' ^ ' " —........ T- "p Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. &= A Glas Narodi List slovenskih delavcev v c>4.meriki. -f Ws first Slovane Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. & A Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. ŠTEV. 94. NEW YORK, V PETEK, DNE 21. APRILA 1905. LETNIK XII. Važno vprašanje. Pogodbeni delavci. JE-LI MOGOČE POGODBENE DELAVCE POSLATI NAZAJ, OD KJER SO FEIŠLI? PROTISLOVNE RAZSODBE. S tem vprašanjem se sedaj bavi zve-zino vrhovno sodišče. SLUČAJ ANGLEŽKIH ČIP-KARJEV. . Washington, 21. aprila. Zvezino vrhovno — ulišče «e je pričelo danes ba-viti - slučajem dveh angležkih čip&ar-jev, ktera -ta dospela v Ameriko pred ' t«-m dni 'ki 11 p"god1»ena delavca, radi č< -ar so ju ka^ie.ie poslali nazaj, od kjer -ta pršla. Dep>rt aei.i-ko odredbo za omenjena or. dočim se jo drugi trk tak odbor malo preje izjavil v p'-:d obeh delavcev. Vprašanje, ktero « rma sedaj re-:ti zverino vrbovno sod'-s<*e. jo. jc-li dopit>» no kacega semkaj d<:i inozemca. kteremu so zvezi ni nrcvliiiki po natančnej preiskavi do-vol:l: pr:-t na nase ozemlje, potem k v b temu p »si a t.i nazaj pod pretve-,7' . da je d-tičnik pogodl»eni delavec. O t*-*!' vprašanj i vrhovno sodišče še ni nkdar razsodilo. Ak > ln-demo končno tndi s tem rpnišanjem na jasnem, potem bodo ' •■?! v-i nr-ii'!j«*nci na varnem pred razn mi škanami. Ona 60, on 18 — zakonska dvojica. MILIJONARKA SE JE POROČILA Z SVOJIM KOČIJAŽEM. 'MLADA SOPROGA" ŽE V TRETJIČ V ZAKONSKEM JARMU. —o— Po poroki se je čutila "za trideset let mlajšo". — Soproga št. 1, izgubila je potom ločitve. ROMANTIČNA POROKA. Naskok na prodajalno. Ženske kot napadaike. OBOROŽENE SO BILE Z MODRIMI "TRADING STAMPS". POLICIJA JE IMELA VSE POLNO OPRAVITI. Vzrok napadu je bila vest, da je postala tvrdka B. & M. Co. insolventna. ■ •'<• —o— IZGUBLJENI OTROCI. HOCH PRED SODISCEM. Imenik soprog, ktere je baje umoril. CJr-'niro. Tli.. 20. aprila. Včeraj se je pr'č obravnava proti Nemcu John H-chn. kteri je obdolžen. da je svr.jo soprogo Marijo Walker-Hocho-vo umoril. Ivo so ga dovedli v sodno dvoraj•-». bilo je šest žensk navzočih, r-r ro vse so bile njegove soproge. Pomožni državni tajnik Olsen je sestavil naslednji imenik bnie po Hocbn u->n rtenih soprog: Jnlija Steinbrecher, Chicago. v decembru 1^95 umrla, £"!S/tOO; gospa TToeb. Wheeling. W. Va.. v maju 1SP6 umrla, $400; gospa Bartels, Cincinnati, Ohio, umrla v januarju l^OT. $000; gospa Marija Beekev. Chicago. Tli., v marcu 1003 umrla. -00; Marija Welker-Hocb umrla v januarju lOOo. £750; Ostavljene TTo-cl uvc - prodre: gospe Rankin. Chicago: Carolina Streiker. Philadelphia, $200; Marta Tlirsehfeld. Milwaukee. $2»'itd; Marija Goe.ke. Chicago, $400; Hettdridksrfn, Hammond, Tnd.. $500; 1 • ija Fischer. Chicago, $500. Vblaženje proticigaretnega zakona v Indiani. Tnd-a nap Tnd.. 20. aprila. Sodnic Whallon je danes pri policijskem sodišču razsodil, da je mogoče proti-eigaretni zakon, kteri prepoveduje iireti c:garete v po~e~fi. vporabiti le pr. i i prodajalcem. Danes je povsodi na ulicah opaziti ljudi. Ikteri kade cigarete. Dva mladeniča sta postala žrtvi cigaret: 211etn: William Hardsaw iz New Albany je šel Louisville, Ivy., in si trmi kupil zavoj cigaret. ktere je d > nolunoči pokadil, na kar si je končal življenje z morfijem, ker je bilo zanj predrago potovati v Kentucky. da bi zamogel kaditi cigarete. .1 S hrist, ,-tnr 22 let iz Nappanoe. je dunes umri vsled preobilja Ikade-nja :.ret. Prednr. je postal proti-ci«raretni zakon jiravomočen, nakupil si je veliko zalogo cigaret, ktere je p.-eiii : .restano kadil. Prodajalci s<> ?e količino krvi in zlravniki s^: jej reki . da je nesmisel trositi še v nn-lalji' denar za zdravil« . ker itak ni manja. k'1 ; zojiet m!no prebavanje Preba v!j:-, n je vsake jedi je zaj'imč?no in if i h -e nova * " X lekarnah. J .-eo i T •• ncr. 7.^.' A 'land Ave.. Ohie? . it;. Včeraj je nastala na zapadnej 23. ulici v New Yorku nepopisna razburjenost. Na stotine in stotine žensk je oblegalo departementno trgovino tvrd-ke Benedict & MeFarlane Co., 153. zapadna 23. ulica, o kterej je preje krožila po mestu novica, da je na robu bankerota. Od prve do zadnje ženske so bile skrajno razburjene in vse so prinesle seboj knjižico napolnjene z takozvanimi "blue trading stamps", za ktere dajejo razne tudovine "darila" na račun odjemalcev. Vse so zahtevale, da se jim da obljubljena darila. Pri tem so razbile velika steklena vrata in vse polno predmetov. Promet na 23. ulici je bil popolnoma vstavljen, vse polno otrok se je izgubilo in mnogo žensk je bilo ranjenih, ^e le potem je zavladal zopet red, ko so prišle na lice mesta policijske rezerve in konjiča. Vzrok temu je bila novost, ktero so uvedli v "14. St. Store". kjer ne dajejo več modrih znamk temveč posebne rabatne znamke. Radi tega so mislile ženske, da so modre znamke brez vrednosti. -Tedna je sporočila o tem dragej in kmalo se jih je nabralo na stotine pred zgoraj omenjeno prodajalno. 75 komijev in nad 400 prodajalk, ktere vrše službo v pritličju imenovane trgovine, je zaman kričalo, da tvrdka ni insolventna. toda nihče se ni hotel potolažiti, kajti vsaka je hotela zamenjati svoje "blue stampse" v blago. V dren ju so matere izgubile 7 dojenčkov, tako. da je bilo vpitje nepopisno. Tu pa tam prišlo je tudi do pretepa. Na to se je pričela splošna plenitev; vslužbenci so hiteli po policijo in rezerve so hitele na lice mesta. Toda ženske so se za pešce le malo brigale in še le; ko so prišli konjeniki, so postale mirne, kajti jahači vsakemu ženstvu najbolj im-ponirajo. Da se je to pripetilo v Petrogradu. noročalo bi naše časopisje zopet o "groznej revoluciji" na Ruskem in plenit vi prodajalen. Toda pri nas ne poznamo revolucije. Rusi pred Formozo? Sc nepotrjena vest javlja, da je Rožestvenskovo brodovje že plulo memo otoka Formoze. — Najbrže so ruske vojne ladije se zasidrane v zalivu Kamranu. Japonska protestira proti Franciji vsled kršitve neutralnosti. FRANCIJA ODGOVARJA, NA JAPONSKE TRDITVE NISO HtilSNIČNE. — TUDI ANGLIJA SE STINJA Z FRANCOSKIM ODGOVOROM. — NOVE RUSKE VOJNE PRIPRAVE. — NA MANDŽURSKEM BOJNEM POLJU. Petrograd. 21. aprila. Finančno mi-nisterstvo dobilo je iz Shanghaja brzojavko, ktera sporoča, da se tamkaj zatrjuje, da je rusko vojno brodovje že plulo memo otoka Formoze, ne da bi srečalo Japonce. — Ako bi hoteli Rusi priti do Formoze od Kamrana.; morali bi pluti P00 milj daleč po mor-ju. na kterem je mnogo parnikov, da, bi pluli neopaženo je izključeno, zlasti radi tega. ker šteje rusko brodovje sedaj 50 ladij. Paris, 21. aprila. Po naročilu svoje vlade, je tukajšnji japonski poslanik. SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v LjuPijani! Mal položi dar domu na oltar! (v d) Resignacija pokojninskih uradnikov. Washington, 20. aprila. Od desetih pokojninsk ih pregledovalcev, kteri tvorijo urad, odstopila jih je danes devet iz državne službe. Vsi so namreč vroč li tajniku Hiteheocku prošnjo za odstop. Kakor smo v "Glasu Naroda" že poročali, so omenjeni uradniki to morali storiti, ker so podelili tudi takim vojakom polkojnino, kteri n:so bili nikdar v vojni. Resignacije so bile naravno sprejete. Pot k zdravju. Na drugem mestu današnje izdaje našega lista našli bodo cenj. čitatelji naznanilo, da pošlje dr. Collins v New Yorku vsakomur, kdor pošlje par poštnih znamk, malo knjigo, ktera vsakogar poduči, kako zamore človek ostati zdrav in kako se je treba zdraviti v slučaju bolezni. Knjigo smo pročitali in jo vsakomur priporočamo. Ponudba dr. Collinsa je zelo liberalna. ako pomislimo, s kolikimi trošiki je spojeno izdanje take knjike za naše rojake. Knjiga je pisana zelo razum-Ij vo in bi morala biti pri vsakej slo-venskej obitelji kot svetovalec v zdravju in bolezni. Petdeset tisoč Iknjig se razpošlje. Vsakdo je dobi, kdor pošlje par poštnih znamk. Greater Pittsburg. Pittsburg, Pa., 21. aprila. Governer Pennvpaoker je podpisal postavni predlog, kteri določa, da naj prebivalstvo mest Pittsburg in Allegheny glasuje, da se obe mesti združita v jedno in tvorita skupno Greater Pittsburg. Prebivalstvo Pittsiburga bode potem štelo 600,000 osob. Februarski naseljenci. Glavni naselniški urad v Washing-tonu naznanja, da je prišlo tekom februarja v newyorsko Luko 51,867 inorodcev. V .mareu se je imenovano število podvojilo. dr. otono obiskal včeraj popoludne ministra inostranih del. Delcaseeja, pri kteremu se je v imenu Japonske pritožil vsled navzočnosti ruskega bro-dovja v zalivu Kamranu. Na to je ministerstvo uradoma naznanilo. da korak japonskega poslanika nima značaja formelnega protesta. temveč njega namen je le dobiti od Francije izjavo, da se bode ravnala natančno po določilih nevtralnosti. Minister inostranih del je japonskemu poslaniku odgovoril, da bode francoska vlada skrbela ca nevtralnost Francije in je dejal, da je Japonska brez vzroka v skrbeh, ker vesti o kršenju ustave niso potrjene. Tukajšnje časopisje se le mimogrede ter zelo površno bavi z japonskim protestom. Največ časopisov piše o razburjenih Japoncih v humoristič-nem smislu. Petrograd, 21. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se ravna admiral Rožestven-skij vedno natančno po predpisih nevtralnosti, kajti njegove ladije nakr-cavajo premog in provijant vedno onstran tromiljske meje. Vesti, da namerava Rusija poslati sedaj tudi črnomorsko brodovje proti Japonskej, so neosnovane. Vlada je zelo zadovoljna, ker se poroča, da Japonci niso odvzeli niti jed-nega premogovih parnikov, ktere jje Rožestvenskij poslal po Sundskej ožini. da tako spravi Japonce na napačno sled. med tem. ko je on plul p^ Ma-lajskej ožini. Rožestvenskij je dospel v Malajsko ožino, predno so premogo vi parniki zavili v Sundsko ožino, na kar so japonske vojne ladije ostavile Sundsko ožino, ker niso našli niti vojnih. niti premogovih ladij. London. 21. aprila. Dasiravno tukajšnje Časopisje objavlja članke, naperjene proti Franciji, oziroma kršenju nevtralnosti. vlada izjavlja, da po^ loža i na iztočnih morjih ni vznemir-Ijiv. Angležka vlada tudi ne pričakuje, da je bode Japonska pozvala, naj podi pira njen protest, kajti do sedaj ni dokazano, da bi Rožestvenskij kršil neutralnost. Saigon, francoska Cochanehina, 21. aprila. Rusko vojno brodovje qe še v zalivu Kamranu. Petrograd, 21. aprila. Vlada je v inozemstvu naročila 400,000,000 nabo- jev in bode v kratkem razpisala tudi dražbeno oddajo nabave raznih oklop-nic od 15,000 do 20,000 ton. Sedaj so zopet zatrjuje, da so ruski agentje vendarle nakupili več jugoameriških vojnih ladij. London. 20. aprila. Tz Tokio se javlja. da je 4. divizija ruskega brodovja kt ero vodi podadmiral Nebogatov, dospela v ožine Sunda. južno od Malake in da se kmalu pridruži Rožestvensko-vemu hrodovjn. Vsled tega je opažati vedno večjo bojazen pred bližajočo se bitko. Vendar pa Japonci še zaupajo v admirala Togo. Petrograd. 20. aprila. Vsa Rusija se zanima za poročila o gibanju Ro-žestvenskovega brodovja, toda admi-raliteta izjavlja, da o gibanju nič natančnega ne ve. Glavno vprašanje, katero vgibajo sedaj mornarični častniki je, bode li Rožestvenskij odplul proti severu po ožini med celino in otokom Formoza, ali bode odpotoval po Pacifiku. Glavni del japonskega vojnega brodovja se zbira najbrže blizo japonskega obrežja, kajti Togo se ne bode upal pričeti z bitko na odprtem morju. Radi tega bi bilo za Rožestvenskega ugodneje, ako bi odplul po Pacifiku in prične z odprto bitko. Togo bode najbrže napadal Ruse po noči z torpedo!ovkami. da poškoduje kako rusko ladijo. Tokio, 20. aorila. Francija še ni odgovorila na japonski protest proti prisotnosti ruskega vojnega brodovja v francoskem zalivu Kamran, vendar se na tukaj pričakuje, da pride kmalu odgovor. Sedaj še ni znano, se li mude ruske vojne ladije še v imenovanem zalivu, ali ne, dasiravno so bile. kakor se je včeraj poročalo, še tamkaj. Protestno noto so Japonci poslali v Francijo običajnim diplomatienim po tom.. London. 20. aprila. Tz. Pariza se iavlja tukajšnjim "Central News", da ie japonski poslanik, dr. Montono. vložil pri franeoskej vladi protest nroti navzočnosti ruskega brodovja v francoskem zalivu Kamranu v Co-chineliim. Paris. 20. aprila. Poluradno se naznanja iz najvišjih krogov francoske diplomacije, da do sedaj še ničesar ni znanega o japonskem protestu Franciji. V ostalem je pa rusko brodovje že več dni izven tromiljske morske meje francoskega vodovja Cochinchine. To pomenja. da se Rožestvenskij ravna strogo po predpisih neutralnosti. Petrograd. 20. aprila. Tz prelaza Gunsliu v Mandžuru se poroča, da so Rusi pronašli. da hočejo Japonci njihovo vojsko obkoliti. Kacih 30 milj severno od prelaza Gunshu sta dva oddelka. kterih vsaki šteje po 3000 kitajskih roparjev in več tisoč japonskih konjenikov, kteri imajo seboj 22 topov. Dogodki v Rusiji. Vrv za Kalejsva. MORILCA VEL. KNEZA SERGEJ ALEKSANDROVIČA BODO PRIHODNJI TEDEN OBESILI. —o— Priprave za revolucijo dne 1. maja. — Dijaki obtoženi radi žaljenja veličanstva. —o— ŠTRAJK NA KAVKAZU. Moskva, 21. aprila. Morilca velikega kneza Sergej Aleksandrovima, Iv. Kalejeva, ki je bil dne IS. t. m. obsojen v smrt,, bodo tekom prihodnjega tedna obesili. Njegov brat služi pri nekem petrogradskem gardnem polku. Njegova mati je bila soproga policijskega narednika Kalejeva v Varšavi, kteri je pa že umrl. V kratkem bodo tukaj sodili več vseučiliščnih dijakov radi žaljenja veličanstva. Generalni gubernator Trepov je vse potrebno odredil, da prepreči eventu-elne nemire, kteri zamorejo nastati dne 1. majrv kakor je to običaj v Evropi. Razni agitatorji svetujejo delavcem. naj se oborože. Policija je dobila imena 400 agitatorjev, ktere bodo aretirali in poslali v njihove vasi. Tifiis. Kavkaz, 21. aprila. Vlada bode po italijanskem vzgledu uvrstila tukajšnje štrajkujoče železničarje v vojaštvo in jih poslala na Daljni Tz-tok. ako v kratkem ne prično z delom. Novosti iz inozemstva. —o- CESAR FRAN JOSIP JE VČERAJ PO STAREM OBIČAJU HABS-BURŽANOV UMIVAL NOGE 12 STARČKOM. Poslanska zbornica na otoku Kritu se je Izrekla za zjedinjenje Krita z Grško. NAJVEČJI PARNIK. Poziv Gompersu. Washington, 20. aprila. Delavci na otoku Puerto Rico so naprosili predsednika organizacije American Federation of Labor, Samuel Gompersa. da jih podpira v njihovem prizadevanju za povečanje plače. Poziv dospel je Gompersu v roke iz Santiaga po lokalnem organizatorju Iglesiasn. kateri prosi v imenu 10,000 štrajkarjev za financijelno podporo delavcem. Pri mirnih zborovanjih je delavee napadla policija in jih 60 ranila. Pričetek plovitbe na veletoku Saint Lawrence. Na veletoku St. Lawrence so zopet pričeli voziti parniki, in sicer med Ogdenburgom in A lex and i a ter med Kngstonom, Ont., in Cape Vincen-tom. Ustrelil svojega tovariša. Dr. Anderson Lawrence Bragg v Covingtonu, Va., js pomotoma ustrelil zdravnika dr. A ^andra Nelsona, o 'kterem je menil, da je +at., kteri je vlomil v njegovo stajnovanje. V 8 mesecih petkrat mati. Jedva IS let stara gospa Uriah Bai-!c-y v Laurellu. Del., ktera je dve leti poročena z ndkim tovarniškim delavcem, je tekom zadnjih S mesecev po-rod:Ia — petero otrok. V avgustu mi-nolega leta povila je dvojčke, ktera oba sta umrla in včeraj povila je "presrečnemu" soprogu — trojčke, ki so pa k sreči živeli le po par ur. V sedemletno ječo. F. F. Kaneen. blagajnik Citizen 's Savings banke v Lorain. Ohio, kteri je poneveril večjo svoto bančnega denarja, je bil obsojen v 71etno ječo. T'radnika is-te banke H. B. Walker in Dr.Tia Walker sta dobila kot solkrivea prvoimenovanega vsak po dve leti cebre. Spomin na bitko pri Lexingtonu. Po vsej državi Massachusetts so dne 19. aprila obhajali 1301etnico bit ke pri Lexingtonu. Najbolj navdušeno so ta državni praznik obhajali v Con-cordu in Lexingtonu. Farmerji proti trustu za mleko Albany. N. Y.. 20. aprila. V assembly so sprejeli in potrdili Fisbev pred log. kteri daje farmerjem države New York pravico, vstanoviti kartel proti trustu za mleko. Zakon odločno do loča. da proti tmstni zakon ni mogočo vporabiti proti združenju farmerjev Sedaj določa šest meščanov mesta New York ceno, ktero dobivajo farmerji in teh šestero ljudi tvori tudi borzo mle ka. Oni se vsaki mesec po enkrat snidejo in določijo ceno mleku. Zakon je bil potrjen z 80 proti 40 glasovom. Čin pijanca. Cincinnati, Ohio, 20. aprila. Chas Finch je včeraj na Liuertv St. via duktu napadel devet let staro dekli co Loreto Krckeler in jo vrgel raz S3 čevljev visoki viadukt. Deklica je pr padcu zadohila talko nevarne poškod be, da je dvomiti, bode-li okrevala Nesrečna Loreta je odšla s svojim 6 let starim bratom na viadukt, ko je hotel pijani F:ncli dečku vzeti klobuk Lore t a je branila svojega brata, na kar jo je pijani lopov prijel in vrgel v glaboeino. Detektivi v zvezi s tatovi. New Orleans, La., 20. aprila. Detektiv Josip Duplain ie danes priznal, da vlada v oddelku detektivov tukajšnjega mesta grozna korupcija, kar velja najbrže tudi o oddelku navadne policije. Duplain in nek drugi detektiv. 'menom Kizer, >ta bila danes od-slovljena. iker sta se udeležila nekega ropa. Fredn:ku R. R. Henrvju so pre.I tremi tedni trije roparji odvzeli diamantno iglo. na kar sta jih imenovana detektiva vjela. Potem so iglo prodali in si denar razdelili med seboj. — Predsednik v snegu. Glenwood Springs, Colo., 20. apr la. O predsedniku Rooseveltu in njegovem spremstvu se danes ne poroča niti besedice. Prve novice bode prinesel njegov tajnik Loeb. V gorovju še vedno razsaja vihar ter skoraj neprestano pada sneg, dež in toča. V soboto ali pa v ponedeljek se bodo lovci preselili na drugo stran gorovja, ker je tam več divjačine, kakor na tej strani. Sedaj naj se oglasijo žeu-ke. Mi smo laliko zadovoljni, — namreč mi. možki. saj je vendar včeraj med zborovanjem Physical Education Ass. dr. F. IT. Arnold častno izjavil, da so možki v splošnem oziru neizmerno boljši, nego potomke krasne — recimo Venere iz Milo. Ženska kolena se dozdevajo imenovanem zdravniku uprav grda. Sedaj pa prepuščamo, da se oglasijo one, ktere nam (možkim) spletajo vence življenja. Vsem cenjenim naročnikom in vsem rojakom sirom Amerike ter vsem drugorodnim prijateljem našega lista želi vesele velikonočne praznike Uredništvo. Dunaj. 20. aprila. Cesar Fran Josip je danes postarem običaju cesarske rodbine TTabsburžanov umival noge dvanajstim starčikrm. najstarejšim in najrevnejšim v tukajšnjem mestu, da tako proslavi Veliki četrtek. Ceremo-irji so prisostvovali vsi člani cesarske •»b'telji in člani diplomacije. Starčke pripeljali na dvor v dvorskih kočijah. Cesar je starčke pogostil z jedili in raznimi darili. Kanea, na Kritu. 21. apr'la. Včeraj je pričela zborovati kričanska poslanska zbornica. Zborovanje je otvo-ril nadkomisar velevlasti. princ Jurij. V svojem nagovoru je grajal revolu--ijonarje radi njihovega zadržanja n izjavil, da je pripraven privoliti v vse pametne reforme. Nato se je poslanska zlx>mica jednoglasno i/rekla za združenje otoka Krita z Grško. Belfast. Trnka, 21. aprila. Tukaj so spust li na morje novi parn k ham-br.rške parobrodne družbe, kteri je-jeden največjih parnikov. kar j'h vozi med Hamburgom in New Yorkom. Pamik -e imenuje 1 Aiikm ka'" in no-22.505 ton. Na njim je prostora za 1000 ljudi. London, 21. aprila. Parobrodne zavarovalne družbo so v sfcrbeh zaradi" nemškega parnika "Castilia", kteri ie odplul koncem marca iz Vera Cruz, Mexico, v London, kamor pa še dose-daj r.i dospel. Na parniku je 30 mornarjev in 12 potnikov. Noiniri v Limogesu trajajo dalje. Delavstvo se izzivlje prav s tem. ker prihaja v mesto vedno več vojaštva. Na vseh ulicah in trg h stoji vojaštvo. Ameriikanski konzul v Limogesu, Griffin, je sporočil poslaništvu natančno poročilo o vseh dogodkih. Še jedna milijonarka vzela kočijaža za moža. Nečakinja milijonarja Andrew Cr-negieja se je poročila z svojim kočija-žem. Ko so poročevalci vprašali njenega strica, kaj on meni o tej poroki, je dejal: Raje imam v svojej rodbini marljivega kočijaža, ki je siromašen, nego kakega lenega vojvodo. Na koga je neki pri tem mislil? — Marlborougha, nekdanje gospodične Consuelo V----Ruxburglie. nekdanje gpdč. Mav, ali Castellane od Ane bivše G...? - ^fS Ss KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Misijona r sv.bfskpzfskpzbfskpzskwpf Dent selila n d 20. aprila iz Hamburga z 620 potniki. Net kar 20. aprila iz Genove z 2711 potniki. Pennsylvania 20. aprila iz Hamburga, Christ iania 20. aprila iz Hamburga z 631 pot. Armenian 20. aprila iz Liverpoola. Dospeti imajo* !?he;n iz Bremena. M.:iii iz Bremen i. P>a ' p iz I.iver-K- !a. Etr"r:a iz Liverpoola Phi'ndelnhia iz Southaaiptona. l.a B retagne iz Havre. Kroorland iz Antwerpena. Nederland .iz Antwerpena. Kroonlamd iz Antwerpena. Cretic iz Genove. Albingia iz Hamburga. Statendam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Mongolian iz Glasgowa. Georgic .iz Liverpoola. Oapluli so: La Savoie 20. aprila v Havre. Moltke 20. aprila v Hamburg. Odpluli bodo: Lucauia 22. aprila v Liverpool. St. Louis 22. aprila v Southampton. Vaderland 22. aprila v Antwerpen. Neckar 22. aprila v Genovo. Columbia 22. aprila v Glasgow. Allemania 22. aprila v Hamburg. Christiania 22. aprila v Hamburg. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev y Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja li=t za Ameriko . . - $3 0(1 " pol leta............. 1 50 Za Evropo, za vse leto..............4.50 " pol leta....... 2.50 «> c« « četn icta............1.75 V Evropo pošiljamo list ski^no dve številki. 'GLAS NARODA" izh:ij i v-nki aan iz-vzeniji nedelj in praznikov. "GLAS IN A RODA'* ("Voice of the People*') Issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi bre- podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoii pošiljati po Monty Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreie iu demo naslovnika. Dopisom in pošiijatvam naredite naslon . "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Talui'on: 3795 Cortluna. Na Ellis Islandu. Trvr;tv>ki <-hl.hu na.-e vlade pozval jo razne trjri v<»e iti druge podjetnike. da U km ijejo za razne privilegije na n;i- . - •.i-*n ol-ku v nc\v-yor iV. T lev: ■ : The bo- de v' « l-i - :'. ■••,»> 1. :! ja za bo *re'i !•■:. D -v ireba je mulati ri»ra«m našel Siaau komisarju v Wasbmftf< »a d . 3. maja. Vladn bode ■ J da najem prcskr- lezni-i h s ; i.ikov - i ran*-. ktero vza-ini i« i -eh. ■ j:f padu, ka- kf.r tinli /a v/. ;-;.ev, e re-Lavranta ti« ai njeva i.!> d< m' i :ia ot< kit in IjtiH-ev 7. oti-ka v r.i'ne raje mesta Xi'iv Y««rk in <>';• ■ -iui.Ši Taruisfcli p. :n. ■ ,»v in že!' ..h taj. Vsaka jkmiu 'ha se m«>ra nanašati le na jedno V-'' - i navedenega vin iineira razpisa "»^i.i-nio >e te dni razni trgovci in re-tavraterji na otoku v tolikem številu, <1.i s'coraj nadkrilj. jejo one ljudi, ktori pričakujejo svojce iz Evropi. Vsakdo bi namreč rad delal kupčijo na Ellis Islandu, ker je znano, da tam v-nkdo v neprimerno kratkem easu oboeati- Toda jh> izjavi naselui-Skega komisarja Watchoriia sedaj ne bode mosroee tako brezobzirno vsiljevati naseljencem provijant, kakor v prejsnj:h letih, ko je bil takorekoč ■vsak naseljenec, kteri je potoval dalje proti zapadu, prisiljen Ikupiti po-♦ relxne. oziroma nepotrebne jest-vine. — Vodja inkvizicijskega oddelka, 1)itš; major madjarske revolucije, Karol Semsey, je bil včeraj izredno vesel, ker so pripeljali v njegovo pisarno neko žensko, ktera je dospela iz Evrope s parnIkoni Noordam, Razveselil se ni radi ženske, temveč radi epom i nov na revolucijo, ktere mu je obudila omenjena ženska, ki je — nečakinja zmagovalca mesta Ilenaian-stadta. generala Bema. Imenovani vstaš je prišel v mesto z godbo na čelu. medtem ko je 24,000 avstrijskih vojakov odšlo iz mesta, da bi Madja-re, iii so mesto oblegali, utronobili. Nečakinjo starega v Maša so izpustili, kajti dokazala je, da javnosti ne bode nadležna. Očetovska skrb. Iz Berolina se poroča, da namerava cesar Viljem svojemu najstarejše-:mi sinu, oziroma takozvanernu pre-slovati za par n:l:j( tiov maiik večjo plačo, nego je iebiva on sam, — samo da ga obvaruje pred " velekapitalističnimi" vplivi. „ Le te/k o se človek vzdrži, da bi ne -al kake satire. Iz zgoraj omenje-lega jvoročila je prav lahko razvideti, bi nem-ki Viljem svojega naslednja rad obvaroval pred ono žalostno - '• , ktera je preganjala njegovega - cesarjevega — očeta, in ktera pre-''mja tudi smešnega Viljema, ki moti kljub cesarskem sijaju živeti le od — pum panja. Dokler je bil Friderik IU. še •' prestolonaslednik", so v Be-rolinu in po vsej Nemčiji eelo vrabci '"■ivkali, da je bodoče "veličanstvo" zadolženo čez glavo in da je Friderik na milost in nemilost izročen ljudem, kteri so mu posojevali denar. Sedaj -e isto to zatrjuje fcu-di o cesarju Viljemu, kteri je glavni dolžnik znanega posestnika livarn Kruppa. Radi tega tudi ni bilo čudno, da je Viljem moral iti za pogrebom navadnega "podanika" in da se je tam i med "podaniki" s svojim govorom blamiral. Natančnega o cesarjevih dolgovih naravno ni nikomur znano, kajti le oni, kteri so mu denar posodili, vedo, koliko imajo za tirjati. Toda Vilje-rnova želja, obvarovati svojega sina !>'-ed dolgovi, nam najbolj dokazuje, da svojemu sinu ne želi. da bi zabre-V tj-'.co glob ko v slavni nemški puf, kakor on sam. Mogoče je pa tudi. da Viljem ne /:r'pa svojemu potomcu, Iker ve, da je "i len s n svojega pijanskega očeta, remu ne zadostujejo milijoni mark, re mora pristradati siromašno ■t m-ko ljudstvo, samo da nasiti jed-•' a izmed svojih neštevilaib para- -'tov. T. '.i naj že bo,le temu kakor hoče. ^ ■ iu javno zahtevo je ^opet doka-. la v njegovej glavi ni vse v re-'. r inr-'-e bi -otovo javno ne pri-■ . '. ka^o je zadolžen. Ako je prestoli. .inik — pn vzgledu vseh ostalih co v — zapravljivee, potem mu '•. ill par milijonov mark, ktere i ti a j.o želji njegovega očeta •a: i bfilno lj.:>lstvo, ne bode mno-. • {'orna _v.il,). Baš nasprotno, č m več !e d bil, tem več bode pognal, ba.š :: kor nje-ov oče. Povečanje plače za-" re f buditi v njem le še večjo za-: :a.v!jiv. -t. (kajti: "L'&ppetit vient en mangeant." Novi ogrski dvorni urad. Koresp. "Wilhelm je zvedela iz Budimpešte, da je cesar odredil ustanovo dvornega maršalskega uraložaj zelo nevaren in prvega okto-la je zapovedal glavni poveljnik ja-!.oii-i'd. maršal Ojama, zasesti mesto Mukden, potem ko je nazaj potisnil desno krilo naše armade. Naš sibirski /bor je stal na skrajnem desnem krilu in imel sebi nasproti čete Okuove armade. Prvega oktobra smo tudi mi začeli prodirati naprej. Nastopil je najikrvavejši boj na kratko daljavo. Vse stekle napr-rle Japoncev smo odbili. Kako vroč je bil boj, svedoči dejstvo, da je topništvo mojega zbora Izstrelilo 4000 strelov, pehota pa nad 000,000 krogelj. Šel je dež kakor iz lijaka, grom topov se je zlival s strašnim bučanjem viharja. Tresk an je groma je glušilo pokanje stotin topov, j Cku ni mogel izpolniti povelja svoje- j ga glavnega načelnika, in mi smo! ohranili Mukden. Tretjega oktobra (seveda po ruskem koledarju, ki je 13 dni za našim) smo že mi začeli napadati, ter smo v boju vzeli važno sovražnikovo postojanko. V noči med 13. in 14. olktobrom so jim naše čete ugrabile drugo važno postojanko. Ljudje so v gluhi noči, ko je luna zašla za oibzorje, plezali kakor mačke, in med tem bili tihi kakor v grobu. Plezali so tri nre, prišli, naenkrat vstali, in: Ura! Japonci so bežali, deloma smo jih pa polklali z bajoneti ... Kitajci pomagajo Japoncem, dajejo jim 'znamenja, kje se nahajajo naše baterije in reserve. Slugo ogleduhov smo vjeli in kaznovali. Še le ko smo izgnali vse Kitajce iz našega okraja, nastala je mrtva zona in Japonci so morali loviti slepe miši, ker jim je naš položaj .postal tajen.. . Vojna je srdita; vojni pogoji so težki. Ruska armada je dobila toliko vojašiko izkušenost, da bode Rusija v 10—15 letih postala grozna vojaška sila. Japonska pehota — to je prva pehota na svetni, toda mi se jim ne podamo: topništvo naše je veliko boljše od japonskega. Sredi oktobra so nas dali v reservo in mi čakamo sedaj na čas, ko bode treba stopiti v boj z generalom No-dzu. Vojaški ženij je izpreonenljiv in treba je vedno računati z vsalko malenkostjo. Tukaj je nastalo mrzlo. Po noči je mraza do 13 stopinj R, po dnevu je krasno solnce. Mi smo se zarili v zemljo, v jamah smo si napravili peči. Jemo dobro, živina je mongolska. Vedno imamo svež kruh. Ljudje imajo vsak dan topel obed in večerjo in dvakrat čaj. Odeti smo toplo. Vse spletke ptujih časnikov — so laž. V bivakih igra vojaška godba in se pojejo pesni. Bolnih je malo. V našem zboru je med 32,000 ljudmi bolnih vsega 912. Glej, kako Slavjani prodirajo na Daljni Iztok, ki je potreben njihovim bodočim rodovom, do nezamrz/njenih izhodov k Velikemu oceanu, kjer se bodo v bodočem veku sešli vsi narodi zemlje! -o- Dimnikar — operni pevec. V Bero-linu vzbuja pozornost mlad tenorist Ellenson. Vsi mu prorokujejo sijajno bodočnost. Pred kratkim je bil še dimnikar. Odlični meceni so mu obljubili podporo in izobrazbo, da postane odlična gledališka moč. MALA OZNANILA. Važno za one, kteri iščejo po Ame-nki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo delavskih močij aznih slo:e\, ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite da' malega oznanila v naš list, ako ' m a i kaj na prjdaj, želite kaj kupiti itd. Xa^i oglasi imajo vedno ugoden uspeh. Cena za enkratno uvrščen je, <•? oglas ne obsega* več kot 7 vrst, 2-5c.. za 4kratno 75e. Če ot)sp<>a oglas nad 7 vrst, pa 7-\ jedno uvrščenje 40c. in za 4kratno $1.25. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svota naj se pošlje z cglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah al po Postal Money Order. Za trgovce, obrtnike, salconerje itd. posebna prilika in posebne cene! NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrva- ( 'toni, kteri potujejo če« Duluth, . naznanjam, da Bern se preselil z i mojim saloonom, in sicer prav bliro kolodvora. MoJ SAUOON bc nahaja pod St.' 409 W. Michigan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsa-ikemu najboljšo postrežbo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MINN. K U E Z. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-ljatev registriraua-. Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice« Vozovi za tu:; Izborno pijačo razpečavam: { Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvoru £ v Read in gu. Pa. .................. $3.40 l V steklenicah po £ -al.? 12 steklenic skupaj____ $11.00 6 steklenic..................................................................i5 ^ / Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj. % Ne pijte mešanice od whiskey a, temveč zahtevajte o v-od ? zdravo pijačo ^ SLIVOVKO i Pazite na znamko steklenice, da je prava. Pišite takoj na C naslov: JAS, W. WERT2, 329 Penn Street, Reading, J Opomba s Xa željo priobčimo vse saloone v Ameriki, J kjer se toči naša pristna slivovka. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, k£ vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaii. \ ožnia do New Yorka traja manj nc-£o tii dni; prihad v New York pc dnevu. Oglasite se pri: C.M.C0X lL C. POST, Ass't Ticket Ag^:. City Ticket A teat 313 rs'. Main St:., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbene« Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York na kolodvoru- NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PROUAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali Črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik od $2.25 do $2.75 galona. Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cal. Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 22. aprila ob 10:30 nri do-poludne iz New Yorka v Antvrerpen Nemški parn'k na dva vijaka NECKAR odnlnje dne 25. anri.a ob 10 uri dopo ludne iz New Yorka v Bremen. Francoski nnrnik LA BRETAGNE odpluje dne 27. aprila ob 10. uri dopo-ludue :z New Yorka v Havre. Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 26. aprila ob 10. uri dope ludne iz New Yorka v Rotierdam. Nemški brzoparnik DEUTSCHLAND odpluje dne 27. aprila ob 12. uri opo-ludne iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštai parnik KROONLAND odpluje dne 29. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 2. maja ob 5. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New Tork, pričakuje ga naš vslužbcnee na postaji, dovede k nam v pisiiro in spremi na parnik brezplačno. Akj) pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. ia aleparj*v v Now Yorktu Vožnje listke za navedene pemike prodajamo po isti čemi, kakor t glavnih pisarnah paro-brodnih družb. FRAHX SAKSEft, 109 Greenwich Street, New York City. NIG VEG BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New YerkuT Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa. Deli čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. r Berite to kar potrjujejo osebe, kteri h slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeli tega novega obtiči le vtem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizem. srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju križa, tako, da mi je bilo življenje neprespano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživnnju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znnk zahvale srčno udani Frank Tuliiovič, Springtield Ave, G rant ford., N. V. To spričevalo je bilo podpisano v mojei prisotnosti 8. septembra letali". Nikola Grill, Notary Public,99Grand St. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. (Je imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE ROLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOV: Universal Medical Institute, 30 W. 2QtH Street, New York, blixu Broadway. URADNE URE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure dop. do 5. ure pop., in od7. do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1. tire pop. ■.■yg^agma JngoslDYaaska |||| Ketol Jeflnota. | ^^ II AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4, floor. Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, All IN NESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK. P. O. Box 138r Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IL tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj ?e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. —-Vtv- ' Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9- ure zjutraj ao 5. ure popoiudne i*» vzem&i nedelj in praznikov. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Pongratzova podrtija ob Poljanskem nasipu v Ljubljani se rabi. ka- kor 7. :i!io. >e vedno za vojaštvo, dasi-rnvv 1 tii vredna, da bi nastanil notri — divje zveri. Vojaško poveljstvo t- p:>m< ' 1 > storilo, da je prisililo de- ^ iolo i:i ■ 1 ino do z Trad be razširjenja ^ hrambovske vojašnice. Ker bodo vendar 1 j k va j "a dohajajoče rezerviste v: ali znova v te turške kata-k ' be. " ' bilo na mestu, da se Tirede pn -! or. tako. kakor se za elovešika t- • '•> 1 ...... J PRIIIORSKE NOVICE. Dva ^radova. N:t Vtiskem sta 2 -tar I.ivna ir":»d 1. Prt »!a sia oba v . IV-. . dosedaj v posesti ■ « B ž i rev. ki je prešel v roke I .1 ;> (v. ta V Griči; dru- , m laj v posest i gtoiar Comiiini-<*r ■ fir, . i'veš<*I v roke bivšega ,n Josipa Rubbia. Poskus sazioniora. "221 etna šivilja fl. D ')«- ,ij< <"-a v 4. nad-1 hiše št. 11 v ulici deli "Institut o v Tr:iienim potom pozvali zdravil ca -e zdravniške postaje, ki je ne-•crtVnici i/>pral želodec ter s tem odstranil vsako nevarnost. 1'zrok te«.ra blazaiega ]x>skusa niso znani. KOROŠKE NOVICE. Narodna šola v Šent Jakobu v Ro- žu. Ljudstvo na Koroškem je navdu-i^fno za Cirll-Metodovo šolo v Šent Jakobu v Rožo. Kakor se poroča iz zanesljivega vira. so obljubili koroški kmeti narodnjaki že precejšnjo svoto za šolo. v srijemski županiji. V v.irovitiški županiji se razvija zdaj ista stvar od madjarske strani. RAZNOTEROSTI. Ogrska kriza. Z ozirom na ogrsko krizo pišejo s! o vaške "Narodnie No-1 r v '' nastopno: Ne. cesar ne }x>pnsti. Iv njenrfi -prihajajo sedaj v avdijenee sami Andrassyji. Tiszi, Wekerli in S. ('-';i. Cesar mora pa vedeti, da tudi ini-; nt-tnadjarski narodi na Ogr--•':< m ne /ele madjar xacije armade; i-1- n »rila to iz Ijirbeszni do nemškejra p tve!.jstve.nega jezika in nemške voja--':«'• slu/.'»o. ampak "z čutstva samo-.-brav-be. I-ti ne žele te spremembe. 1 t11 Ii ••-;o iz-iliti Muljari, da posta-: • •• .id j arena armada orodje raz-: 'i k l.ja slovaškega,- srbskega, m-i ': ,ra "n nem^kt era prebivalstva, i' ! - lanje zmešnjave so posledice !< i: lQo7. P. stale bi še večje, ako bi • « .1 ::•'.•> oni ma ljarski stranki, .i« . .;]>isala leto 1Q4S na svoje za- Rrsija in Angleška v osrednji Aziji. IN" v <•:• v ;:rad por< "a z dnem 23. «'kt.: Dolarski truverner je naznanil atVanistanskeniu emirju, da je došla I Ilissak-Vamrar rova ruska armada. ( ivenit r v Sajsabadu pa poroča, da so Iiusi svoje obmejne straže ob reki Ko)niba ]»omnožili na 4000 mož. Tudi iruverner v Ilerradu poroča, da se ruske čete jako pomnožujejo. Governer je zahteval 20,000 mož. kar je emir takoj dovolil. Sajsabadskemu qoverner-ju je emir poslal obmejne zemljevide in mu ukazal, preprečiti vsako prekoračenje meje. Nadalje je dobil povelje utrditi mesto z novimi utrdbami, jarki in štirimi stolpi. Isto povelje je dobil iroverner v Njijni. Statistika o gledališčih, Največ gledališč ima Francija, namreč 394, potem slede: Italija s 3S9, Nemčija z 264, Anglija z 205, Španija s 190, Av-stro-Ogrska s 188, Rusija z 99, Belgija z 59. Švedska in Norveška s 4G, Nizozemska z 42, Švica s 35. Portugalska s K). Danska s 13. Turčija z 9, Grška 7. 2*3. Rumunska s 7 in Srbija s 6 eledilišči. Namesto univerze realka? Moravski dopisnik "Čecha" poroča, da se na Moravskem razširja novica, da vlada hoče v Brnu vstanoviti dve novi realki češko in nemško. Druga češka realka v Brnu je zelo potrebna. V novem poslopju češke realke nimajo učenci dovolj prostora, tako. da en del učencev se nahaja v starem poslopju. Nemci so prepričani, da se bode moralo v tem poirledn nekaj storiti va Čehe, zato že prekanjeno zahtevajo novo tretjo nemško realko v Brnu. Znana morav-ska enakopravnost jim bode gotovo vstrejrla. Bržkone bode nova češka realka nadomestilo za češko univerzo. Cene zemljišča v Londonu. Cene zemljiščem v Londonu so zadnja leta čudovito pomočile. Že v predmestjih velja aker zemlje, ki je za kmetovalca komaj 1000 vredna. 192.000 kron. V trgovskem okraja so cene še mnogo večje. V bližini nn«jležke banke velja aker zemlje 00.500.000 K. t. j. 1500 K za kvadratni čevelj ali 10 K za dva-dratni palec. Ob pristanišču velja palec zemlje 240 do 40P K ali 10 do 17 milijonov aker. ; Obletnica Košntove smrti. Povo-l'*m obletnice «mrti Ludvika Košata je ogr-ka neodvisna stranka priredila ; dne 27. marca ob mavzoleju na bu-' dimpeštanskem pokopališču primerno slavnost. Slavnostni govor je imel po-! -danee Bartha. Razun nje^a je govorilo še več poslancev in dijakov. Psevdogrof. V Lipto-Szent-Miklosu je izjrinil žnpanijski tajnik in urednik lista "Lipto", dr. Ladislav grof Ma-tuska. ker ga je železnična uprava ovadila zaradi ponarejanja voznih listkov. Po njegovem begu se je dognalo, da Matuska ni bil ne grof ne doktor, femuč si je vse dotiene listine sam ponaredil. Spričevala so bila tako dobro ponarejena, da je bivši naučni minister Wlassisc hotel Matusko imenovati za županijskega šolskega nadzornika. Nazadovanje umrljivosti in življenako zavarovanje. Mnogo statističnih HRVATSKE NOVICE. Iz Zagreba. Dočim po Hrvatskem zbiramo prineske za družbo sv. Cirila m Met.-da, da rešimo na.Še brate v T-tri iz iredentovskeira žrela, tnrajo našo zorni jo doseljeni ptujci s pomočjo svojih >op!emenikov. V "Slovencu" sem že večkrat omenil, Ikako je v Slavoniji nemški živelj začel vzdihovati svojo glavo ter se v nekih krajih Slavonije tako prevzel, da jrovori prežir- no o Hrvatih in njihovih pravicah v tej zemlji. Čudno to n;. ker so hrvatske oblasti same "vedno v prijateljstvu 7 Nemci ter složno delali proti Hrvatom. Tako se je zgodilo, da so v mno-jrih -lav. nJkih občinah dobili Nemci večino celo občinskih zastopih. Hrvatski šolski zakon je nasproti ■ntujcem tudfr jako popustljiv, da so si ti ptujci m"»irli povsodi odpreti svoje šole. tako da imajo sedaj Nemci v Slavon ji 37 čisto nemških šol, a od teh jih vzdržuje zemlja 22. Nemci delajo. kar hočejo, a hrvat*&e oblasti m« Iče. V Rum i n. pr. se javna šola zove "nemška Šola". Srbi imajo svojo srb-kc in Mndjari svojo madjarsko. Za 100 hrvatskih otrok pa ni nobene hrvatske ^ole, a v iavni nemški šoli hrvat^ci niti ne uči. Ti Nemci v Srijenm imajo od novega leta zopet svoje orlasilo "Dcnitsches Volksblatt fiir Svrmien"; imajo po večjih mestih svoja nemška dVužtva ter so tako jaki. da odstranijo vsakega Hrvata, V-e jim upira. Oni so izposlovali, da je bil prestavljen iz Rume odločen Hrvat katehet, ki je zahteval za hrvatsko deeo v šoli .iste pravice, Cctere uživajo Nemci. Še več. Že zdaj poročajo Hrvatom, da bodo pri prihodnjih volitv&h v Srijenru postavili svoje lastne nemške kandidate za sabor. Tako daleč so prišli tedaj Hrvati v svoji zemlji, ker se hrvatske politične stranke na tako važne stvari niso nikdar ozirale, in ker so politične in droge oblasti vedno zanemarile doma^ če avtofatomio prebivalstvo. Tako j« izkazov ddkazuje, da je umrljivost v zadnji polovici preteklega stoletja v večini kulturnih držav nazadovala, kar se tiče ljudi srednje starosti, nikakor pa ne otrok in starcev. Uzrok temu je dolga mirovna doba, izboljšanje sanitarnih »naprav, uspešnejša obramba proti epidemijam, izboljšanje zdravilnih metod in povzidig go-spodartsikega stanja nižjih vrst ljudstva. Življensike zavarovalnice imajo od nazadovanja umrljivosti največ koristi: čim manjša umrljivost, tem več dobička. Pomanjkanje učiteljstva. V vseh kronovinah se toži, da je nemogoče izpraznjena učiteljska mesta popolni t i s kvalificiranimi učnimi močmi. Tudi v prihodnjem letu ne bode nič boljše, kalkor se kaže. Sicer je letos na 67 državnih pripravnicah v zadnjem letniku 2024 gojencev in gojenk. Ako-ravno se je skupno število zvišalo od lanskih 10.9.30 na 11,430, pomeni po-v šek 500 maturantov pri sedanjem pomanjkanju učiteljstva slkoraj toliko kot nič. Heine v ruščini. Ker je ruska tiskovna cenzura nad vse stroga, poma-•_rajo si ruski pesniki in pisatelji s tem, da svojim proizvodom pridevajo do-stnvke "iz Goetheja", "iz.Schillerja' najraje pa "iz ITeineia". Na ta način ?e v ruski literaturi jako veliko lleine-ievih poezij., kterih Heine nikdar spe-snil ni. ^.fno^o ruskih cenzorjev sicer ve. ki so ti proizvodi ruske original-tie pesnitve.ker pa niso zavezani pri-•• er|:iti prestave z originalom, jih spuste sko;'.i Se:!o i?i Tvnrobdo. Za kuharice. V " Badischer Landes-bote" je čitati sledeči oglas: "Išče s<> kuharica ]x»d sledečimi poo^tji: Nastop takoj, rodbina brez otrok, polt ti štiritedenski dopust, ki ga lahko preživi kjerkoli hoče na stroške slu-/bodajalca. ^Tesečna plača 50 mark. v nedeljo izhod od 3. ure popoiudne do 11. ure pred polnočjo s ključem vež-•iib vrat. — H. Reudter, draguljar, Kaisserstrasse 103. Kaj nemški cesar vse zna. Pred kratkem se je vršila pri plavnem in-tendantu kraljevega gledališča v Be-rolinu pod cesarjevim vodstvom izkušnja Kleistove igre "Der Prinz von Hamburg". Cesar, ki je skušnjo vodil osobno, je igralcem opetovano popravljal izgovarjanje in povdarjanje besečL S to igro se bode kraljevo gledališče, ki ca je dal cesar prezidati, zopet otvorilo. Kako je treba ravnati s petrolej-skimi svetilkami. Posoda pri svetilki, v kteri je petrolej, se mora od časa dq časa izplakniti z zelo vročo sodo, ker petrolej vedno izločuje nesnago. Stari stenj iz prejšnjega leta rabiti je najbolj napačna štedljivost, ki se maščuje z slabo svetlobo. Stenj se ne sme prirezavati, temveč se mora ogorek s papirjem odrsniti. Votli prostor pod lu čjo se mora vsak dan izdrgniti z vato. ki se navije okolu kake trešeice, da se ne zbirajo tam saje in ogorki stenja, kar povzroča smrad. Da cilindri ne pokajo, ni druge pomoči, kakor kupiti le najbolje blago ter jih varovati prevelike spremembe v temperaturi pred prižiganjem svetilke. Svetilke, ki stoje v nezakurjenih prostorih, se morajo prenesti že četrt ure neprižgane tja, kjer naj gorijo. Kje je IVAN REMICH? Pred letom dni bival je v BeHire, Ohio. Za njegov naslov hi rad .vedel: JOSIP SKEDELJ, B«.-x 109, Rices Landing, Pa. (17-1S—i) Kje so IVAN PREŠEREN, doma h Turjaka. POLDE SUHADOLNIK, doma is Vrhnike. KAROL ŠMALC doma iz Ribnice, PETER SKORJA, doma blizu Hrvatskega, IV. BE-DENČIČ, doma is Šmarja na Dolenjskem. Prosim rojake za njih naslove. JOHN FERBEŽAR. C29 So. Santa Fe Avenue, P'lshlo, CjIo. (13-21—4) 1TAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO ZDRAVJE! NAZNANILO. Vsem cenjenim prijateljem ter dru-žtven kom naznanjam, da sem se preselil iz Luzerne, Pa., Ikjer sem bil pri podpornem družtvu postaja št. 4 za I. tajnika. Moj sedanji naslov je:; Box 24, Rhone, Luzerne Co., Han-1 over, Pa. Spoštovanj em (20-22—4) Fran Zaverl. lcesti NAZNANILO. Pozor rojaki! Vsem cenjenim rojakom Slovencem in braiom Hrvaitom v Wheeling Creek, Ohio, in okolici naznanjam, da sem otvoril lep novourejeni —o SALOON o— kjer točim vedno sveže in dobro pivo ter izvrsten whiskey. Poleg "tega zsradil sem novo kegljišče, 'ktero je rojakom v zabavo in na razpolago. Za mnogobrojen obisk se priporoča z velespoštovanjem JOSIP BAJTZ, Wheeling Creek, P. O. Bridgeport, O. (20-26—i) VABILO na velikonočno /eselico in plesno zabavo, ktero priredi kiaiijsko slovensko podporno dmžtvo sv Alojzija št. 36 v Conemauir-i, Pa., v ponedeljek dne 24. aprila 1905 v oji družtveni dvorani med pno in 1 ~Jgo cesto. Začetek točno ob 6, ari zvečer. — Vsripnina $1- Pivo proste. Dame proste vstopnine. Na obilen ov?3k *abi vse cenjene rojake, rojakinje in «'1 tfaa bližnja dr;Hva Odbor. POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam naj tople j« t«i naznanjam, da prodajam razno vrsta« ptrobrodnt listks, menjavam moves ter odpošiljam denarja ▼ staro 4om* rino. Poctrsžba solidna in poitena. Z velespoitovanje« BOŽO GOJZOVIC 533 OhMtant It.. JOHNSTOWN. PA ako si namenjen ženo, otroka ali pa soreddke ter prijatelje v Ameriko vzeti, piSi za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Yn ker tu bodeS naj pošt ene je in najbolje postreZcn. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druib. SVARILO. Rojake širom Amerike opominjam, naj se varujejo sledečih mož: Mike Lan.nika, doma iz Št. Vida na Dolenjskem, postave je bolj velike ter hodi bolj krivo in je malo grbast. Benjamin Hrovat. doma iz Zagraca na Dolenjskem, bolj male postave, z te?ko hojo. John Blatnik, doma od Znsrraca na Dolenjskem: bolj velike postave in ne sliši prav dobro. Prvi mi dolguje na hrani in stano-j vanju .f33.43, drugi $32.74. tretji $5.55 K< r sem mati treh otrok in sem se težko mučila za ta denar, prosim rojake 1; a j mi naznanijo njih naslove; druge j irospodarje in gospodinje pa še enkrat svarim, da se jih čuvajo. MARY GAMS, 533 11th Avenue, So. Lorain, Ohio. (19—21) NA INTERNACIJONALNEM ZBOROVANJU o koristi in škodi opojnih pijač na človeške organe, ktero se je vršilo na Dunaju leta 1001, preiškavali so slavni zdravniki opojne pijače na naslednji način: Usm-tili so več vrst živali in deli pljuča v najrazličneje opojne pijače. Po osemdnevnej namaki preiskali nasledke pijač na pljuri. Uspeh: Nektera bi'la so deloma druga popolno suh.i, druga zopet bolj ali manj ožgana, edino pljuča namočena v pristnej slivovki ostala so popolnoma sveža. (Glej knjigo: "Getraenke und menschliche Organe", Wien, 1901.) Za 'kar so tudi jednoglasno sklenili, da za bolehne in slabotne ljudi je le ona ona pijača za priporočati. Opozarjamo na oglas našega rojaka g. Jas. W. Wertz, 329 Penn St.. Reading, Pa. VABILO K PLESNI VESELICI, ktero priredi Slov. podp. družtvo sv. Alojzija št. 19 v Sonth Lorain, Ohio. v ponedeljek dne 1. maja v Tamsono- vi dvorani na vogalu 10 Avenue in Wain ulice. Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina 25c. Dame vstopnine proste. Sodelovala bode občeznana godba iz Clevelanda. Vse cenjene rojake in rojakinje, dmžtvenike in nedružtvenike, kakor tudi vsa slavna slavjanska družtva iz okolice vabi najvljudneje Odbor (6-13—4 v 2 dn) Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 517 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje ]e vsakemu na razpolago dobro urejeno keglisče in igralna mizi (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen Dbisk se priporoča * Mohor Mladič, So. Center Ave., Chicago, 111. Cenjenim rojakom ns-z nanj am, da so harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 2*3 Bridge St, Joliet, Ul. SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o Cutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. J^io li zdravi nI i l>olni pišite po to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite p" : knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nasto: ila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzuravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLTXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel dn se: O tisoe zastonj razdeli med nas liai-ocl. po celi Ameriki. Z;ito pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih ^O.OOO. vsak kateri ieli knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete ]>o knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor js potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. Izdano I'rofcsor Collins-ill je bilo mogoče napisati tako sijaim> in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila nalanko in temeljilo /.nuna. 13ei*ite knjigo pazljivo in bodete sprevideli k;$l:<> zamorete shn*a ju Ijolezni n;tjliii reje zadobi liaznj" prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po kniigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko easa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreiri, ker so knjige še le sedaj gotove. : RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom *' + * * * * + Philadelphijo in Antwerpenom - - ~ - s- ^ - fyx . ^JEElyiM Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki; VADERLAND dva vijaka 12018 ton. ZEELAND..............H905 ton. KROONLAND............12760 ton FINNLAND..............12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine* dobra Hrana., najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetneiših za potnike las ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Ix NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADEL^ F»1"1I«JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. VABILO NA NAhOlibO! Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo hlagovole kma-ln poravnati "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI UST. Naročnino je plačati vnaprej. Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši. '•GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno sknšamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Akodobimj vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo. a^j Upravništvo „Glas Naroda". NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da im^m *voj lepo urejeni SALOON, 19S Corner Uh & Bryant Street, San Francisco, Cal.' Vedno točim .iveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in lirano i najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: M. POGOBELC, trgovina s ziatninojn^ knjigami. Nasiov za zlatnino ie: M. POGORELO, c. o. B. Schuette, t(oom 606 Masonic Temple, Chicago, III. Naslov za knjige in cenik: M. POGORELO. Box 226, Wakefield, Mich. Družinska ali Velika Pratika 10 ct. Bazne amer. razglednice 12 za 35 cL Cela st.-louiška razstava 15 ct. jedna razglednica. Skušnja učil Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših roi iB korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. . P°§il3a se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad- j \ mh držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča „JB JOSIP RUSS, 324 Sooth Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. denarje najceneje len pil pri F. SAKS£RTU 109 Greenwich. 8t, Katero je napisa! S0T0YE 'ij-* ' t J M Žalost in veselje. Spisal Andrej čko v Jože. r o (Dalje.) '4Okrepčajva e vedno priporočal." Potem izvleče iz mavhe nekaj tnrščinega kruha in steklenico ruma, kar jima je kaj dobro dišalo po dolgej poti. V hladnej travi le'e je razložil najprej Aleš svoje dogodke radovednemu Tovarišu, k.i ;>;i -<> našm bralcem že vsi :'!iani. zatoraj pustimo, naj Polde pove. k-.j >e mu je pripetilo, odkar sta ><• bila 1> -"ila z Alešem. •Ti,:., jutro", pričel je Polde, "ko si ti plaval p,> n. v. . zgirrla sva te z c. če t - >m A!!'«>!i7_ . nr-usloma spred oči: ne nam-jaje -»•. da '»i daleč plaval od kra.ia, ni-va '-a.'"'a na-te: kako se prestrašiva. k>> pn«rk lava na morje in tebe ni bilo nikjer. "£lfi sva da!'.-' m *rji gori do t;-stih vi> >cib - morji lalija; mornarj >■> menda mislili, da kličeva na p moč. zati -aj 1 r/. spu-te čoln v morje in veslja.!-' i: Ker sva te- be že č sto z-jmH' V'., ga mil ila ter se nama je prib-žm -t j n lila peljati se dalje, stopiva n< m ml uma v čoln in se prepeljeva na iad'.j B ia je sicili-jaiiska ladiju. ki je šla iz Marseille na Franeoskem v Neaped, in kapitan je rekel, da se bode vstavil nekoliko tudi v Livomi. To nama je bilo všeč. ker ondi sva m:-' ■ iii :;a suho. da bi potem p t o val a dalje v Rim. — VLivorni zveva, da •: i-Ii n« :a francoska ladija odrini: i v Trst in imel sem lepo pr lika pr::i kmalo domi>v. V ond'itnem s an •-•ami mi izprosi Alfonzo toliko denarja, fcoHfe < |e bilo treba plačati na ladiji.. Sedaj pa čntj. kaj -■• mi je pripetilo! Ona francoska la-i/a n bila namenjena v Tr>t. temveč zbralo se je nekaj francoskih in laških postopačev ki so se namenili v A j >. ker se jim doma ni poljubilo delati, ondi pa so men li. da jim b.>do pečeni gol ob je leteli v grlo. Kogar ->> mogli, pregovorili g;; s zvij;i'"i . je šel na ni:hovo ladijo, j. . «V so vedeli, da ma ka.j denarja. — .Taz nisem bil zmožen niti laškega, nit: francoskega jezika, toraj tudi nisem vedel, kam gremo in kaj nameravajo. Slednjič se mi je pa le predolgo zdelo, da ne pridemo v Trst in dan za dnevom jelo me je b. lj skrbetNa ladiji se nam je strašno hudo godilo, živeža smo imeli grozno n do, pa še t > je bilo vse spri-deno. Kaj pa je bilo tudi pričakovati od tafkovih vlačr.garjevPo besedah ?«n slednjič tol ko vjel. da sem vede!, da gremo prot Aziji in meni je jelo tesno prihajati. — Y"*.!n . -« nam je obetalo, naj le potrpimo. v Aziji dobimo vsega dovolj, zlata in srebra toliko, da se b -demo lahko vanj zakopali. kaj pa še le diamantov in drugih žlahtnih kamen »v. To je bilo vse prav prijetno, pa vendar bi bil rad \ -t tO bogastvo pre;••••si'1 za košček tečnega fondu in bnane čiste vode. ko bi mi jo bU kdo d.d. — V strašne j revščini pri-li smo sle lnjič v ono za- Mj«..... Azi.i- . Veliko p toikov je p< mrlo na morji in komaj polovica nas je bilo še skupaj, ko -topim » na pubo. T i pa -:no zijali na vse krajo, kje bodemo videli zlate gore obdane • sr ebrnim: skalami in obsejane z d a-manti. | a n:< -to tega našli sm > pusto deželo vso zara' -eno. — prišli smo namreč na obrežje Bebdastaasko. Ki r tukaj ni-m.o našli za željen ega bogastva. dejali so naši vodn k\ da mora/no dalje v dežel«', ker ondi še le so skriti bogati zakladi: kaj pa da vsaika 1 živi. lezli smo vendar dal.!«- i-kaje obljubljene dežele. Neko noč S7HO j .čivali v velikem gozdu ter ■kurili, kar nas obsuje od vseh strani vel k a množica možakov. Z groznim krikom planejo nad nas. nekaj jih p >:i.druge nas pa odženo seboj. Si laj smo dobili, cesar smo iskali. N» I- i Lah in jaz sva } rišla v sužnost k ti mu :*> glavarja, tii je najbuji ropar v vsej okolici. 1) Igo naj: je imel zaprta in moj tovariš je poginil revščine, jaz pa nekoliko bolj utrjen t-em prenašal srečno vse težave. Ko je poglavar videl, da mi nič ne de, prašal xne je, ali ne bodem ušel, ako mi da več prostosti ter me porabi pri raznih poslih, jaz mu obljubim, rekoč. da tudi ne vem kam. v glavi pa um jo že iztulital porabiti prvo- pri-iožmst. Čakal sera vedno, da bi šli Ikam na rop in bi jaz dobil priliko p begniti, pa to se ni zgodilo. Pred nekaj dnevi hodim zunaj po vrtu, ter prepevam slovensko pesem, kakor smo včasih doma fantje prepevali, kar se nri oglasi nekdo znotraj. — Jaz se •začudim, od kod I>i to prišlo, poslušam in poslušam, pa petje noter je bilo vedno glasneje in Čisto v slovenskem jezika. "Bog pamagaj", jnavian, "nemara je zopet kteri Slo- venec zašel tu sem; ker sem jaz prišel, zakaj bi pa kdo drugi ne?" Da bi kdo kaj ne slut:l, šel sem mirno stran, kot ne bi mi bilo nič mar, in vede, da poglavar svoje jetniike hudo strada, prihranil sem vsaki dan kos kruha ter ga vrgel skozi lino v ječo. Sedaj sem začel misliti na beg. "Dva i sva", dejal sem, "nemara celo rojaka, i to bi bilo prijetno bežati." Prevdar- • jal sem iin slednjič mi šine v glavo i poglavarju ukrasti konje, ker peš ne • bi bilo varno bežati. Vedno sem Lsikal priložnosti, kar napravi sinoči pogla- . var veliko gostijo — pripravljal se je . nekam na rop, in vsi složabnki so i bili pijani ter smrčali po tleh. Jaz od-t ' nem dva najboljša konja ter ju skri-! ji m v bližnjej goščavi, potem pa pre-skrbim žensko oblelko, ker le tako bilo je nama mogoče prit: iz poslopja." Ko je Polde dokončal in sta si že • l isti odpočila, zasedla sta zopet ko- • n.;a ter dirjala dalje. Popoludne za- ledata od daleč Londinovo poslopje i z veseljem sta pozdravljala srečno i zavetje. ^ kacih skrbeh so bili ondi vsi za--ad Aleša, misli si lahko vsakdo. Mislili so za gotovo, da ga je raztrgal : ;ger, ker ko je konj sam pridirjal do-n v ter se potem r.a onem mestu, k.ter se je Aleš boril z zverjo, našli j>uško in lovski nož, tla pa krvava. Kako so se zavzeli, ko se prikaže ne-nad.xma Aleš in z nj'ra še jeden tova-š. Povedati jim je moral vso to čud-.o dogodbo iii Ferdinand, ki je naj-> lj žaloval, vedel ni sedaj samega •'t selja 'kaj početi. Skvlnjič je prišel čas. ko je bilo •'e->a zajMist ti Londinovo gostoljub-■ hi- i ter se vrniti d mov. Pustimo -■•daj jadrati Aleša in vso njegovo :ovar -:..o j>o širokem Indiš-kem morji :in;i da i j ne j Amerik.:, mi pa se preselimo v duhu že pred njim t je, kjer mo prej prenehali. XVI. Več ne najdemo Viljema in Tomaža njegovo ženo v onej bornej koči na ! <■! kanskej planjavi, kjer smo ju ;>ili zapustili t s.to noč. \ New Yorku v velikej palači so ■ laj stanovali, kjer je sklenil Vi-t :n j»o -ai svojega bližnjega. Reikel jima i,, da naj se le vedela, kot bi bila v svojej hiši. nobenega }xwnanjkan.ja ju ui i-ustil trpeti. :n tudi ne, da bi bila Ti maževa žena opravljala navadna dela, kakor je hotela, temveč samo o hiši je vravnavala. — Viljem je sklenil tukaj toliko časa ostati, dokler se ne povrne "Lastavica", Iktere ie pričakoval od dne do dne. potem pa. se je mislil -vrniti zopet na An-gležko in tudi Tomaževo družino prepeljati t je, da bi se potem vrnila v ljubo domačijo, po kterej je že tako I hrepenela. Neke*ga dne, ko so ravno južinali, prikaže se v sobo mož v črnem ta-larji. s š nikim klobukom na glavi in palico v roki. "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" og< veri navzoče. "O, oče Alfonzo!" vzklikne vesela Marji ta, T maževa žena, same radosti v-i odzdraviti, "prisrčno nas • '*■ se! . da nas obiščete, menili smo že -.. da - • vam kaj hiulega pripetilo, ker vas ni bilo od nobene strani." Ne zamerite", odvrne duhoven. ti v 1 s( m toliko opravil mc-d Indijani. !u se ni bilo moč odtegniti. Zaradi h ke k».nj-io našem ekraji neko v ju-edrzen konij-;i tai, Ikterega Indijani imenujejo • • rudečeglavea ". ker ma rudečkaste i.-.se. Od:>el.ial je že grozno velik k« nj in tudi mnogo d mizi b nečloveških del je učinil. Pravijo, da se je priklati! iz j rožnih držav tu sem, gi>-teivega pa se ne ve nič o njem. ker je zdaj v tem. zdaj zopet v drugem Ikra-j;. — Včeraj sem prišel na ono pose--tvo. gospodar mi jx>ve, da služab • ice Marjete ni več ondi, temveč da odrinila s svojim možem in nekim ' i*j' m Evropejcem v New York. Od-•'mv 1 som se še zvečer dalje, da bi prišel o pravem času sem, ker drevi •u ram zopet nazaj k svojim Indija-!• m. ker so po nekterih vaseh jeli na rloma bolehati." "\"sem je bilo jako žal, da jih hoče Alfonz > tako naglo zapustiti, posebno pa Marjeti, (kterej je bil jedina to-'ažba v sužnosti ter jo je rešil grde--i ravnanja. Tomažu pa. ker mu je Aleš toliko lepega pripovedoval o uje-m na svojem begu iz Sardinije. Ko je Tomaž razložil življenje svoje-ra sina Aleša, ni se mogel Alfonzo dovolj prečud.iti. Oni, kterega je za ';>{ovo mislil, da je vtonil v morji, za kterega je že maše val, in še pozneje večkrat molil za njegovo dušo, oni še Živi. "Čudna, čudna so božja pota", lejal je, "kar Bog stori, je prav storjen i. Na veke bodi hvaljeno njegovo ime!" "Amen", odvrnejo vsi in solze hvaležnosti so jim igrale v oeeh. Popoludne je minolo prej, nego so pričakovali, in prišel je čas, ko 6e je bilo treba Alfonzu odpraviti k svojim ovoicam. Poslovil se je ter obljubil, da pride v nekterih tednih zopet jih obiskat, ako bode le mogoče. Viljem je dobro veded, da je pot pu samotnih gozdih, kakonšni so v Ameriki, zelo težavna in posameznemu človeku nevarna, zatoraj pravi Tomažu, da bi častitega moža spremila, kar je ta takoj priitrdil. Preskrbeli so si konje in nekaj služabnikov ter se napotili vsi skupaj proti Alfonzovemu misijonu, čeravno se je ta branil spremstva, rekoč: da se mu ni nič bati, da je povsod v božjih rokah, bodisi v mestu ali na planem. Pot je peljala skozi velik, temen gozd in popotniki so morali večkrat razseati konje, da so prelazili skozi goščavo. Blizo Alfonzovega stanovanja že zaslišijo po noči kraj pota v bost i milo ječanje. Vsi obstanejo in poslušajo, kaj bi to bilo. Stok je prihajal iz človeških prsi, moral je biti ondi kakov nesrečnik, Alfonzo stopi prvi raz konja in hiti proti omenjenemu kraju, za njim pa Tomaž in Viljem. Mesec je posvetil skozi drevje in borno razsvetljeval dkolico. Strašen prizor se pokaže našim popotnikom. Tafkoj pri poti je ležal mrtev človek na pol gol, roko je tiščal na prsa, iz kterih se mu je še vedno cedila kri. koža z lasmi vred pa mu je bila sneta raz glave — bil je šfkalpi-ran. — "To je indijansko delo", za-mrmra Alfonzo, in vsi hite proti kraju, odkoder je prihajal stok. Tu je bilo še grozovitnejše. Med dvema drevesoma je stal konj. na njem pa je =edel jezdec, ki je imel na hrbtu roke zvezane ter je bil zadrgnjen za vrat in obešen na drevesno vejo. Tudi temu je bila koža posneta z glave. V akej strašnej stiski je bil,, misli si lahko vsak: ko bi bil konj spod njega oddirjal, obvisel bi bil na veji. 0-klenil se je tako trdno svojega konja, da so ga komaj stran spravili, ko so ga osvobodili njegovih vezi. Položijo ga na tla. in luna mu je sijala ravno v obraz. 1L Rudečeglavec! moj Bog!f' zammiru Alfonzo. Sedaj tudi Tomaž •v-gleda nesrečniku, ki je skoraj v nezavednosti ležal na tleh, bolj natanko v obraz. Strese se. stopi nekaj kora-: 'v nazaj, prikrije z rokama obraz ■i- vzklikne: "O groza! — moj strič-i k Matevž! tako daleč si sedaj pri-"el 1'' Ob kratkem razodene Alfonzu, ka.i se je nekdaj godilo z njim in njegovim stričnikom Matevžem. "Treba je hiteti", pravi Alfonzo, "da spiavimo tega ranjenca peni stre-bo ter ga previdamo." Mrtvo truplo kraj pita zakopljejo, ranje-nca pa p doze na nosila, napravljena iz vej ter ga neso v Alfonzovo hišico. — Po dolgem prizadevanji prijavijo ga zopet k zavesti. Bolnik je >trmo pogledal okrog ter dejal: "kje pa sem?" "V duhovnikove j hiši, v obližji svojega žlahtnika Tomaža. Matevž, ali me več ne poznaš?" reče Tomaž ljubeznjivo ,pozabivši v tem trenotku vse britkosti, ki mu j-ih je učinil strič-niiV (Konee prihodnjič.) Rojaki, naročajte in priporočajte ..Glas Naioda-' Kad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši Iek zoper REUMATIZEM, P0K0ST1TIC0, I PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. *j SATTOj 25ct- in 5Oct. v vseh lekarnah \ P. At Ricnter & Co. 215 Pearl Street, New York. ZZZX3*13 llaznaMilo. Slovesa k«, kaUliike, p+dpern« drn Stro BT. JOŽEFA, it 12, J. 1. K. J„ Allegheny, za Pitts¥mrg Pa., im »kr-lic», ima rr*je tmLa« s«j« vsak* drago medelj* t mesec«. — Drmštveni-k*m s« aaznaaja, da bi M istik v polnem številu udeleževali, ter redne do-našali rreje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne mereje sej udeležiti, naj svojo mesečnine na katerega izmed iz vran ječih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiijajo. .Predsednik: Muško Jos., 254 Spring-garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny; I. tajnik: Povše Nik, 23 Tell St., Allegheny; II. tajnik: Simi-ša Franc, 254 Springgarden Ave., A1 lehgheny ; blagajnik: Volk Vincenc. 28 Tell St., Allegheny, delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburgh. Odbor: Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pitts burg, Šercelj John, 918 Main St., Alle gheny, Kolar Anton, 818 Pery St. Allegheny, Eorštnar John. 105 High St., Allegheny; Drašler Anton, 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc. : 1019 Higkot Ave., Braddock. I V . . Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo II. tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (24-» 04 24-8-05) Odbor Compagnie Generale Transatlantique* (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠViCE. !N8MCSfA !N LJUBLJANE POŠTNI PARNIKI SO t "La Lorraine" na dva viiaka..................12.000 ton, 25,000 konjskih moč "LaSavoie" " *' " ..................12,UU0 " 25,OX) " " "LaTouraine" " " " ..................10,000 " 12,000 *' " "L'Aqaitame" " " M ..................10,(AO " 16,(XX) * *< "La B«e»2gne"..............................8,UU) " 9.00U " "La Chan.pagne**............................. 8,000 " 9aOO m - J,La Oascognc"...............................8,UU0 " 9.0U0 - Ako hočeš dobro postrežbo | z mesom in groccrijo, 4 t.\ko se obrni na J Martini Geršiča, 4 301-303 E. Northern Av,, I Pseblo, C«l©. % Tadi naznanjam, da ini&m ^ ▼ zalogi vsakovrstno suho ia&-^ so, ^amrec: * klobase, rebra, jezike, J šunke itid. Govorim v vseh slovanskih 4 jezikib. Priporočim se za cfcil-m obisk. I? TIl/UT za brzoparnik dobiš za ; IKK I ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato nai <;e vt;ak Slovenec na niega ebnip CUNARD LINE RARIVIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, BEKO^IN_NEW TORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz Ne1.* Yorka dne F maja 1905. odpluje iz New Yorka dne 23. maja 1905. odpluje iz New Yorka dne 6. junija 1905. ULT0NIA, SLAV0NIA in PAN NO XIA so parniki na dva vi Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pi mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. mm worn PfflONIA NEBIROS ASTRO MEDICAL CURE (XEBIROS ASTROLOGIČNO ZDEAYLJENJE) «5»' , a.. ~ v. , ^ j* r-; fy- Slavna egipčanska vedeževalka Agiilia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne ni ore j o d ru gi zdra v-niki ozdraviti. Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in unii-raje obsedence. Za zdravila uporablja Ie razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jihjsama pripravlja. Obče znano je, da se za m ore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve j»ri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Ošobito pa vsakemu možu jjrorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih.— Ona daje najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih. 214 E. 25. ST., NEW YORK, MED 2-ic3 AVE Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. ParsDd od pin je jo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoludoe iz prist* nišča St. 42 North River, ob Morton S«.. New York. [.a Bret a mi e 27. aprila 1905 -»La TOKRATNE 8. junija 1905 M.A T.ORRATNE 4. maja 1905. *LA SAV01E 15. j-: v;a l!>05. I.A TOURAINE 11 maja 1905. La Bretagne 22. 100'> LASAVOIE 18 n.aja 1905. *LA LORRAINE 29. junija 190.5. •LA LORRAINE 1. junija 1905 ?&mika s »vena,, ^ jjajo do vjalri ZASTONJ I Vs. se naši občeznani "Jersey električni pasovi' tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrclke. Za pas nam ni ireba ničesar pošiljali, ker to js darilo. Kedar r^ubljate va5o telesno moč, ali ste utrujeni, obupijivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spnden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj beste po uporabi '"Jersey" električnega pasa" ozdravljeni. JDobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. VaS električni pas je toraj vse učšnii, kar ate Sli obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. F'an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L Jaz sem uporabljal vaš električni pas z a neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — inpas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: * Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New Yoric, N. V. Ja-co"b Stosa-lcGn., i 89 E. Madison Rti-eet. - - Chicago, 111. $ Slika predstavila srebrno uro za gospode. iS iiire Scre'v B navijak- Cena uram: Jiikol ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw i.avijak..... $12.00 T Srebrni ^ra...... © z dvema pokrovima $13.04) fj Aku želits uro S 15. kamni, potem j^; priložite $2.r-o navedenim cer.aro: (i^ Cena ,,Fahys Cases Gold-it field" jamčene 20 let: jf lf> Size 7 kamnov £K>.00 Iti 44 15 44 ? 18 4< 7 " i?14.00 i IS " 15 <4 $17.00 1 G Size ura za «*ot"e olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici m kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na posta ji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in eeii liotel. Ako kdo sam pride v Xew York na kako železniško postajo in so ne ve kam obrniti, naj gr<§ na postajo k telefon9 in poklice 37QS Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje« To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, IOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IS. V. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pasti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon* 379« Cortlandt Telefon: 37915 Cortlandt J . :'__.:.->. V-iiiWififr i____i Supplement, No. 94, April, 31, 1QQS. List slovenskih delavcev v Ameriki. 6LHB NHROPH, THE VOICE OF THE POEPLE. Velika noč! Zopet so se nam povrnili Velikonočni prazniki. Seveda niso taki, kot smo jih nekdaj praznovali kot otroci v rodni nam vasi. Tedaj je bila še brezskrbna mladost, veselili smo se pi-ruhov. veselili novih oblek in dobrih prekajenih prešičevih plečet. A tedaj so skrbeli še drugi za nas. danes pa si moramo sami služiti potom svojega obraza svoj kruh. Praznik Velike noči je že zpIo star. Že stari Slovani in Germani so <_ra praznovali. še predno je prišlo med nas sedanje versko prepričanje. Seveda niso praznovali Krisfovecra vstajenja, pač pa vstajenje narave. Mrtva zimska narava je pričela dihati novo življenje, zemlja zeleni, drevje se odeva v bujno zelenje. Po zimi vse mrtvo, vse počiva in spi. zato so zimo že od nekdaj smatrali kot znak smrti. Spomlad pa začne zopet vse živeti in pomeni torej že od davnih časov življenje. Spomlad je zrratra življenja nad smrtjo. Še le pozneje je postavila cerkev namesto nekdanjesra naravnega praznika, sedanjega. Ime se je torej spremenilo, a p«""1 en in bi-tvo teh praznikov je ostal, kot je bil pred tisoči leti. Ker pomeni sv rt t err o. n živl jen je pa luč. je torej Velik -i noč tuli zmaga lin i rad temo. Umestno bi bfto torej, da spregovori* io * • 1 : o 1 i in sicer 0 luči duha med nami. A o tem je težko rove rit i. Ne - •••o. .la -u svetlejše, ampak še temnejše je. Naš duh spi pprnjc ) rpvič:Mra. sr. pribije komaj v srclnjev<-!:.-m času in je «laleč. daleč za sedanjostjo. V naravi je luč in življenje. v duhu pa trdna zivn. In te ne 1 .1, •• o pr- - ali še tako kmalo. ker so okoliščine, razmere in vzgoja take, da zahtevajo temo. To je sieer žalostno. a pon agati se ne da. Če danes napišemo Se tako prosvetljen članek, sr jim j; a "i. da ra K- m:-.o danes d s. f ]et 7. n-irro v<»tio /-»pet prepi-šali in poslali le t v, likom čni pozdrav. In vendar je luč tako važna, da brez nje ni življenja ni v naravi, ni v duhu. y0 p,. ,, je fr> izr»r< vi " 1. ko ie vstvar, jnl sv t in r« k-1 prvi : P >di svetloba. Božje besede so se izpolnile, a če m? danes znkHčei o: Bo •• sv«tloba! — pa bode gotovo še večja tema. Š! \< je t' j i " *1>1;:-!»! I t - de O 1- : dvl.a — n • v- -' ; - ' ne- Minol je t- • ! i *oAen. pro era. ker smo rrv: > v a luči in sr ■ tlobe. A" deželi, ktera proslavlja in praznuje praznik "Svobode**, izgubi n.'"lra razr< -ba krr.• ;ske pratike vsak pomen. Delali smo. kot se mora delati v An eriki. in živeli kot obično. In to je tudi prav. Tu nimamo ne časa ne potrebe, da uravnavamo svoje življenje po rdeče tiskanih dneh. Živeti moram- i pač tako. kot nam dopuščajo razmere. A da smo vsi v dobrih razmerah, živeli bi lahko vsak dan vsaj tako, kot na Kranjskem Veliko nedeljo. Luč bi morala biti. življenje bi moralo cveteti med nami. Nadarjen narod smo sir-er. toda preveč odvisen. V sužnosti ni prosvete, a v sužnosti misticizma je naš duh. V odvisnosti tujih vpljivov. tujih ljudi in tujega prepričanja živimo že od nekdaj. In to prepričanje, da ne smemo in ne more-moremo bili samostalni ne kot narod, ne k«>t posamezna o soba, je tisti zli duh. ki dela temo med nami. Ali sicer vidimo in čutimo to sami zase. a manjka nam eneržije, ila bi svoja čuvstva tudi dejanjski pokazali. Veliko jih je med nami. ki vedo. da ravnajo zoper svoje prepričanje, a ne upajo si na »lan. ker jih tema straši. Čudno, — strani jih. a vendar hočejo biti v temi. Odvis- i si; ". tako odvisni, da nemara-mo prostosti. Bog je dal vsakemu človeku za-se prosto voljo, a mi smo jo absolutno zavreli. Kakor hitro se zavedamo. da bi bili lahko prosteji. poiščemo si razmere, ktere nas napravijo zopet odvisne. Pn stili mislij in proste volje ne poznamo. Vse je uklenjeno — silno uklenjeno. Tn to je žalostno za posameznika in za vse skupaj. Kdaj nam prisi !e doba neodvisnosti duha in prepričanja ? Kdaj pride med nas prepričanje, da morajo biti naše misli naša jvnost 1 Kdaj se strgajo med nami verige neodkritosrčnosti ? Kdaj pride k nam sveta zavest in dolžnost. da moramo biti odkriti napram samemu sebi in napram svojim bra-toj' ? Ali smemo upati, da nam zašije kdaj to zlato solnee, kterera gledamo tužnega srca pri drugih narodih? Upanje je, a samo upanje. In to se vleče kot temna nitka med nami od roda do roda. Nikdo ne ve. kdaj jo bode konec. A konec bi moral biti. Če hočemo, da postanemo narod, moramo napovedati sedanji temi brezobziren boj. Če hočemo, da nam zašije kdaj jasno solnee, streti moramo s krepko roko obstoječe razmere. Mogoče je vse, a delati moramo za to vsi in vsak posameznik. Resnica mora med nas, sveta, jasna resnica. Zmasra luči nad temo mora zavladati med nami kot zavlada v življenja polni pomladanski naravi. Stremimo za prostostjo in svobodo duha, ki je najlepša in najsvetejša razlika človeka od vseh bitij. Vstani-mo, čas je. V znamenju luči in življenja končamo in pričakujemo, da bode-mo danes leto praznovali vsaj začetek resnične, prave Velike noči! Vesela Aleluja! Velikanočna pesem ameriških Slovencev. Velika noč — veselja glase bude spomine nam na prošle dni, ko mislimo na zlate čase mladosti naše — v rodni nam vasi. Velika noč — ti dragocen spomin: Pozdravlja te srčno — Slovan-trpin. Ti nam donašaš le življenje, prihajaš radostnih, žarečih lic. Odeta v bujno si zelenje, posuta s tisoči krasnih cvetlic. Pomlad nam prstan zlat — ti v njem rubin: Pozdravlja te srčno — Slovan-trpin. Le pojdi po širocem sveti: Stri noč — prižgi med nami luč duha, sovraštvo ubij — ljubezen neti, da bratje bomo — jednega srca. Velika noč — vzor svežih nam vrlin: Pozdravlja te srčno — Slovan-trpin Zopet noč, ko duša ne najde mira in ko jo je obenem strah biti sam? Skočim s postelje, se hlastno napra-pravim in tečem ven na ulico... Le hitro najti človeka, dobrega in pametnega človeka, ki bode ob tej pozni uri še prožnega duha in ki z svojo družbo prežene moro s tvojih prsij! Moja najbližnja misel je prijatelj Janez. Njegovo stanovanje ni daleč, in po bliznieah dirjam tja. Hvala Bogu, v njegovi sobi je še luč in okno je odprto; pozne jesenske noči so tukaj pri južnem morju še tople in soparne. Pokličem, in hip nato se pojavi v oknu Janezov pošteni, dobrodušni obraz. "Kaj počneš "V postelji sem, pa Razkolnikova berem." Ob tej uri in pred spanjem čitati Razkolnikova. kakšna moč živcev! "Pojdi!" ga prosim. "Greva kam ve. Luna sije..." Janez godrnja, a zopet izgine z okna in iz fantastičnih senc, ki se prikazujejo na stropu sobe in na zavesah, vidim, da se oblači. Naslonjen na prašni zid nasprotne hiše čakam. Cela dolga ulica obsega v pritličju same magazine, in zadehel, smrdljiv vzduli se pari iz njih... Ulica je zapuščena. Luč pl i novih svetilk, pomešana z mesečino, počiva na umazanem zidovju, na grdem, smetnem tlaku: na dolenjem koncu, kjer leži pristanišče, je videti crole jambore, ladje. od zgoraj se pripodi po ulici dol brezšumno dvoje črnih mačk... Kratki trenotki, a duša jih komaj prenese. In ko stopi prijatelj iz hiše, ira jadrno vlečem proč in ven iz mesta, kamor vabijo višave, svobodno in slovesno pokojno se sveteče v beli mesečini. Dolgo hodiva navkreber, o. težka, soparna noč in strma p<>t naju zino-reta. Po stranski stezi kreneva zopet navzdol in dospeva v globoko sotesko. Ob izustju njenem leži nekaj majhnih vil z vrtovi, zadaj se soteska zožuje in izginja v redek gozdič. Sedeva na nizki vrtni zid za poslednjo iiilno pridicro- vali otrokom, naj snamejo dostojno klobuk in era lepo pozdravijo. Skratka — vse je trovorilo. da je gospod Oru-dan bojrat, silno botra t. Da ste videli, kako osupnjena je bila cela fara po njegovi smrti. Vse premoženje je prešlo v druge roke. Marsikteri siromak je zdihoval za težko prisluženimi krajcarji, ktere je bil prinesel spraviti gospodu CJrudanu.. Vse je šlo — prav vse — in kakor sem rekel — še iztrubili so ljudje veliko. Stari Grudan je zatisnil oči in ni uča-kal trorja. ktero je zadelo njegovo družino. Prej čast — dobrota — bogastvo «— zdaj pa največje siromaštvo. Kot berači so morali iti od hiše — brez denarja — brez tolažbe — brez prijateljstva. Tn družina je bila velika. Žena. «f-stero otrok, od kterili je bil najstarejši naš Ivan. a vsi gosposko vzrejeni. navajeni živeti dobro, a delati nič. — Veste, da so bili vsmil.ie-nja vredni — a usmilil se jih ni nihče. Prijatelji so se skrivali pred njimi — Hu<*je jim očitali — koliko so zapravili — saj pravim. £rorje. samo gorje. Nastanili so se v borni kočici tam na koncu trga. Ah. to vam je bilo ubo-šfvo. Gosposke obleke še iz prejšnjih časov, vse zamazane in raztrgane, — bledi obrazi, objokane oči. Trški paglavci so hodili pred hišo. smejali se in vpili: gospa — gospodične--- In to je bolelo, smrtno bolelo. Umaknili bi se bili radi. izginili ljudem izpred očij, a kam, kako T Nazadnje jim pride rešilna misel. V Ameriko, bogato Ameriko. Tam zaslužiti dosti denarja. povrniti se domov in zopet kupiti njih domačijo. Tako bode popravljeno vse gorje in ljudem zopet jeziki zavezani. A za daljno Ameriko je bilo potreba denarje — dosfi denarja. Premislite: vozna za sedmero ljudij — to je že malo premoženje. In tega niso imeli Grudanovi. Imeli so sicer se nekaj vrednoslij — spomini od birme darila lotrov — a to hrani vsak rad za spomin. Tudi vrglo bi toliko ne — kolikor so potrebovali. A nekaj se je moralo vsekakor ukreniti. Po daljem preudaran ju so se odločili' da gre najprvo Ivan. — On zasluži denar' ga pošlje domov — potem pridejo pa Se druge za njim. • In šel je. Tužno je bilo slovo a vendar mu je bilo lahko pri srcu* ko se je peljal iz domačega kraja. Skrbelo ga je malo — kako bode. Delati ni bil navajen in tudi zdravja je bil šibkega. A vendar je šel rad. Želel si je biti ko, likor daleč mogoče od kraja, ki mn je bil tako drag in vendar zopern. Pisani spomini so ga spremljali na dolgem potu. Premišljal je prihodnost, sanjal lepe sanje in si vstvarjal srečo — zlato srečo. * • • Meglenega popoludne se je izkrcal v novi zemlji z drugimi mnogobrojnimi potniki. Kaj čudno je bilo videti mladeniča, bledega obličja in nežnih rok med zdravimi, zagorelimi obrazi, utrjenih, žuljavih rok. Ker ni imel sam m benega znanstva, priklopil se je četi svojih rojakov, kateri so potovali na gotovo delo v pre-mogove jame. Počil se je par dnij, potem pa šel z drugimi na delo, a vzdržal ni dolgo. Kdor pozna delo v jamah, ve, kako je težavno, nevarno, ve s kolikim trudom se plača vsak prisluženi cent. Delal je nekaj dnij, silil se — a je skoro omagal. Slab zrak, gost dim, težavno delo; potilo se mu je dela nevajeno telo: mrzle vodene kaplje so padale od stropa in se grele na njegovem nežnem životu. Na mehkih rokah ie dobil krvave žulje, ki so ga pekli in žgal i. kot žareče ogelje. A delal in silil se je. dokler ni malo dnij zatem popolnoma omagal. Presilil se je z delom in se prehladil tako, da je moral iti v bolnico. Prijela se ga je vročinska bolezen in minolo je poldrugi mesec, prodno je zamogel pustiti bolnico. Ker je videl, da dela v jami več na vzdrži, prišel je v mesto, da si poišče kako lažje delo. A ni tukaj mu ni bila sreča milejša. Hodil je od kraja do kraja, iskal po časopisih, a nikdo ni hotel vzprejeti bledega, slabotnega mladeniča. Vsak ga je premeril z očmi in odkimal z glavo. Marsiktera solza mu je poro-sila od bolezni upadle lici. Pekli so ga spomini na dom, kjer jih je toliko strahotna čakalo na njegovo pomoč, žgal ga je obup pri mislih na prihodnost. "Kaj bode' kako bode", vpraševal se je strahoma. Hotel je biti vesel, a ni mogel. Vsi upi na boljšo bodočnost so mu izginoli, a ostala je v njegovem srcu sama praznota — globoka in temna. da ga je bilo samega sebe strah. A prišlo je še slabše. Pričelo mu je polagoma zmanjkovati denarja. Hranil je sicer kolikor je mogel, a živeti se vendar mora. Skromno postelj je tudi moral imeti, saj so bile noči mrzle. Za vse to so bili le mali izdatki, a če se z revnega kupička le jemlje, ne da bi se dokladalo, je kaj hitro po njem. Izdani so bili že zednji centje — a pomoči ni bilo od nikoder. Sam v tuji deželi, daleč od domovine, brez poznanstva, brez znanja jezika — to je grenko. Kako si pomagati — kam se obrniti? Zastonj je" mislil in mislil Ivan Grudan. Izhoda ni bilo od nikoder. zadnja iskrica upanja je ugasnila. Kod brezdanje brezno se mu je zdela bodočnost — brezno — v kterem leži samo obup brez vsakega jasnega žarka. Zapustiti je moral skromno stanovanje, ker ga ni imel s čem plačati. Lazil je kod senca senca po ulicah, vstavljal se je pred bogatimi izložbami in si želel imeti vsaj mrvieo tega, kar je tako krivično razdeljeno med človeško družbo. Težilo ga je. a ni imel duše. koji bi potožil svoje gorje. -lačen je bil. da se je komaj držal na nogali, a tii si znal sprositi košček kruha. Hladni večeri so bili — a on jih je moral prebiti na prostem, v lahki, ponošeni obleki. Na vse zgodaj se je plazil med hišami in iskal v posodah, v ktere stresajo ljudje smeti, slabo, pokvarjene hrano. Plaho se je oziral okro zega. Pomagati si ne morem sam — pomagati ne morem drugim. Zatoraj naj volim, ali naj poginem lakote, ali naj končam." Stresel se je pri teh besedah, ter zamislil. Sebi v nadlego — drugim v žalost. Ali naj hira pri polni zavesti; ali naj se nadalje premišlja in sanja o zlati bodočnoste s smrtno kaljo v prsih ? Ali naj še nadalje prejema tužna poročila svojih dragih, ki ga z povzdignenimi rokami prosijo, naj jim pomajra, naj jih reši? Pomoči jim ne more. Če zvedo resnico o njego-vej nesreči, jih bode se bolj bolelo, še bolj skrbelo. Zato je najbolje — da, najbolje---in mislili bodo, da živim kje v oddaljenih krajih in po- zabili bodo polagoma... Hočem — da, moram — moram. A nikdo ne sn-m vedeti zame kdo sem, od kod sem.... Iz žepa prinese zavoj papirjev, pregleduje jih polagoma in trga na drobne kosce. Pomladanski veter mu jih jemlje izpod suhih rok in jih igraje nosi tja med mlado zelenje. Kod sanje njegove bodočnosti so plesali po zraku in zginevali drug za drugim. Končano je. Še enkrat pregleda vse žepe — vse prazno — nikjer nič več ----Le tam v stranskem žepu mala steklenica— Izvleče jo polagoma in tišči med drobnimi prsti. Ozre se še enkrat doli, kjer vrvi življenje. Prsi se mu širijo — oči čudno zro — roke se mu tresejo____Moram — moram — zdihne in hud kašelj mu zastavi besede. Naenkrat se zravna, odpre steklenico in nagne____ • • • Narava diha življenje, ljudje veselih, žarečih obrazov šetajo tam doli. Bogate kočije, avtomobili drve. — Življenje hiti, samo mlado, razkošno življenje. Na samotni klopi pa umira zadna bol. Veter hiti mimo, se igra z njegovimi lasmi in poljublja mrzlo čelo nesrečnega Ivana. Zaspanec. "Sreča te išče, um ti je dan, našel jo bodeš, če nisi zaspan!" Tako po jo Vodnikov gospod Balant iz Šiške o Kranjcu in menda o Slovencu sploh. Prvemu stavku moram mnogokaj oporekati. Sorodnikov, prijateljev in znancev imam več nego je na nebu zvezd ob najlepšem vremenu, v najbolj vedrih nočeh, in vendar ni med njimi nikogar, ki bi ga bila sreča "iskala" in so mu torej kar tako vsiljevala. Pač imam strica, ki je pri zabavni tomboli nekoč nekje dobil za prvi činkvin lepo pisano majoliko; — toda od nje ni vžil nobeden izmed njegovih otrok in tudi pravnih dedičev nikoli nikakršne koristi, ker je namreč presrečni mož razbil svoj dobitek že kar na stopnicah. Pač imam tudi teto. ki je skoraj omedlela od prehude sreče in nam s pojemajočim glasom naznanila veselo novico, da je zadela ambo v loteriji tam v Mahrovi hiši. Tekel sem z modrim listkom tja brez klobuka; ali ondi so me razočarali takoj z žalostno izjavo, da je blagovolila teta napačno brati, ker je zamenjala vzdignjeno številko štiri s svojo precej slično, toda precej visoko stavljeno številko 7 in se je torej zmotila za tri cele debele pike. Ta je torej precej bosa, da bi se potegovala sreča za Kranjca, vsaj dandanes. Z drugim stavkom sem popolnoma zadovoljen, že zato, ker sem sam Kranjec. in ker vsakdo rad sliši, da ni baš prismoda. S tretjo trditvijo pa se ujema moje preverjenje le deloma. Ne maram tukaj posebej poudarjati in razlagati besed prerokovih. ki veli, da bodo pravični obdarovani spavajoči, temveč iz skromnega življenja gospoda pisarja in stenografa Franceta Temnega hočem dokazati 1*> resničnih podatkih, da Vodnik nima do cela prav, ampak najde sreča včasi tudi zaspanca. Temanov Fran cel jček je bil že po svojem rojstvu izreden Slovenec. Rodil se je namreč dne 29. februarja in je toraj obhajal to svečanost vsako četrto leto. Vsako drugo dete zajoka na glas, ko pride v dolino solza in gorja; no. Francek se tudi ni baš smejal, držal se je modro in spal venomer, da so ira komaj mogli hraniti z mlekom domače krave Savre. Nekateri sosedje trdijo, da je bila imenovana krava, oziroma njeno mleko velepomembno za Francetov značaj. Savra se je namreč odlikovala ves •'•as svojega prežvekovanja s krotkim, mirnim vedenjem in s flegmatično zaspanostjo. Nikdar ni vzdignila svojega repa kravjega, razven v skrajni potrebi zaradi kakšnega presitnega breneeljna, toda tudi v takem slučaju ni nikdar po nemarnem zbezljala, ampak se mirno pasla dalje v sijajen zgled drugim razposajenim kranjskim nom pa te besede niso po volji in jili com pa te besedeniso po volji in jih pobijajo, češ. da bi morali biti potem tudi vsi drugi Temanovi bratje podobni Francetu, saj so tudi oni pili Savrino mleko in se vendar niso nalezli nobene goveje modrosti in ponižnosti, ampak so neumni in divji, kakor, volkovi in se včasih zgolj za zabavo dregajo med sabo s pipci in vilami med rebra. Naj bode že, kakor hoče, — resnica je, da se je najmlajši Teman vrgel po miroljubni domači kravi. Doeim so drugi vaški paglavci skakali kakor obsedeni po vasi in po pašnikih, se veselo lovili in bridko pretepali,* kričali na vse grlo in pridno trgali kratke hlače, dočim so torej Francovi vrstniki tako srečno uživali zlata leta srečne mladosti, je čepel naš modrijan na peči in spal. Le malokdaj je zašel med tovariše, ker se mu je zdelo njih življenje preburno in ker so ga vselej nabili za vsak nič. Pozneje so ga dali oče k neomoženi teti Meti in tam se je France kmalo uglobil v vse skrivnosti pastirske umetnosti. Na paši je sicer večkrat zadremal in tetine krave so mu-šle zdaj v koruzo, zdaj v zelje; toda France je znal stvar vedno zasukati tako, kakor bi bile ušle krave drugih pastirjev v škodo. In tako so bili drugi tepeni, on pa je šel nedotaknjen za peč spat spanje pravičnega. Na ta način, z izgovori si je bistril tudi mn in teta je imela zinirom rajša in ga je vselej hvalila očetu, kako je priden in miren — miren! Stara Meta pa je kmalo umrla in volila Francetu malone ves imetek. Tega je bil stari Teman silno vesel. Že od nekdaj bi bil dal rad študirat vsaj jednega svojih sinov, pa ni imel denarja in vrhu tega so bili njegovi sinovi taki kajoni, da bi bili gospodom profesorjem v večen strah in nevarnost. Tedaj je šel neko popoludne po Starem trgu in slišal, da je pred njim rekel gospod drugemu gospodu: "Le meni verjemi, naši uradniki ne delajo nič drugega po pisarnah, ampak samo dremljejo in spe!" Teh krilatih besed se je domislil zdaj stari Teman po sestrinem testamentu. "Sapramiš", si je dejal, "zdaj ga pa le dajmo študirat fanta! Kdo pa zna bolje dremati in kimati ves božji dan, kakor naš France! Fant je kakor rojen za gosposko službo, dobro se mu bode godilo in še meni bode kaj pomagal in bratom!" France je bil takoj zadovoljen z očetovim sklepom, najbrže zaradi tega. ker so mu rekli, da bode mogel spati, kolikor bode hotel, kadar bode velik gospod; če pa bi ostal na kmetih doma bi moral trdo delati, zgodaj vstajati in naposled še črn kruh jesti. Po osnovnih šolah je toraj romal v ljubljansko gimnazijo. Žalibog ni bilo do sedaj še nobenega tako previdnega profesorja, ki bi si kaj zaznamoval imenitnejše pojave in dogodke iz življenja učencev in ki bi nekoliko očrtal mlade značaje. Nekateri izmed teh mladičev postanejo svoj čas ugledni in slavni, kakor na-primer naš Temanov France. Na razpolago so nam le pičli podatki iz njegovega gimnazijskega življenja. Najlepši red je imel vselej v vedenju, drugače pa same take. da je prav še "zdelal". — Sedel je navadno v zadnji klopi in dremal ob vsaki količkaj ugodni priliki. Počitnice pa je vse prespa-val na domačem zapečku po zimi. a na senu poleti. Tako je šlo do konca sedme šole in vsi so ga bili veseli. In nje-dovi divji bratje so bolj na tiho ukali kadar so šli mimo njegove spalnice. Zdaj pa se mu je jela siliti v mirne sanje črna pošast zrelostnega izpita, Tn pobrisal jo je na manjšo gimnazijo. Vedel je dobro, da se bode moral tam ravno toliko ali še več učiti, kakor na kakem velikem zavodu, vedel je pa tudi, da bode vsled manjše kontrole bolj prisiljen na redno delo. To leto je spal mnogo manj in je naredil zrelostno preiskušnjo. Kdo bi kaj takega pričakoval od mleka krave Šavre? Ko je prespal velike počitnice, jo je mahnil na Dunaj. Našel je nizek, ozek in ieman kabinet, kjer pa se je dalo izvrstno spati. Zjutraj je bil pri preda-vanjih, po kosilu je šel pa takoj ležat in je smrčal v svojem mračnem brlogu do večera. Za večerjo si je skuhal mleka in takoj zopet legel spat. Njegovi tovariši so pridno hodili po mestu, si ogledovali zbirke in znamenitosti in opazovali burno vrvenje svetovnega mesta. Temanov Fran — na gimnaziji se je pisal Fran jo — pa je ležal doma na suhem in na gorkem in ni trgal niti obleke, niti obuval, in tudi kuril ni nič. Izvedel je pozneje, da je v vseučiliščni knjižnici dobro zakurjeno in je hodil odslej večkrat tudi tja dremat, kadar ni bilo snega. Tako je izhajal s tridesetimi goldinarji na mesec, in vendar je jela gi-niti dedščina po teti Meti. Od doma ni mogel pričakovati ničesar. Obesil je študije na klin in se je šel ponujat odvetnikom za pisarja. Obletal je pol notranjega mesta in že je ugašal up in grozno je bil zaspan, ko je čakal v drugem nadstropju v čakalnici advokata Dadelesa. Dr. Dadeles je iskal v novinah spretnega pisarja in stenografa. V čakalnici je bilo vse polno kandidatov za to imenitno mesto. _ Drug za drugim se je šel predstavljat, gospod Dadeles pa je odklonil vsakega. Skozi vrata je slišal utrujeni Fra-njo Teman vselej, da hoče imeti tihega in mirnega "sotrudnikaki ni čisto nič nervozen, ker je on sam tako nervozen, da ne more poleg sebe trpeti količkaj razburljivega človeka. Vsi prosilci so odšli, le Fran Teman je še ostal v kotu na svojem stolu in je spal. Naposled je prišel advokat skozi čakalnico, hoteč domov. Tedaj je zagledal Frana na stolu in ga glasno vprašal, kaj želi. Fran Teman ga je debelo pogledal, zinil pa ni nobene. Dr. Dadeles ga je vprašal nato, če nemara tudi on hoče prevzeti službico v njegovi pisarni. Teman je samo prikimal in mirno zazehal. "To je moj mož!" si je mislil odvetnik in ga sprejel. Teman ima sicer le petinštirideset goldinarjev na mesec, toda v Dadele-sovi pisa-ni lahko mnogo spi, ker razen gotovih rokov ni popoludne skoraj nič dela in se stari odvetnik ne briga dosti več za svojo pisarno. Tako se toraj oče Teman lahko ba-hajo, da ima njih France precej visoko službo na Dunaju in da lahko več spi, kakor vsi vaščani doma in da je še plačan za to. BKd si nameDjen Ž8D0 otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRAN* SAKSEK, m Greenwich St, New York, N. Y, ker ta bodeš naj pošt ene je in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih paxobrodnife drulb. Bolnik. Humoreska. Stari Jergee je bil tako zbolel, da je moral ostati v postelji. Zdihoval in stokal je tako, da je njegova žena, mislila, da se mu zadnja ura bliža. Zato privleče iz zaprašene omare star evangelij in mu začne čitati razne odstavke. Malo težko je šlo, kajti Jergee je tako zdihoval, da je vedno ženo pre-vpil. "Jergee, Jergee, potrpi vendar nekoliko in poslušaj božjo besedo. Saj si jo potreben." Stara se je zopet zaglobila v berilo in čitala z jednakomernim glasom o nasičenju pet tisoč ljudij. Jergee pa je zdihoval, a vedno manj« in manje, tako, da se je videlo, da mu ni sile. "Stara, zdi se mi, da bode kmalo po meni. Zelo hvaležen sem ti, da mi oznanjaš besedo božjo.V življenju je itak nisem dosti slišal in prav zato mi stori sedaj tako dobro, da mi je že na pol odleglo. Kaj si že čitala, stara?" "O nasičenju pet tisoč ljudij v puščavi." "Ah da, spomnim se, s kruhom in ribami. Poslušaj stara, ne bilo bi napačno. ako bi človek imel par rib, ali pa tako,--malo prešiČevih rebere --Kaj, ko bi ti poslala sosedovega dečka k Cenetu, da upi malo prešiče-vega —. To bi tako dobro storilo. Ta povest o nasičenju petih tisoč se mi tako dopade. Čudovito, z dvema ribama in kruhom. — Stara, ali so imeli že tedaj tenstan krompirček pa kislo zelje ?'' Stara zapre nevoljna knjigo, jo ponese zopet v omaro in zaloputne vrata. "Ti si grozen požeruh, Jergee. Komaj si malo prenehal stokati, in že bi rad mašil svoj nenasitni želodec. Jaz sem mislila, da si tako slab, da mi zdaj pa zdaj umreš. Jergee, Jergee, ti si grozno posveten človek. Pomisli vendar, da bodeš kmalo zapustil ta svet in se preselil tja, kjer se ne misli več na jed in pijačo. Tam postaneš angelj božji in ne bodeš imel nobenih posvetnih želja več." Tužna sklene stara roke. Življenje vsakdanjosti jo je napravilo trdo in mrzlo za vse. A v tem trenotku se je vendar nehote prestrašila. Do danes ni mislila, da je nje stari tako posveten. Na smrt bolan — pa ne misli dru-zega, nego na jed in pijačo. "Ali si moreš misliti, stara — da bi jaz, star adut, zamogel postati lep, mlad angelj božji?" "Zakaj pa ne. Saj jih bode še več takih kot si ti. To se pravi, če se jih Bog usmili. In posebno ti si potreben njegovega usmiljenja." Jergee je že v snu sklenil roko in mrmral : "Ah, stara, kaj hočemo. Jaz si za enkrat prav nič ne želim postati angelj božji. Meni ne diši, — ah da, — diši mi krožnik dobre juhe, pečenka s krompirjem in kislim zeljem. — Stara — kaj ko bi.. Kot smola na smreki se je držal na nitki življenja. Do smrti ni imel veselja in vse lepe obljube ga niso mogle sprijazniti s to mislijo. A po noči mu je začelo postajati vedno hujše. Stara je morala vstati iz postelje, skuhala mu je pelinov čaj in segrela opeko. "Stara, slabo mi je, slabo. Mraz me trese, ah, ko bi vsaj še to bolezen prestal." Zdihoval in stokal je na vse pretege. "Stara1 prej mi je bilo bolje, ko si mi čitala iz evangelija. Odpri zopet knjigo in beri mi kaj. Mogoče mi bode malo odleglo." Stara je šla v omaro in posegla po neki drugi knjigi. "Od nasičenja petili tisoč ljudij ti več ne čitara. Ti dobiš potem pretesne želje po jedi. In to se nikakor ne spodobi za bolnika, ki misli zapustiti kmalu ta svet. Tukaj sem prinesla ; T"1™™ na smrt " ki je kakor na-lase za ta slučaj." Stara jo pričela čitati, polagoma in glasno. Ko je prišla do tretje strani, vzdihne Jergee otožno: "Stara, kar prenehaj, mrzel pot mi stoji na čelu. Zdi se mi, kot bi me pravkar nesli pokopat. — ah, to je grozno.'1 . Jergee je zdihoval in stokal, a stara je nevoljno položila knjigo na mizo. Vidiš, zdaj mi je zopet bolje; tudi mraz me ne trese več. Tako! Zdaj se pa hočeva malo pogovoriti, kako bode. ko me več ne bo. Hišo kar pusti, kakor je, le v hlevu napravi nove jasli in na kozolcu streho. V skednju je še nekaj sena za prodajo. Jaz sem že govoril z Breškim Kosom, on ga kupi. Denar pa nesi lepo v hranilnico. Lahko se tudi zopet omožiš. Govoril sem o tem s Ko-kotcem. Rekel je, da bi te zelo rad vzel. On tudi preganja prešiče in si je tudi že nekoliko prihranil. Koliko, tega. ne vem. Mi ni hotel povedati. Sicer se bodeta pa že pogovorila. Glede pogreba naredi, kakor hočeš, a potrebščina mora biti pa v redu. Načni oni sod v kotu in speci dober kruh. Ah da. veš kaj mi je prišlo na misel T Da bodo ljudje lačni. Kaj praviš, ko bi ti jutri zaklala prešiča. Mesa kupovati, se ti ne izplača. Tudi Velika noč bode kmalo. Dobro je, da se pleče do tedaj fino presušL Pripraviš jim nekaj tacega, kar se ne drži. Obisti — jetra — malo Rebere s kislim zeljem in krompirjem, pol glave s hrenom... Ah, jaz sem tako truden in izmučen. Stara, kar začni pripravljati za pogreb." x Jergee je zdihoval, stokal in se preobračal po postelji. Naposled pravi: "St-*a, prešiča zakol ji jutri — go- tovo jutri, drugače ti pride preveč vse na enkrat." "Če misliš, stari, da te bode kmalo konec, potem bode najbolje tako. Na-lijem takoj v kotel vode, da bode vse pripravljeno.'' Prešla je noč. Zjutraj vstane stara na vse zgodaj in pripravlja vse potrebno. Najela je še jedno žensko, a obe sta imeli toliko dela, da ni nikdo utegnil misliti na Jergca. Sam sebi prepuščen je ležal v postelji in premišljeval. Ko je bil zdrav mu je bilo prešičevo cvilenje najljubša pesem, klanje prešiča, največji praznik. A danes? Prav za prav rad sliši, veseli se, a če pomisli, v kak namen se kolje.... No, pa umreti moramo prav za prav vsi. Jergee je star 72 let, a njegova stara 15 let mlajša. Če umrje ni nič čudnega. Saj bode pustil ženo preskrbljeno. Če vzame še Kokotca, no, potem bode lepo premoženje skupaj. Ampak mesa, toliko dobrega prešičevega mesa bode ostalo za druge. Tako mlada žival je. debela, in njegova stara zna tako dobro pripraviti. Ah. če pomisli samo na reberca s kislim zeljem, rep v ričetu, glava s hrenom — all, to so jedi. ki morajo človeku smrt pregnati. Kako je bilo lepo, ko je ob nedeljah opoludne sedel za mizo. a njegova stara je nosila na mizo tople, prijetno dišeče jedi. Ali zamore človek umreti, predno ni sneta zadnja krača iz dima ? Tn zdaj bode moral. Seveda Še ni — a bode. Saj je tako obljubil stari in jo zapeljal, da je prešiča zaklala. Kaj pa če ozdravi. Hm — to ga bo »štela. Za malo bi se jej zdelo, seveda. Vse je v redu, prešič zaklan, zadeva s Kokotcem pogovorjena, oba sta bila zadovoljna. Tn če ozdravi ? Kriv bode prešič. Naj se še tako sili. misliti na dušo. na večno življenje, lepe, mlade angelje — vse zastonj, vedno mu pridejo zopet na misel reberca, kislo zelje — glava--. Ko je stara predpoludnem malo pokukala pri vratih, cmokal je Jergee z ust mi, kot bi se pravkar najbolj gostil. "No, kako gre stari?" "Zahvalim, mati, prav dobro", tu mu beseda zastane, kajti zapazil je. da ga je stara precej čudno pogledala. "To se pravi, mraz me nič več ne trese. Sploh mi je malo odleglo." Stara gre nevoljna v omaro in začne pospravljati prte. "Stara, meni se zdi, da bi bilo sedaj dobro, če mi prineseš nekaj jesti." "Tu je še nekaj liruškove vode pa pelina, to ti bode prav dobro storilo." "Ne stara, jaz mislim, če bi se kaj dobilo za gristi___Ko je prešič cvilil, sem si tako zaželel dohre juhe. Kako , to pogreje... in ti jo znaš, pripraviti j tako dobro. To bi me poživilo. Poslušaj stara, ako mi hočeš izpolniti mojo, zadnjo željo, skuhaj mi malo juhe."j "Gotovo ti izpolnim tvojo željo. — Toda čudno se mi zdi... No. naj bode. -Tulio dobiš, potem mi pa več ne govori od jedi. Ti bi prodal nebeško kraljestvo za košček svinjine." Vidna jeza jo je pograbila. Izprevi-dela je, kako neumno je ravnala, da jo njega poslušala. Žal ji je bilo, a ni bilo pomoči. "Lepo si me zapeljal, da sem prešiča zaklala cel mesec dnij prej. Žival se je tako lepo redila in bi bila v tem času gotovo nekaj funtov težji." Stara je jezna odšla ven, Jergee pa je upil za njo: "Stara, jaz vendar ne morem nič zato. če me še Bog noče----" Par dnij potem, ko se je Jergee najedel svinjine, mu je bilo že bolje. Ivo so pa prišle krvavice in jetrnice na vrsto, je Jergee že letal okrog hiše. Z zadovoljstvom na obrazu je opazoval, kako se mu lepo redi živinica. Vse mu je cvelo v najboljšem blagostanju. Ko ga je stara spominjala na njegovo bolezen, rekel jej je: "Prej bodeš ti na vrsti, kot jaz. Kopriva ne po-zebe." JOHN KRACKER 1199 St, Clair St., Cleveland, Ow Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti nadkrfljn-joje vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajam po 50e g&lono; belo vino (Catawba) po 7de galono. NAJMANJŠE NABOČILO ZA VINO JE BO GALON. BMNJEVEG, ta kterega sem hn-portiral brinje iz Kranjskega, velja 11 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolj« vrste, ker je šgano na Isti način, k»-NABOČBAM JE PRILOŽITI DENAJt Ea o bila naročila m priporoča JOHN KRAKER 1109 St Clair St. Cleveland. O. .Rojakom. Slovencem, in bratom Hrvatom v Miiwau kee, Wis., in okolici pnporo čam najtopleje svoj SALOON, na 175 Eeed St. v Milwaukee Wis. Postrežba točna. Rojaki dobro došlil JAKOB BAKUN, lastnik. <19-jun-06 3xw) w M Vlr'^A/U« G. F. TASSOTTI, 108 cTVIeserole Street, Brooklyn, IV. Y., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yorku. -Pošilja- denarje v staro domovino hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se brooklvnskim Slovencem in jamči -hitro in solidno postrežbo.-- ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr JANKO PLEŠKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih kraiih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročn: no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. Upravništvo "Glasa Naroda" NAZNANILO. Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio. im3 naslednji odbor: Predsednik: Fran Spelko. 1130 S t Clair St.; podpredsednik: Ivan Poi. 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan A vse v, 1234 St. Clair St.; II. tajnik: Rudolf Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St Clair St Odborniki: L Fran Krašovec. II. Ka rol Jarc, HI. Ivan Anzelc. Pregledo-valci knjig in računov: Ivan Brodnik. Fran Mila ve c in Fran Kranj c. Maršal: Miha Pintar; vratar: Fran Mi lavec; zastavonoša: Ivan Strekalj; spremljevalca: Ivan Iiužar in Josip Zupančič. Društveni zdravnik: E. J Kehres, St Clair St., Cor. Wilsoi Avenue. Družtvene seje se vrže vsako tretjo nedeljo ▼ mesecu v dvorani Union. 169C> St Clair St. Naslov za pisma je: Ivan Avsec. 1234 8t. Clair St., Cleveland, Ohio. Vsak novi nd plača pristopnino p. starosti, in sicer: od 18. do 25. 1st« $1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30 do 36. leta $2.00, od 36. do 40. let. $8.00, od 40. do 46. leta $4.00. Pristop k Jodaoti saaia H a Telephone 59. Residence Phone S C. GEO. L. BB0Z1CH, dAVM NOTAR, ELY, MINN., se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ar.eriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva bor.de . polno-moči in vsa dru<;a v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti o^nju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. — \ sa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno ^ SV&Ž.& pivo, dobra -v-i na. in whiskey ter imam v zalogi zelo fir»© smodke. Rojakom pošiljam denar-'vs? je vstaro domovino hitro in poceni; preskrbim pa« k robrodne in že'.ezni« škc listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New a Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely® Allnn. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobre črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Irmtu tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Yemout St, Su Fraodsce, CaL