s
ZNANOST
četrtek, 29. novembra 2012 "T^Tj'T /""A znanost@delo.si
NOVI
DOKTORJI
ZNANOSTI
Prejšnji četrtek je rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Danijel Rebolj promoviral dvanajst novih doktorjev znanosti.
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
Jerneja Godnjavec
• Vpliv površinske obdelave nanodelcev titanovega dioksida rutilne kristalne strukture na UV absorpcijske lastnosti polimernega nanokompozita (mentor doc. dr. Peter Venturini).
EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA
Stanko Čokelc
•	Primernost pravne ureditve davčnega svetovanja za razvoj kakovosti in odgovornosti davčnega svetovanja (mentor prof. dr. Rado Bohinc).
Vesna Dizdarevic
•	Kratkoročni napovedni model aktivnosti gospodarstev evro območja z uporabo regresije faktorjev mul-tiresolucijskih komponent glavnih ekonomskih indikatorjev (mentor prof. dr. Mejra Festic).
Helena Blažun
•	Vključevanje starostnika v računalniško podprto mreženje (mentor prof. dr. Samo Bobek).
Silvo Dajcman
•	Valčna analiza sistematičnega tveganja, modela CAPM in dolgoročnega spomina v donosnosti delniških trgov Slovenije, Češke in Madžarske (mentor prof. dr. Mejra Festic).
Franjo Mlinaric
•	Model ključnih dejavnikov optimalne finančne strukture nefi-nančnih podjetij (mentor prof. dr. Timotej Jagrič).
Katja Crnogaj
•	Vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihova povezava z gospodarskim in družbenim napredkom (mentor prof. dr. Miroslav Rebernik).
FILOZOFSKA FAKULTETA
TomaŽ Bratina
•	Multimedijska učna gradiva in izbira strategij reševanja problemov pedagoškega raziskovanja (mentor prof. dr. Branka Čagran).
Nataša Kralj
•	Frazeologija in frazeografija v času informacijsko-komunikacijske tehnologije predstavljeno na primeru elektronskega frazeološkega učnega gradiva (mentorica prof. dr. Vida Jesenšek).
Andreja Valic Zver
•	Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije (mentor prof. dr. Darko Friš).
Ksenija Domiter Protner
•	Sociološki vidiki izpostavljenosti slovenskih srednješolcev nasilju
v družini in možnosti ukrepanja (mentorica prof. dr. Jana Goriup). Danilo Kosi
•	Identitetne regije Slovenije (mentor prof. dr. Vladimir Drozg).
Kelti na sedanjem slovenskem ozemlju
Arheologija O dotoku novega, keltskega prebivalstva najlepše pričajo moška in ženska keltska imena
Naselitev Keltov na sedanjem slovenskem ozemlju, Karnov na zahodu in Tavriskov v osrednji in vzhodni Sloveniji, pomeni mejnik med halštatsko in latensko dobo, saj je povzročila velike kulturne spremembe. Da je res prišlo do prihoda novega, keltskega prebivalstva, najlepše pričajo moška in ženska keltska imena, vklesana v kamnite nagrobnike iz rimske dobe na Štajerskem, Dolenjskem in v okolici Iga pri Ljubljani.
izr. prof. dr. Dragan Božič
znanstveni svetnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU
Posebno značilna so tista sestavljena imena, ki vsebujejo prvino mar (maro- pomeni velik), na primer Nertomaria, Magemarus, Trogi-mara, Diastumarus. Načrtna naselbinska raziskovanja so pokazala, da so bila utrjena halštatskodobna središča, zgrajena na vzpetinah, okrog leta 300 pr. n. št. opuščena. Nova naselja so bila postavljena v dolinah. Temeljito se je spremenila oborožitev. Za halštatske bojevnike značilne bojne sekire je zamenjal keltski dvorezni meč v železni nožnici, bronaste halštatske čelade v obliki klobuka pa železne keltske čelade z zatilnim ščitnikom in z na-ličnicama. Keltski bojevnik je imel poleg meča običajno še eno sulico in lesen ščit, okovan z železno šči-tno grbo. Ščitne grbe, ki so jih našli v halštatskih grobovih na Dolenjskem, nasprotno lahko preštejemo na prste ene roke.
Spremenila se je tudi ženska noša. Uveljavile so se keltske fibule, votle nanožnice iz polkroglastih členov, steklene zapestnice in bro-
Med številnimi steklenimi zapestnicami iz ženskih grobov na Kapiteljski njivi pri Novem mestu jih je le malo celih; večinoma so se stalile v ognju. FOTO BoRUT KRiž
nasti verižni pasovi. Za halštatsko dobo značilne bronaste posode, zlasti situle in kotličke, so prenehali izdelovati, do pomembne novosti pa je prišlo tudi v lončarstvu. Keltski lončarji so na hitro se vrtečem vretenu izdelovali gladke posode pretežno sive barve s skromnim okrasom vodoravnih reber in žlebi-čev. Le redke so okrašene z značilnim keltskim žigosanim okrasom iz koncentričnih krožcev in gir-land. Pomembna prelomnica se je zgodila tudi v pogrebnih običajih, saj na Dolenjskem trupel umrlih niso več pokopavali v gomile, ampak so jih sežgali in sežgane kosti skupaj z lončenimi posodami in
orožjem, če je šlo za bojevnika, oziroma nakitom, če je šlo za žensko, položili v grobno jamo, izkopano na ravnem.
Opisane novosti pa se niso povsod uveljavile enako. Tam, kjer je tudi po keltski naselitvi očitno prevladovalo halštatsko prebivalstvo, na primer na Dolenjskem, je nastala prava mešanica v tvarni kulturi. V grobovih najdemo keltski meč in ščitno grbo poleg bojne sekire halštatske oblike in ročno izdelane keramike halštatskega videza. Na Kapiteljski njivi pri Novem mestu, največjem latenskodobnem grobišču na Dolenjskem, je keltska keramika v izraziti manjšini. V tamkaj-
Pred Bizjakovo hišo v Kobaridu so leta 2010 našli tudi halštatske razdelilne gumbe konjske uzde. FoTO Marko Grego
PET SREČANJ
O spremembah, ki jih je povzročila naselitev keltskih plemen okrog leta 300 pr. n. št., so govorili na mednarodnem znanstvenem sestanku Latenizacija na prostoru od jugovzhodnih Alp do hrvaško-srb-skega Podonavja v Kobaridu 23. in 24. novembra. Pripravili so ga Inštitut za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani, Oddelek za zgodovino antike in arheologijo Univerze Alpe-Jadran v Celovcu in Občina Kobarid. Udeleženci iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije so predstavili zgodovinsko podobo 4. in 3. stoletja pr. n. št. na prostoru od Furlanske nižine do Železnih vrat v Srbiji. Posebno zanimive so bile zadnje tri predstavitve. Mladi arheologinji Andrijana Pravidur in Ana Maric iz zdaj žal zaprtega Zemaljskega muzeja Bosne in Hercegovine v Sarajevu sta z ustrezno oblikovno in starostno
analizo grobnih najdb, predvsem fibul, dokazali, da keltska naselitev okrog leta 300 pr. n. št. ni dosegla severne in osrednje Bosne, ampak so tam še nekaj desetletij živele halštatske skupnosti; akademik Borislav Jovanovic iz Beograda, ki že vrsto let pripravlja monografsko objavo majhnega, a zelo bogatega grobišča na Pečinah pri Kostolcu jugovzhodno od Beograda, pa je predstavil nekaj izjemnih grobov in najdb od tam.
Prvo srečanje slovenskih arheologov, posvečeno dediščini Keltov, je priredila oktobra 1964 v Mariboru podružnica Arheološkega društva Jugoslavije za Slovenijo. Referati so bili natisnjeni v Arheološkem vestniku 17, Ljubljana 1966, poskrbljeno pa je bilo tudi za posebni odtis z naslovom Kelti v Sloveniji, ki je danes že velika redkost. Za naslednja dva znanstvena
sestanka o Keltih je zaslužen Mitja Guštin. Kot kustos Posavskega muzeja v Brežicah je septembra 1977 priredil mednarodno arheološko posvetovanje na temo Kelti v Vzhodnih Alpah, septembra 1983 pa še eno na temo Kronološki problemi poznega latena v Srednji Evropi in na Balkanu. Zbornik referatov prvega sestanka je pod naslovom Keltske študije izšel v zbirki Posavski muzej Brežice, predavanja drugega pa z eno izjemo niso bila objavljena.
V Ptuju pa je bilo leta 1994 v organizaciji Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani in Pokrajinskega muzeja v Ptuju ter s sodelovanjem Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani izpeljano še mednarodno posvetovanje Kelti in romanizacija, katerega predavanja so bila dve leti pozneje predstavljena v Arheološkem vestniku 47.
Bronasta fibula iz Dolenjih Raven v dolini Idrijce združuje keltsko obliko in halštatski okras iz vzporednih črt in krožcev s piko. Foto Matija LUKiC
Orožje v žganih grobovih latenske dobe je praviloma zvito. Na sliki bojevniški grob 641 s Kapiteljske njive pri Novem mestu. Foto Borut KRiž
šnjih ženskih grobovih se pojavljajo značilne keltske zapestnice, pa tudi narebrene bronaste, ki se ne razlikujejo od halštatskih.
Kot kaže, so Kelti prevladali zlasti na Štajerskem, na primer v Podravju in v Savinjski dolini. To lepo kažeta skupini treh oziroma štirih grobov, ki so jih pred šestimi oziroma petimi leti izkopali v Orehovi vasi blizu Maribora in v Srednici pri Ptuju. Pa še tukaj imamo v obeh primerih vsaj nekaj staroselskega. Enega od grobov v Orehovi vasi bi zaradi nekeltske sulične osti in keramične posode, narejene po halštatsko, ne mogli pripisati Keltu, grobovi v Srednici pa sicer bržčas vsi pripadajo keltskim priseljencem s severovzhoda, vendar niso bili vkopani v na novo izbrano zemljišče, ampak v halštatske gomile.
Podobno podobo kaže presenetljiva najdba, ki je leta 2010 prišla na dan v Gregorčičevi ulici v Kobaridu. Arheologi so v jarku poleg telefonske linije Berlin-Rim naleteli na ostanke najverjetneje sedmih konjskih okostij, poleg njih pa na keltske meče, keltske ščitne grbe, keltsko obročasto brzdo in izjemno, s človeškimi glavicami okrašeno votlo keltsko zapestnico v družbi z večinoma nekeltskimi suličnimi ostmi, razdelilci za jer-menje uzde halštatske oblike in bronasto narebreno nanožnico, ki ima najboljše primerjave v pozno-halštatskih grobovih iz 4. stoletja pr. n. št. na Dolenjskem. Glede na najdbe se zdi, da gre podobno kot na Dolenjskem za staroselce, ki so v svojo oborožitev sprejeli keltski meč in ščit in v svojo nošo nekatere prvine keltskega nakita, hkrati pa še vedno uporabljali nekatere primerke staroselskega orožja, konjske opreme in nakita.
Dober mentor naj omogoča raziskovalno svobodo
Prof. dr. Boris Žemva, mentor leta 54 nominirancev
Znanost med ljudmi
Promocija znanosti Festival in dnevi znanosti se iz leta v leto potrjujejo kot izziv
»Sem na koncu kariere, a nobene nagrade še nisem sprejel tako čustveno, od nobene nisem bil tako prizadet in zadet,« 64-letni prof. dr. Boris Žem-va, raziskovalec Instituta Jožef Stefan in redni profesor ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, predsi-nočnjim ni prav nič skrival ganjenosti, ko je prejel priznanje za mentorja leta.
To je že četrtič zapovrstjo podelilo Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, ki združuje mlade raziskovalce, podiplomske študente in podoktorske raziskovalce. Vsem pa je skupno tudi to, da imajo pri njihovem raziskovalnem usposabljanju oziroma študiju zelo pomembno vlogo mentorji.
Po besedah Mihe Riharja, predsednika društva, je večina mladih raziskovalcev zadovoljnih z delom svojih mentorjev, le približno petina ne. Tisti, ki imajo dobre mentorje, med njihovimi odlikami navajajo - tako Rihar - »strokovnost,
Prof. dr. Boris Žemva Foto Jure Eržen
usmerjanje ob pravem času in v pravi meri, zavzetost za doktoran-dovo delo in za doktoranda kot osebo, sposobnost komunikacije, dostopnost in zdravo kritičnost«.
Dr. Franci Demšar, direktor nacionalne raziskovalne agencije (ARRS), ki se je tudi udeležil omenjenega dogodka, ugotavlja, da
NAJBOLJŠI so NARAVOSLOVCI
Doslej so priznanje za mentorja leta prejeli samo naravoslovci z Univerze v Ljubljani. Prvi je bil leta 2009 dr. Janko Kos, redni profesor farmacevtske biokemije na fakulteti za farmacijo, predlanskim dr. Domen Leštan, redni profesor na biotehniški fakulteti, in lani dr. Igor Muševič, redni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko. Sestava odličnih mentorjev bi bila bolj pestra, če bi upoštevali še finaliste. Med temi je bilo tudi nekaj profesorjev z drugih področij, iz drugih krajev in žensk. Vendar med finalisti prav tako močno prevladujejo ljubljanski naravoslovci.
je trenutno v Sloveniji okrog 600 mentorjev doktorandov, torej je bila letos za priznanje nominirana več kot desetina. Po Demšarjevih besedah je v zadnjem desetletju celotna slovenska znanost dokazala odličnost, pri čemer izstopa zlasti velika rast citatov znanstvenih objav naših raziskovalcev. Je pa predsednik ARRS izrazil zaskrbljenost nad napovedanimi nadaljnjimi proračunskimi rezi v znanost. »Menim, da je to velika napaka, in pričakujem, da se bo država zavedela pomena tega področja.«
Letos je imela petčlanska komisija mladih raziskovalcev težko delo, saj je bilo nominiranih - nekateri tudi večkratno - 54 mentorjev. Pred tremi leti, ko so ta naziv podeljevali prvič, je bilo le 28 no-minirancev. V peterico letošnjih finalistov so se uvrstili še prof. dr Anton Kokalj z IJS, prof. dr. Zdravko Kutnjak z IJS, prof. dr. Božidar Šarler z Univerze v Novi Gorici in prof. dr. Borut Žalik z Univerze v Mariboru.
Prof. dr. Boris Žemva, ki je med drugim kot komaj četrti Evropejec prejel nagrado za anorgansko kemijo Ameriškega kemijskega društva, nam je o mentorstvu dejal: »Menim, da mora mentor mlademu raziskovalcu predvsem pustiti raziskovalno svobodo. Seveda naj bi ga pri tem tudi malo korigiral, da ne bi zašel v napačno smer, ki ne bi prinesla rezultatov. A mladi so zelo pametni, oni najdejo lastne poti. Mentor mora imeti tudi povezave s svetom, da lahko dokto-randa pošlje ven, da se mu odpre obzorje.«
Jasna Kcntler - Salamcn
Slovenija se uvršča med države, ki imajo že tradicionalno razvito promoviranje znanosti. Slovenski festival znanosti je letos potekal že osemnajstič. Vsa leta zanj skrbi in ga pro-movira Slovenska znanstvena fundacija (SZF), ki je tudi članica evropskega omrežja (združenja) organizatorjev znanstvenih dogodkov za splošno javnost.
Dr. Edvard Kcbal
Slovenska znanstvena fundacija
Enako pomembno je vključevanje Slovenije v mednarodne - evropske in svetovne prireditve, kot so Noč (evropskih) raziskovalcev, Evropski dan znanosti za mlade ter Svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Noči raziskovalcev se je Slovenija pridružila leta 2005, torej v prvem letu prireditve, ki je v domeni evropske komisije in izvajalcev v državah EU. Dogodek je pri nas organizirala SZF, in to brez finančne podpore evropske komisije. Podobno tudi prof. dr. Ivan Leban z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo že nekaj let na lastno pobudo in brez denarne podpore iz Bruslja pripravi prikaz kemijskih eksperimentov, ki je odlično obiskan. Evropski dan znanosti za mlade smo pri nas prvič izpeljali lani, Svetovni dan znanosti za mir in razvoj pa letos.
Slovenski dnevi znanosti
V Sloveniji premoremo dva festivala znanosti na leto. Pozno spomladi festival zadnja leta pripravi Hiša eksperimentov, in sicer na ulicah
in trgih v središču Ljubljane, drugega, na začetku jeseni, pa v Cankarjevem domu SZF. Letošnji, 18. slovenski festival znanosti s 60 dogodki in več kot 6000 udeleženci je potekal sredi oktobra. Prevladovali so osnovnošolci iz tretje triade de-vetletke, zadovoljivo zanimanje pa je bilo tudi med srednješolci. Medtem ko so se za naravoslovne teme zanimali zlasti šolarji, pa so dijake, podobno kakor v preteklih letih, najbolj pritegnila različna področja medicine in biologije ter tehnike (v okviru sejma eksperimentov).
Posamezni festivalski dnevi so bili posvečeni velikim mislecem in ustvarjalcem: arhitektu Jožetu Plečniku, vizionarju Hermanu Potočniku Noordungu, zdravniku Janezu Mihaelu Žagarju ter konstruktorju letal Antonu Kuhlju. Slovenski festival znanosti je tako bil tudi letos eden redkih dogodkov, kjer so posamezni znanstveni ustvarjalci in njihovi dosežki v središču pozornosti najširše javnosti.
V okviru Unesca je 10. november vsako leto namenjen poudarjanju vloge znanosti pri prizadevanjih za doseganje in ohranjanje miru ter razvoja. Da ne bi šel ta pomembni dan mimo nas brez odziva, je SZF v partnerskem sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco pripravila 8. novembra v Raziskovalnem laboratoriju za otroke in mladostnike delavnici, na katerih so šolarji s sedmih slovenskih šol tako spoznavali znanstveno podlago za razvoj balonar-stva (izvajalec: Miha Pate) kakor se preizkusili v načrtovanju in izvajanju poskusov, ki so tesno povezani z našim življenjem (izvajalec: pisec tega sestavka).
Ponovno se je potrdilo veliko zanimanje mladih za spoznavanje
znanosti in vživljanje v vlogo raziskovalcev. Naloga družbe pa je, da trajno organizira dejavnosti, ki omogočajo odkrivanje mladih potencialov in razvijanje v novo generacijo slovenskih raziskovalcev.
Zahvala
SZF se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vsem, ki so s sponzor-skimi prispevki in donacijami podprli izvedbo 18. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo pod geslom Od razuma do izuma.
Med organizacijami in institucijami so to: BTC, Mercator, Gen energija, Krka, Kemijski inštitut Ljubljana, Bia Separations, Merck, Loterija Slovenije, Avtorska agencija Slovenije, Geološki zavod Slovenije, prav tako podjetja PS, Pla-ma-Pur, Lesoj, Omega, List, MM Surgical, Stahlgruber in Steklarna Hrastnik.
Donatorji, ki jim izražamo posebno hvaležnost, pa so: Boris Žemva, Cveta Razdevšek Pučko, Franc Kramberger, Franc Cvetaš, Franc Pohleven, Andrej A. Kranjc, Metka V. Budihna, Žan Jan Oplo-tnik, Ivan Vidav, Vojko Čok, Marko Noč, Jože Maček, Borut Božič, Julijana Kristl, Marko Robnik, Zdravko Mlinar, Jože Osterc, Marijan Peklaj, Krešo Puharič, Jože Trontelj, Marjeta Šentjurc, Metka Tekavčič, Valter Doleček, Jože Kra-šovec, Romana Jordan Cizelj, Anton Beovič, Peter Jerman, Ludvik Jevšenak, Franc Cvelbar, Anton Bergant, Dušanka Janežič, Marija Kosec, Miklavž Pleničar, Polona Ojsteršek, Boris Sket, Stanko Srčič, Barica Marentič Požarnik, Zoran Jankovič, Matija Gogala, Primož A. Simoniti, Franc Slapnik, Marjan Kordaš, Štefka Kučan, Peter
Venturini, Majda Žigon, Maca Jo-gan, Alenka Šelih, Miran Veselič, Liljana Kornhauser Cerar, Metka Povž, Valerija Osterc, Mitja Zupančič, Rudolf Kropivnik, Zora_ Ko-njajev, Franc Kržič, Boštjan Žekš, Miha Tišler, Franc Vrečer, Božidar J. Flajšman, Mojca Aljančič, Julija Smole, Ivan Kreft, Mojca Šuklje, Emil Gantar, Leon Čelik, Žiga Šmit, Boris Paternu, Edvard Kobal, Josip Grasselli, Boris Tomc, Mladen Est, George Mejak, Mojca Švigelj Čer-nigoj, Simon Oblak, Polona Umek, Milan Popovič, Andrej Remškar, Miran Kondrič, Stanislav J. Kristl, Radojka Verčko, Peter Breznik, Janez E. Gril, Henrik Allegro, Aleš Mihelič, Ervin Kralj, Alojz Suhar, Anton Vratuša, Anton Končnik, Biba Teržan, Tatjana Kous Puc, Jurij Kobe, Miroslava Drašler, Henrik Neubauer, Andrej Šmalc, Franc Zadravec, Spomenka Hribar, Boris Šnuderl, Miomir Kneževič, Marijan Pavčnik, Vera Rutar, Boris Frlec, Ljubo Bavcon, Vesna Kon-drič Horvat, Matija Horvat, Dušan Moravec, Alojz Kralj, Vita Dolžan, Jože Škerjanc, Jurkica Kidrič, Margareta Bračko, Franc Vrevc, Marko Topič, Igor Akrapovič, Sandi Tro-ha, Robert Zorec, Primož Šegedin, Ignacij Voje, Žiga Vavpotič, Janez Lamovec, Matjaž Mulej, Igor Mu-ševič, Lovro Šturm, Darko Štrajn, Jakob Likar, Marijan Prosen, Tomaž Gyergyek, Lev Kreft, Lucija Čok, Zorko Vičar, Breda Kroflič, Miha Japelj, Borut Likar, Aleš Miž-igoj, Stanislav Strmčnik, Vito Turk, Mojca Vizjak Pavšič, Anton Beovič, Gregor Stražar, Ilija Dimitrievski, Jože Toporišič, Janez Sketelj, Dušan Hadži, Igor Sega, Emerik Zver, Aleš Čerin, Peter Fajfar, Nada Kra-ševec, Barbara Piano in Venčeslav Kaučič.