5,55 
3,70 
1,86 
Skupaj 14 
Tabela 6 
Generac 
Kat. 
ob 
vstopu 
71—90 
51—70 
36—50 
36 
Skupaj 
štev 
3 
10 
1 
14 
100.00 
77/78 
. »/o 
21,42 
71,42 
7,14 
100,00 
9 100,00 
78/79 
štev. °/o 
2 22,22 
7 77,78 
9 100,00 
6 100,00 
79/80 
štev. °/o 
3 50.00 
3 50,00 
6 100,00 
10 100.00 
80/81 
štev. »/o 
1 10,00 
9 90,00 
10 100,00 
7 100,00 
81/82 
štev. °/o 
4 57,14 
3 42,86 
7 100,00 
8 100,00 
82/83 
štev. °/o 
4 66,67 
2 33,33 
6 100,00 
54 100,00 
Skupaj 
štev. °/o 
17 31,48 
34 62,96 
1 1,86 
2 3,70 
54 100,00 
sledita ji generaciji 78/79 in 77/78. Generacija iz leta 79/80 je imela ravno 50 %> 
delež iz mejne inteligentnosti in lažje duševne prizadetosti. Zadnji dve genera 
ciji pa izpričujeta vse večje deleže učencev, ki so izkazali mejno inteligentnost 
in s tem dvignili nivo populacije, kar pomeni za učitelje lažje delo, učencem 
pa omogoča boljši uspeh ob zaključku šolanja. Tisti učenci, ki so prestopili na 
našo šolo v višjih razredih (prim. tab. 5) pa dvigajo nivo kategorije, saj smo že 
omenili, da so bodisi vzgojno zanemarjeni, bodisi socialno prikrajšani in ne 
primarno duševno prizadeti. 
Ob tem, kaj so izkazali učenci ob vstopu v šolo, pa nas zanima, kakšne 
rezultate testa inteligentnosti so izkazali učenci ob odhodu (izstopu) 
iz osmega razreda osnovne šole B. Ostrovrhar (tabela 7). 
Zanima nas namreč, koliko so se učenci med posebnim šolanjem razvili, 
kaj pomeni zanje šolanje pod posebnimi, objektivno ugodnejšimi pogoji za uče 
nje, kot bi jih sicer imeli v mnogo številčnejših razredih osnovne šole. Rezul 
tate testa inteligentnosti omenjamo zgolj iz orientacijskega stališča. To je samo 
en pokazatelj njihovega osebnostnega razvoja. Pri tem bi se lahko opirali tudi 
na socialno, vedenjsko, materialno in organsko izhodišče, zlasti zategadelj, ker 
smo ugotovili, kolikokrat je bila vzgojna zanemarjenost in ne le duševna priza-
tost vzrok za prestop na našo šolo (prim. tab. 6). 
Ce je na začetku dve tretjini učencev izkazalo lažjo duševno prizadetost, 
je do izstopa v 14. ali 15. letu starosti kar tri četrtine učencev prešlo iz te 
kategorije v kategorijo mejne inteligentnosti in jih v kategoriji lažje duševne 
prizadetosti ostaja le še okroglo 13 odstotkov. Kar 9,25 °/o učencev pa je ob iz 
stopu izkazalo rezultat normalne poprečne inteligentnosti. 
162 
skem pouku " -nem poUku 
Prikazana dejstva (čeprav je to le en vidik) kažejo na izrazit razvoj dušev 
nih zmožnosti med izobraževanjem na naši šoli oziroma na prednosti posebnega 
izobraževanja za učence z motnjami v duševnem, socialnem in vedenjskem 
razvoju. 
Tabela 7 
Generac 
Kat. 
ob 
izstopu 
90—110 
70—90 
51—70 
50 
Skupaj 
Tabela 1 
Sol. leto 
Šol. usp. 
2 
3 
4 
Skupaj 
77/78 
štev. °/o 
12 85,71 
2 14,29 
14 100,00 
J 
77/78 
štev. °/o 
8 57,14 
6 42,86 
14 100,00 
78/79 79/80 80/81 81/82 82/83 
štev. Vo štev. °/o štev. °/o štev. %i štev. %> 
6 66,67 
2 22,22 
1 11,11 
9 100,00 
78/79 
štev. «/• 
1 11,12 
4 44,44 
4 44.44 
9 100,00 
5 83,33 
1 16,67 
6 100,00 
79/80 
štev. °/o 
4 66,67 
2 33,33 
6 100,00 
1 10,00 
8 80,00 
1 10,00 
10 100,00 
80/81 
štev. °/» 
2 20,00 
3 30,00 
5 50,00 
10 100,00 
2 28,58 
5 71,42 
7 100,00 
81/82 
štev. •/» 
5 71,43 
2 28,57 
7 100,00 
2 25,00 
5 62,50 
1 12,50 
8 100,00 
82/83 
štev. •/• 
3 37,50 
5 62,50 
8 100,00 
Skupaj 
štev. °/o 
5 9,25 
41 75,93 
7 12,96 
1 1,86 
54 100,00 
Skupaj 
štev. •/« 
3 5,56 
27 50,00 
24 44,44 
54 100,00 
11- 163 
S prihodom na osnovno šolo B. Ostrovrhar so bili vsi otroci neuspešni. 
S kakšnim uspehom pa so odhajali iz osmega razreda (tabela 8)? 
Osnovna ugotovitev največjega pomena za učence same je, da so vsi 
uspešno zaključili osnovno šolanje. Največ jih je zaključilo z dobrim uspe 
hom v poprečju polovica učencev za vseh šest let. Samo dobrih pet odstotkov je 
v šestih letih zaključilo šolanje z zadostnim uspehom, ostalih 44,44 °/o pa je za 
ključilo šolanje celo s prav dobrim uspehom. S takim startom — občutek 
uspešnosti in poguma — je njihova pot za vključitev v delo in nadaljnje življe 
nje veliko lažja. 
Tako sledi še pregled vključitve naših učencev po končani osnovni 
šoli (tabela 9). 
Poudariti moramo, da so organizacije združenega dela v Škofji Loki imele 
vedno posluh za sprejem naših učencev, zlasti po izkušnjah, ki so jih z njimi 
pridobile na delovni praksi, ki jo ti učenci opravljajo v sedmem in osmem 
razredu. To je nadvse zanimiva preizkušnja zrelosti za leta njihove starosti: 
gre za vživljanje v delovni sistem, novo socialno okolje, preizkušnje vzdržlji 
vosti pri osemurnem delovnem ritmu in seveda pridobivanje delovnih izkušenj. 
Tabela 9 
OZD-Generacija 77'78 78 79 79/80 80/81 8182 82'83 Skupaj 
Iskra 
Kladivar 
Tehnik 
Alpetour 
Inštalacije 
Poliks 
Termopol 
Alples 
Loka 
Peks 
Etiketa 
Kroj 
EGP 
Jelovica 
Termika 
LTH 
PTT 
Kmet 
Šola 8. r. 
Šola za kov. str. 
Nezaposleni 
1 
1 
1 
1 
1 
2 
] 
2 
2 
1 
1 
13 2 1 8 
1 1 2 
1 1 
2 3 
1
1
1 2 
1 2 
1 3 
1 2 
2 
2 
1 2 
3 2 4 10 
1 1 
2 1 3 
1 1 
2 2 
1 1 
1 1 
111 3 
Skupaj 14 10 54 
Osnovne ugotovitve so, da naše učence največ zaposlujeta Jelovica in Iskra, 
ostale razporeditve so razvidne iz tabele. V teh šestih letih so se v nadaljnje 
šolanje vključili štirje učenci, kar je 7,41 °/o naše populacije. V tem času sta dva 
nezaposlena — ena učenka zategadelj, ker še ni dopolnila petnajst let. Dva 
164 
učenca sta ostala doma na kmetiji. Ena učenka je obiskovala ponovno osmi 
razred zaradi šibkejše telesne rasti. Očitno je, da naši učenci ne fluktuirajo; 
ob trenutni problematičnosti (nerazumevanju okolja) smo posredovali in stvari 
so se uredile. 
V prihodnjih petih letih se bo število zaključujočih osipalo: do šolskega 
leta 198788 bo našo šolo predvidoma dokončalo 18 učencev, se pravi, manj 
kot štirje učenci na leto (3,6)j Glede na majhno število upamo, da vključitve v 
delo kljub sedanji težki gospodarski situaciji ne bodo problem. 
DRUŽBENA SKRB ZA DUŠEVNO PRIZADETE V ŠKOFJI LOKI 
Naš sistemski odnos do telesne in duševne prizadetosti odlikuje humanost, 
ki pa je pogosto ne moremo realizirati zaradi drugotnih razlogov: ni razume 
vanja, ni denarja. Prizadevanja staršev samih bi bila neuspešna, če ne bi bila 
družba pripravljena razbremeniti družine, ki iz dneva v dan nosi breme dušev 
no prizadetega otroka. Staršem gotovo pomaga posebna organizacija društva 
za pomoč duševno prizadetim. V Škofji Loki je bilo tako društvo ustanovljeno 
leta 1968 — v Sloveniji še danes štiri občine nimajo društva. Starši, strokov 
njaki, ljubitelji in pedagoški delavci osnovne šole B. Ostrovrhar so s svojo 
aktivnostjo spodbudili prave forume: že leta 1977 je bil organiziran vrtec za 
zmerno duševno prizadete, kar pomeni neprecenljivo pridobitev za starše in 
otroke. Izobraževanje in usposabljanje med osnovnim šolanjem je odlično vodila 
ekipa osnovne šole B. Ostrovrhar. Naslednja skrb društva pa je bila vključitev 
zmerno prizadetih po osnovnem izobraževanju. Naporna prizadevanja so rodila 
sad leta 1979. ko je bila, kot četrta v Sloveniji odprta delavnica pod posebnimi 
pogoji. V njej se v varstvo in delno tudi za delo zbirajo zmerno prizadeti. 
Družine varovancev se zavedajo ugodnosti in pomena te možnosti, ki bo ostala 
tudi takrat, ko staršev več ne bo. 
Ob duševni prizadetosti je pomembno, da se zavedamo kot krajani ali 
delavci ali strokovnjaki, da duševne prizadetosti niso krivi starši, ne otroci 
Šola v naravi lažje duševno prizadetih učen cev Ročni izdelki zmerno duševno prizadetih učen cev 
165 
sami in da si cesto ne moremo pomagati sami. Zato jim moramo po svojih naj 
boljših močeh pomagati mi, kot posamezniki in kot družba, da bo njihovo živ 
ljenje vredno življenja. 
ZAKLJUČKI ANALIZE 
1. Na področju škofjeloške občine je delež lažje duševne prizadetosti nižji, 
kot to predvideva normalna verjetnostna razporeditev. Delež je nižji tudi, če 
se primerjamo s SRS in z Gorenjsko. Posamezna območja (Selška, Poljanska 
dolina, Škofja Loka) se med seboj pomembno ne razlikujejo. 
2. Spolna struktura se giblje 60 :40 v korist fantov. 
3. Večina staršev naše populacije so delavci brez poklica ali pa se ukvarja 
jo s kmetijstvom. 
4. Družine, iz katerih izhajajo učenci OS Blaž Ostrovrhar, so številne, saj 
šteje poprečna naša družina 5,3 člana, poprečna, slovenska pa 3,2 člana. 
5. Večina učencev (40,74 %) je prišla na šolo s prilagojenim programom v 
prvi razred. 
6. Ob vstopu v šolo je dve tretjini učencev izkazalo na psihološkem testi 
ranju lažjo duševno prizadetost. Seveda pa so bili otroci razvrščeni na šolo s 
posebnim programom iz kompleksa razlogov in ne samo zaradi rezultatov psi 
hološkega pregleda. 
7. Po analizi sodeč so se učenci v šoli odlično razvijali, saj je v kategoriji 
lažje duševne prizadetosti ob izstopu samo 13 °/o rezultatov, 76 °/» rezultatov v 
kategoriji mejne inteligentnosti in skoraj 10 °/o v kategoriji normalne poprečne 
inteligentnosti. Pri tem lahko govorimo tudi o sprostitvi in ne samo o razvoju 
duševnih potencialov učencev. 
8. Vsi učenci naše skupine so uspešno zaključili osnovno šolanje: 50 °/o z 
dobrim in kar 44 °/o s prav dobrim uspehom. 
9. Osnovna ugotovitev je, da praktično do konca koledarskega leta zapo 
slimo vsako generacijo. Največ učencev zaposlujeta Jelovica in Iskra. Od 54 
učencev so se izobraževali 4 (7,40 °/o): 2 v lesni in 2 v kovinski stroki. Mnenja 
OZD so, da so ti učenci zanesljivi, ubogljivi in spoštljivi delavci, če jih delovno 
okolje dobro sprejme. Fluktuacije je malo, prav tako tudi nezaposlenosti. 
10. V petih letih, ki so pred nami (do vključno šol. leta 1987/88), bo pred 
vidoma zaključevalo na osnovni šoli Blaž Ostrovrhar 18 učencev, nekako 4 učen 
ci letno. Torej se delež naše populacije še manjša. 
OPOMBE 
1 Podatki povzeti po materialih ZDPDP SRS 1982. 
2 Lažje duševno prizadeti so otroci, ki imajo tako zmanjšane sposobnosti za 
umsko delo, da ne morejo biti uspešni pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu in 
potrebujejo zato posebne oblike usposabljanja (orientacijski inteligenčni kvocient: 
IQ 51—70). Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polno 
letnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. list SRS, št. 18/77). 3
 Zmerno duševno prizadeti so otroci, ki imajo zmanjšane sposobnosti za samo 
stojno delo, so pa sposobni vzdrževati kontakt z okolico, pridobiti navade in skrbeti 
za svoje osnovne potrebe ter se priučiti za preprosta opravila (orientacijski IQ 
36—50). 
166 
Težje duševno prizadeti so otroci, ki imajo tako zmanjšane sposobnosti, da so 
omejeni v gibanju, govoru in v skrbi za svoje osnovne potrebe ter so nesposobni 
za samostojno delo, lahko pa se priučijo za najbolj enostavna opravila (orientacijski 
IQ 21—35). Ur. list SRS, št. 18/77. 
4 Težko duševno prizadeti so otroci, ki imajo tako slabo razvite umske spo 
sobnosti, da so tako omejeni v svoji sposobnosti gibanja, govora in skrbi za svoje 
osnovne potrebe, da potrebujejo stalno varstvo, posebno oskrbo in nego (orienta 
cijski IQ pod 20). Ur. list SRS, št 18/77. 
5 Glej Almanah občine Skofja Loka za leto 1981. Ostali podatki za tabele so 
iz arhiva OŠ Blaž Ostrovrhar, Centra za socialno delo Skofja Loka in Skupnosti 
za zaposlovanje Kranj. e
 Podatki so iz Statističnega letopisa SRS za leto 1982. 
' Rezultati izhajajo iz psihološkega pregleda z WISC-testom inteligentnosti za 
otroke in mladostnike. 
Zusammenfassung 
WIE LEBEN BEI UNS GEISTIG BEHINDERTE '""'"'Utfflfli 
Die Autorin bespricht die Population leichter und mittelmafiig betroffener 
Kinder, die in den letzten sechs Jahren (seit Beginn des Schuljahres 1977/78) eine 
Sondervolksschule in Skofja Loka absolviert haben. Eine Analvse von sechs Gene-
rationen, die wahrend der fundamentalen Schulung aufgrund besonderer Programme 
(angepaCter Lehrstoff und Unterrichtsplan) ausgebildet wurden, umfaBt die ge-
samte Population und gewahrt einen Einblick in verschiedene Ausgangspunkte. 
AuBer vorkommender Anomalieen behandelt sie die GescMechtsstruktur, den Beruf 
der Eltern, das Startpotential beim Eintritt (bzw. Ubertritt) in die Schule und die 
Entwicklung des geistigen Potentials bis zum Austritt aus der Schule, ferner den 
Erfolg beim AbschluB der Schulung und die endliche Einschaltung in die Arbeit 
und das Leben, sowie die gesellschaftliche Sorge fur geistig Behinderte. 
167