Uspešno smo dvignili deželo iz  gospodarske  zaostalosti
Ta okoliičina je bila odločilna za našo gospo-darsko politiko v minulem obdobju. Z gospodar-sko politiko smo morali predvsem dvigniti de-želo iz gospodarske zaostalosti, zgraditi temelje industrijskega razvoja, ki bi mogel zajeti vse gospodarstvo, v tej zvezi pa tudi ustvariti pogoje za gospodarsko neodvisnost dežele.
Znana je zaostalost stare Jugoslavije, čeprav ima naša dežela mnogo naravnih bogastev. So-dobne industrije v njej skoro sploh ni bilo. Ra-zen tega pa smo imeli na eni strani razvito tek-stilno in usnjarsko industrijo brez surovinska baze; n. pr. tkalnice brez zadostnih predilnic. Na drugi strani smo pridobivali surovlne, toda v deželi ni bi'lo industrije, da bi jih predelovala. Imeli nismo elektrolize. tapilnic in valjarn. Strojne  industrije,  raznih motorjev,  električne
opreme in prometnih sredstev skoraj sploh ni bilo. Proizvodnja jekla in elektroenergije je bila povsem nezadostna za industrijski razvoj.
Gospodarsko je bila dežela v vsakem oziru odvisna od tujine. Tujim tvrdkam je dajala svoje surovine po smešno nizkih cenah, od njih je kupovala druge surovine, običajno polizdelke in nekajstrojev, toda po neprimerno višjih ce-nah. Izvažali smo baker, skupaj z njim pa tudi zlato, uvažali pa kable, izvažali smo železno ru-do ter uvažali železo in izdeike iz njega. Izvažali smo boksit in uvažali aluminij, izvažaii smo živino in kože, uvažali pa usnje. Prav v tem je kolonialni značaj gospodarstva. Z deželo so go-spodarili razsipno in v tem je imel tuji kapital komandne položaje, da je poceni črpal visoke profite brez večjih investicij kapitala in sodobne tehnike. Seveda je enostranski razvoj gospodar-stva — proizvodnja surovin, potrebnih tujemu kapitalu, in izgradnja lahke industrije s tujim kapitalom, ustrezala koristim zunanjih izkori-ščevalcev. Zato je dežela v primerjavi z razvi-timi deželami čedalje bolj nazadovala, bila je čedalje bolj zadolžena. In večina njenega prebi-valstva je živela v bedi.
Očitno je, da se nismo mogli sprijazniti ~ takžnim stanjem in smo morali storiti vse, da bi čimprej dvignili deželo iz te zaostalosti. Nacio-nalizacija industrije, razlastitev tujih indomačih kapitalistov je bil prvi korak, šele začetek. Te-mu je morala slediti industrializacija. Le-ta se je inorala predvsem sosrediti na glavno: raz-vijanje težke industrije, metalurgije, strojne in-dustrije, v tej zvezi pa energetske baze za na-ražčajočo industrijo in potrošnjo prebivalstva. Praktično je to pomenUo ne samo razširitev proizvodnje rudnih bogastev, marveč tudi zgra-ditev raznih podjetij, ki predelujejo osnovno surovino v izdelke.
Poglejmo baker. Morali smo ga predelovati. Najprej smo zgradili elektrolizo in omogočili izločanje zlata iz blister bakra (Bor). Potem smo zgradili valjarno bakra (Sevojno). Sledila je to-varna kablov (Svetozarevo). Zgradili smo indu-strijo generatorjev in elektromotorjev (Bade Končar, Zagreb). Zgradili smo tudi industrijo izolacijskih potrebščin, transformatorjev itd. Z dograditvijo vseh teh tovarn, ki že obratujejo, smo sklenili krog proizvodnje od bakra do gene-ratorjev, transformatorjev in radijskih aparatov.
Nekaj podobnega je s svincem, aluminijem, kositrom, železam, jeklom, nekovinami, lesom itd. Povsod je bilo treba z novimi tovarnami iz-popolniti proizvodnjo do zaključne faze. Seveda je bilo treba tudi razširiti in modernizirati rud-nlke, flotacije in topilnice ter odpiraui nove. Da bi spremenili značaj gospodarstva, smo morali napeti vse sile in mobilizirati vsa razpoložljiva gmotna sredstva.
Energetska baza stare Jugoslavije je bila po-stavljena tako, da je omogočala izkoriščanje samo tistih naravnih bogastev, na katerih so bili najprej zainteresirani tuji kapitalisti. Enotnega energetskega sistema ni bilo. Stara Jugoslavija je imela nepovezane termo- in hidroelektrarne pri posameznih rudnikih in mestih. Mi smo mo-rali to stanje spremeniti, povečati proizvodnjo elektroenergije, premoga in nafte ter povezati elektroenergetski sistem s sistemom dajnovodov. Brez tega sploh nismo mogli misliti na pre-obrazbo dežele iz kolonialne v napredno, indu-strijsko deželo. Tu smo morali uporabiti ogromna sredstva. Toda težave so bile tudi s tem, da ni-smo podedovali dovolj kadrov z izkužnjami gra-ditve velikih jezov ter montiranja turbin in generatorjev. Vse to je moralo nastati v praksi, Z izpolnjevanjem najbolj zamotanih nalog, ki so zelo težavne tudi za druge dežele z irmogo več-jimi izkušnjami in dolgo industrijsko tradicijo.