GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV » LJUBLJANA* 20. JANUARJA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 2 PROSVETNI DEIAVEC Tehnična vzgoja UČITELJEVO DELO JE MNOGO mladine v Sloveniji TEŽJE, KOT JE BILO VČASIH Potrebna je večja pomoč in sodelovanje gospodarskih organizacij Posvetovanje pri ideološki komisiji CK ZKS z aktivom pedagogov, političnimi in prosvetnimi delavci Razvoj tehnične vzgoje mladine v Sloveniji v preteklem letu obeležujejo pomembni uspehi in nekateri novi elementi. Predvsem z veseljem ugotavljamo, da se je spoznanje o pomenu in potrebi tehnične vzgoje močno razširilo in da o tem razpravljajo pristojni organi ter družbene organizacije. To vprašanje je postavil sicer na dnevni red naš čas naglega tehničnega napredka, vendar brez vztrajnega in uspešnega dela Ljudske tehnike ne bi mogli govoriti o tako pomembnih rezultatih. V Sloveniji deluje — ako se omejimo na delo z mladino — skoraj tisoč pionirskih tehničnih krožkov z nad dvajset tisoč mladimi ljubitelji tehnične igre in udejstvovanja, v organizacijah Ljudske tehnike se tehnično izobražuje in udejstvuje dobrih deset odstotkov slovenske mladine, na delovnih akcijah pa kar dve tretjini! Pravzaprav je težko vse to povedati v številkah. Kako močno se širi tehnično izobraževanje, naj nam pokaže tudi težnja prosvetnih delavcev, ki se v velikem AVGUŠTIN LAH številu — od tisoč do dva tisoč na leto — udeležujejo sami raznih oblik za dopolnilno izobraževanje in praktičnih vaj, da bi bili kos potrebam časa. Vsi ti uspehi pa niso rezultat ozkega dela samo Ljudske tehnike: v širokem sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine, prosvetni-mi organi in Ljudsko mladino smo organizirali številne skupne akcije, kar je predvsem prispevalo k načrtnejšemu delu, k so-lidnejšemu snovanju akcij, k množičnosti, k medsebojnemu razumevanju in tudi k temu, da Ljudsko tehniko sedaj bolje upoštevajo. Spomladi 1959 je III. kongres Ljudske tehnike Slovenije obravnaval vprašanja tehnične vzgoje ki delo organizacij ter tudi začrtal nove naloge. Ob tej priložnosti je komisija za tehnično vzgojo izdala prvo publikacijo, v kateri so zbrani podatki o tehnični vzgoji im, povzete nekatere dosedanje izkušnje. Take publikacije — nekaki zborniki najboljših razprav, člankov, gradiva ipd. bodo izhajale tudi v bodoče in nadomestile običajne učbenike, kakršnih v njihovem starem pomenu ne bo mogoče izdajati. Zakaj ne? Svet za šolstvo LRS, ki je v preteklem in letošnjem letu sprejel zelo pomembne sklepe o uvedbi tehnične vzgoje v naših šolah, je določil le okvirna načela in program. V sedmem in osmem razredu osnovne šole je v okviru predmetnika določenih sedem učnih ur za program, ki ga bodo izbirali na predlog šol občinski prosvetni organi. Del programa se torej prilagaja potrebam in življenju v šolskem okolišu, mestu ali industrijskem bazenu. V okvir tega izbornega programa sodi tudi tehnična vzgoja, za katero sta predvideni najmanj dve, po potrebi pa tudi več tedenskih ur. Podobno kot s časom bo z učnim načrtom: v okviru splošnih načel in programa bodo na osnovi ožjih kriterijev v občinah šele podrobni učni načrti določali, kakšen bo pouk. Tehnična vzgoja bo torej prva, kjer učitelj ne bo več togo vezan na enotni učni načrt, temveč bo šola v povezavi z gospodarstvom kar naj- _t • _ ■»_~ Xnc in se v delavnici tudi teoretično izobražuje, seznanja mladino s tehničnim napredkom v svetu in doma, ji odpira vpogled v naše gospodarstva in ji tudi omogoča, da se sama aktivno udejstvuje. Tehnična vzgoja v osnovnih šolah obsega tri stopnje. Prva so spoznanja v okviru spoznavanja prirode in družbe (tretji razred). V četrtem in petem razredu se v okviru gospodarskega pouka ta osnova razširi. Od šestega razreda dalje' pa je tehnični pouk raz- Ideološka komisija pri CK ZKS je 11. januarja sklicala posvetovanje s člani ideoloških komisij pri okrajnih komitejih, s člani aktiva pedagogov in nekaterimi vidnejšimi prosvetnimi in političnimi delavci. Posvetovanje je vodil predsednik ideološke komisije pri CK ZKS tovariš Boris Ziherl. Ideološke komisije pri okrajnih komitejih ZKS so pred tem imele posvetovanja prosvetnih in drugih javnih delavcev o stanju v šolstvu in delu prosvetnih organizacij. O rezultatih teh posvetovanj je v daljšem poročilu govoril sekretar ideološke komisije pri CK ZKS tovariš Lev Modic. Tovariš Modic je poudaril najprej protislovje med izredno hitrim gospodarskim razvojem in razvitimi družbenimi odnosi na Učiteljski zbori na šolah se največkrat sestajajo le na konferencah, ki imajo na dnevnem redu ali disciplinska vprašanja ali pa redovanje. Učiteljski zbori so v glavnem nepovezani, pri strokovnem delu so posamezniki od končane šole naprej prepuščeni sami sebi. To onemogoča, da bi bila vsaka šola pedagoška enota. Nedozorelost pedagoško - strokovnega dela v osnovnih celicah naše prosvete, v posameznih šolah, vzdržujejo težnje po strogo centraliziranim šolstvu, po reševanju vseh problemov od zgoraj. Na ta način seveda ni mogoče premagati uradniške miselnosti med prosvetnimi delavci in jih oblikovati v ustvarjalne pedagoške osebnosti. Najdalj se je tovariš Modic zadržal pri. nasprotju med vzgoj-no-izobrazbenimi težnjami reformirane šole ter vzgojo vzgojiteljev samih. Pri tem je omenil zlasti precenjevanje lastnega in podcenjevanje vseh drugih predmetov. Ozko strokovno usposobljeni učitelj brez pedagoškega vplivna oseba na vasi, je zdaj le eden izmed izobražencev, večinoma z manjšo šolsko kvalifikacijo in z manjšo plačo, hkrati pa najbolj obremenjen z delom izven svojega poklica in najbolj podvržen javni kritiki. Zato je večkrat preobčutljiv, zato se večkrat cehovsko zapira v svoj poklic, ne prenese kritike. Drugič pa tudi njegov razred ni več homogen razred kmečkih otrok; ti otroci vedo in potrebujejo danes mnogo več kot so včasih. To ni več idila pastirčkov in gospoda Mirodolskega, kot bi lahko dobili vtis iz šolskih čitank. Učiteljevo delo je mnogo težje, kot je bilo včasih, zahteva širšo splošno izobrazbo kot kdaj prej. Toda vzgoja učiteljev se že svojih 80 let ni bistveno spremenila. Večja strokovno - pedagoška vzgoja in uvajanje novih predmetov gre tu na račun splošne izobrazbe. Splošno izobraževanje pa je glavna učiteljeva poklicna naloga. Ta stagnacija ali celo zniževanje splošne izobrazbe povzroča, da lahko dobiva učitelj mentaliteto polizobraženca, ki mu je pedagoško delo nekoč osvojeno znanje in pozneje pridobljena rutina, ki se v šolskem delu ne more prilagajati okolju in ki mu je v javnem delu novo okolje tuje. Postane nosilec primitivizma in z njim zvezane togosti. Povsod, v šoli in v ljudskoprosvetnem delu se oprijemlje starih oblik, ker mu je vse drugo nepotrebno, sovražna novotarija. Ne bi hotel take znanja ocenjuje vrednost sodobne slike posploševati, poročila doka- šole samo po tem, kakšno množino znanja lahko zahteva od učenca. Zanj obstaja samo izobrazbena vrednost lastnega predmeta. Odtod izvira bojazen, da drugačno znanja, ki ga zahteva sodobna družba, pomeni zniževanja splošne izobrazbe. Taka pojmovanja ne pomenijo le hrane tistim, ki v šolski reformi vidijo težnjo po zniževanju izobrazbe, ampak tudi zujejo, da je prav med učitelji tudi mnogo težnje po izpopolnjevanju, mnogo zahtev po družbeni pomoči v obliki seminarjev, diskusij, priročnikov ipd. Hotel sem opozoriti samo na problem in nevarnost, ki je ponekod že prišla na dan in se pojavlja kol konflikt med učitelji in drugimi družbenimi, predvsem političnimi splošne 'delavci. direktno Tovariš Modic je dalje govoril rušijo enotnost vzgojno -izobraz- 0 strokovnem šolstvu in dejal, da benega procesa, torej vzgoje pre- nimamo le premalo strokovnih Morda bodo nekoč te roke gradile rakete, ki bodo zares letele v vesolje, kdo ve? vit v okviru posebne dejavnosti in tudi tesno povezan z ostalim poukom. V letošnjem letu, z novim šolskim letom, bodo po novih programih začeli poučevati v šestem razredu na vseh osnovnih šolah — to nam obeležuje novo stopnjo v razvoju tehnične vzgoje v šolah in nakazuje tudi nove naloge. To pa ni zgolj manifesta-tivni program: za to nalogo je treba pripraviti učni kader, razviti tehnične delavnice, zbrati eni strani ter nerazvitim šol- stvom, ki je do šolske reforme zaostajalo tako materialno kot organizacijsko, vsebinsko in ka- ko izobrazbe, ker splošno izobraz' bo reducirajo na nekaj priučenih in nerazumljivih gesel. Taka pojmovanja pomenijo tudi zgrešeno gledanje na socialističnega državljana, ker vidijo v njem le pristaša, ne pa sodelavca pri socialistični graditvi. Tu imamo opraviti predvsem s pozitivizmom kot idejno smerjo in tako imenovanim profesorskim objektivizmom kot .enim od drovsko. Šolska reforma organi- njenih praktičnih rezultatov. Po- zacijsko dohiteva ekonomsko in družbeno razvitost naše dežele, njena osnova pa je ostala stara. Nenehne spremembe, kot na primer 16 učnih načrtov v 14 letih, to potrjujejo. Na občnih zborih Društva učiteljev in profesorjev je mnogo govora o tem, kaj bi gradivo, pripraviti prve podrobne morala družba oziroma faktorji nam večkrat učne načrte, razviti oblike sode- izven šole še napraviti za boljše orientacija. lovanja z gospodarskimi organi- rezultate šole, zelo malo pa o zacijami, pritegniti k sodelovanju temf kaj bi že v sedanjih pogojih mnogo novih tehničnih kadtov. lahko napravili prosvetni delavci Mimo tega so prosvetni orga- sami na svoji šoli, v občini in - - - " drugod. Zlasti od prosvetnih de- lavcev - komunistov lahko danes zahtevamo, da naj bi bili v šol- zitivistu so enako važna vsa dejstva. Mislim, da zato, ker pozitivizem še ni premagan ne na univerzi ne na drugih šolah, na nekaterih področjih tudi še nimamo šolskih knjig, ker zaradi idejne slabosti nismo ustvarili šol, pač pa da tudi vsebinsko ne ustrezajo. Naše strokovno šolstvo je raslo po šabloni formalne kvalifikacije, ne pa iz potreb posameznih gospodarskih panog. Obseg političnih in idejnih problemov v našem šolstvu zahteva vsekakor večjo družbeno skrb. V zadnjih letih je bilo napravljeno mnogo, predvsem za splošno orientacijo prosvetnih delavcev. Ugotovili smo lahko, da je bilo idejno delo pri študiju Programa ZKJ prav med prosvetnimi delavci najbolj intenzivno. To vsekakor kaže na pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje. Imeli smo vrsto seminarjev, večerno politično šolo za prosvetne delavce, počitniške te- bil ni in Ljudska tehnika vložili že doslej mnogo naporov in sredstev »rsL-rsajs v “erih “• •preml- da bi seveda negirali materialne težave. imajo štiri tehnične šole več dijakov kakor vse druge srednje šole z gimnazijami vred. A če bi imeli še eno veliko tehnično šolo, bi jo lahko takoj napolnili, ker je med delavci ljubljanske industrije kandidatov še najmanj za dvajset oddelkov za odrasle. Ta-že precej razpoloženja za nekaj npvega in čaje itd. Uspeh teh naporov je -------i manj^a cei0 jasna po poročilih dober. Vendar manjka učiteljem pomoč pri njihovem neposrednem delu. V razgovorih prosvetnih delavcev zavzema problem šolskega režima pomembno mesto. Naša družba želi doseči, skladno s svojim odnosom do človeka sploh, delovno in družbeno disciplino ne po starem načinu (z vrsto disciplinskih predpisov in kazni), temveč predvsem z ustvarjanjem zavesti enotnega stremljenja šole, VZGOJA UČITELJEV SE ZE 80 LET NI SPREMENILA Celotni življenjski položaj učitelja je danes drugačen, kot je pred dvajsetimi leti ali celo in bo jenci, od šolskega odbora do razrednikovih ur. Tak šolski režim, ki stremi po zavestni disciplini, zahteva močnejši vzgojni vpliv učitelja, pa tudi močnejši vzgojni vpliv doma in družbe, zlasti mladinske organizacije in drugih društev. Dokler tega ni in dokler predvsem ni skladnosti med vsemi temi faktorji, bomo imeli še velike težave. Že danes — tako govore poročila — se te odgovornosti odrekajo mnogi starši, ki v šolskih odborih, na roditeljskih sestankih in v razgovorih z učitelji zahtevajo v šoli oster disciplinski kurz in tudi telesne kazni. Svojo vzgojno nemoč izražajo tudi mnogi prosvetni delavci, češ da ne morejo biti odgovorni za šolske uspehe, če jim izvijemo iz rok sredstva za disciplinsko prisiljevanje. V tem pogledu bodo morale poleg roditeljskih sestankov in drugih činiteljev narediti svoje tudi razredne skupnosti. Svoje poročilo je tovariš Modic zaključil z besedami: Začrtana problematika dovolj jasno dokazuje, da moramo hitro in močneje mobilizirati prosvetne delavce, da bodo v svojih ustanovah in društvih reševali problematiko odločneje, konkretneje in z jasnimi načelnimi stališči. Neprevidnost ni pogum Nagradno tekmovanje DOZ pod tem geslom je sedaj zaključeno. Posebna komisija pri ZPM je pregledala 5087 dopisov o nesrečah in iz njih izbrala najboljše za nagrade, ki Jih bo Državni zavarovalni zavod poslal naslednjim šolskim kolektivom in posameznim učencem: Skupinske nagrade: 1. petcevni radijski aparat -Vesna- Osnovna šola Pregarje, okr. Koper, 2. fotoaparat -D’Altix- O š. Cerklje in 0. š. Piran; S. športno opremo - osnovne šole: I. C. Ljutomer. Preddvor. Stična. Stopiče, Pionirski odred J. P. Studenci II., literarni krožek O. š. Ormož, skupnosti učencev O. š. Celje, Hoče. Koroška Bela. Ptuj, Železniki in 4. mizarsko orodje — pionirski odred Kranjska gora. Poleg teh bo do skupno 22 nagrad prejeli še nekateri mladinski aktivi, krožki. PRK, razredne skupnosti itd. Nagrade za poedince bodo prejeli: 1. moško kolo -Rog- - Franc Šink, Gozdarska sr š Postojna; 2 fotoaparat — Miro Bičič, III. r. Učiteljišče Tolmin; poleg teh bo manjših nagrad prejelo še 870 učencev raznih šol. Skupno je DOZ v tej akciji poklonil šolski mladini poldrugi milijon vredno sti, za kar so se posamezne šole kakor tudi SS LRS posebej zahvalile. Mnogo pomembnejši pa so moralni uspehi te akcije, zlasti na šolah kjer so se zanjo zavzeli učni kadri. Med šolsko mladino vse bolj prevladuje naziranje, da lahkomiselno izzivanje nesreče pač ni nobeno junaštvo. Znanje varnostnih predpisov in prometna disciplina Je vsakemu mladincu in pionirju v čast in mora postati sestavni del naše državljanske zavesti. J. 1. __. njajo tudi njegovo podobo. Uči' telj na vasi ni več edini izobra- Določeni pojavi kažejo na to, da se pojavlja protislovje med težnjo po strogi centralizaciji vsega šolstva (s podrobnimi učnimi načrti, pravilniki ipd.) in sistemom družbenega samouprav- ženec poleg župnika. Skoraj pov- kjer si eni znanje'pridobivajo, sod so še inženirji, agronomi, drugi pa jim ga posredujejo. To zdravniki, ekonomisti idr. Uči- enotnost naj ustvarja vrsta oblik telj, včasih najbolj izobražena in sodelovanja med učiteljem in go- -------------- —v kih oddelkov pa so bolj odražala naš čas in razvoj, ustcmovili po raznih gospodarskih ijanja, ki bolj ustreza močno di-Tnčn ci reinrma v šolah odpira organizacijah v Ljubljani in dru- ferenciranemu šolstvu in prak- vrata pri glavnem vhodu. gih industrijskih mestih. Med šolami je treba posebej omeniti napore za napredek tehnične vzgoje na učiteljiščih in Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Prav to pa obeležuje naše naloge. Namesto učbenikov bo treba izdajati priročnike, zbornike, kjer bo obdelano najrazličnejše gradivo, kjer bodo zbrani podatki o našem gospodarstvu in nanizani osnovni pojmi iz ekonomije, kjer bodo napotki in izkušnje o metodiki dela pri tehničnem pouku in v organizacijah Ljudske tehnike. Iz gornjega lahko sklepamo, da tehnična vzgoja dobiva svoje pravo mesto, to pa nedvomno zato, ker je prerasla utesnjen okvir praktičnega dela tičnim potrebam po izobrazbi. Hitrejše prenašanje kompetenc na šolske zbore in šolske odbore ter občinske svete je marsikje naletelo na odpor prav prosvet-Lani fe ljubljansko učiteljišče do- nih delavcev samih, ki zahtevajo bilo nagrado Ljudske tehnike - podrobna praktična navodila za delavnico v polmilijonski vred- vse svoje delovanje in ne le nanos«. Svet za prosveto OLO pa čelno usmerjanje in določanje je dodal še nova sredstva, nasta- obsega znanja. vil potrebne učne moči, med njimi vodjo tehnične delavnice, tehnika, ki skrbi za to, da bo čas najracionalneje izkoriščen in da bo tehnična vzgoja uspešna. Svet Višji Tov. Modic je dalje dejal, da je dokaj enotna ocena v tem, da so ravnatelji šol administrativni uradniki na šoli, ne pa pedagoški vodje svoje ustanove. Ravnatelje šol bi bilo treba razbreme- -■.coTt en ___________ ______ za šolstvo LRS pa je na Višji pe- _____________________ _________________ v delavnici (nekdanje ročne spret- dagoški šoli ustanovil novo pred- njy administrativnega dela, mor ttosti), ker mimo tehnične prah- (Nadaljevanje na 2. strani) da s posebnim pomočnikom. Tako se bodo tudi sami najhitreje vzgojili. V razpravi, ki je sledila poročilu Leva Modica, so sodelovali Vladko Majhen, Avguštin Lah, Janko Liška, Marica Dekleva, Rado Peternel in drugi. Predsednik ideološke komisije Boris Ziherl pa je opozoril še na nekatera vprašanja, kot: problem kadrov s filozofske fakultete, štipendiranje, svobodne aktivnosti in drugo. Šole za starše V letu 1960 so v Velenju in Šoštanju pričeli s šolo za starše. V obeh krajih bodo prosvetni delavci Velenja in Šoštanja posredovali 12 kvalitetnih predavanj, začenši s temo: »Kdo vzgaja mojega otroka«. Prepričani smo, da bo obisk lep. Predavanja pa so, predvsem v lepem, a mladem Velenju prepotrebna. Solo za starše bi radi uveljavili Šolsko poslopje Središča gozdarskih šol Slovenije v Postojni; o nje- še v Pesju pri Velenju in v Smart-gwi otvoritvi smo poročali v prejšnji številki našega lista nem ob Paki STASA PRAKSA NE USTREZA Kako je z ocenjevanjem v šolah za odrasle? spremeniti stari formalistični način obnavljanja celotne snovi, ki so jo slušatelji predelali v toku študija in za katero so že bili ocenjeni. Na diplomskem izpitu naj absolventi pokažejo pred- Za letošnje šolsko leto je v splošnih naporih didati opravljati tudi diplomski za uveljavljanje šolsko-reformnih načel značilen izpit. Tudi pri teh bo potrebno tudi velik napredek v izobraževanju odraslih ob rednih šolah. Naj za ilustracijo navedem le nekaj podatkov. V višjih razredih osnovnih šol je bilo v lanskem šolskem letu 1324 odraslih, medtem ko jih je letos 4120 ali 211 odstotkov več kot lani. , , . . \ srednjih šolah (ekonomskih, tehničnih, kmetij- nje praktično uporabiti. Zato naj skik, brez mojstrskih in administrativnih) se je bi imel zaključni izpit predvsem lani šolalo 1516 odraslih, medtem ko je letos v obliko diplomskega dela, ki ga teh šolah 4565 odraslih slušateljev. Razveseljivo samostojno izdelajo do- • . , j- , i . i , , ih i, J . ma m ga pred posebno komisijo je tudi to,^da je letos v vseh oddelkih za odrasle zagovarjajo. Diplomsko delo naj mnogo vec delavcev iz neposredne proizvodnje, bi predvsem obsegalo teme iz „ , . ... . . , praktičnega življenja in dela. Nedvomno je nova organizacij- je nujno potrebno spremeniti zat0 bi se tako pri določanju ska oblika pouka z drugačno vse- tudi dosedanji sistem spremlja- tem kakor tudi pri končnem za-binsko in metodično razporedi- n j a, preverjanja in ocenjevanja govoru naloge morala srečati tako tvijo in obravnavo snovi, ki smo uspehov slušateljev. Doslej so tisti, ki je slušatelje teoretično jih zaceli uvajati z letošnjim sol- odrasli, ki so se šolali na tako usposabljal, t. j. predavatelji ka-skim letom, ugodno vplivala na imenovanih delavskih nižjih gi— kor tudi predstavniki ustrezne razvoj izobraževanja odraslih, mnazijah, opravljali ob zaključ- gospodarske organizacije, v kate-Upoštevati pa moramo, da je ve- ku vsakega razreda izpite iz vseh rj slušatelj praktično dela. liko zanimanje in želja delovnih predmetov in zanje tudi dobili Teh nekaj misli navajam zato, ljudi po cim večji in kvalitet- spričevala. Glede na novo razvr- ker se v praksi prav v pogledu nejši izobrazbi pogojeno z vedno stitev predmetov po semestrih in preverjanja znanja marsikje še večjimi potrebami po strokovnih letnikih in ne po razredih avto- uporabljajo stare metode in na-kadrih in možnostmi, ki jih ima- matično odpadejo razredni izpiti, čini, kar pa splošnemu razvoju jo ljudje iz prakse za študij na Nepravilno pa bi bilo namesto izobraževanja prej škoduje kot vseh stopnjah šol. Odločilni motiv teh zadrževati stari način prever- koristi. \ za študiranje odraslih na teh od- janja znanja ob zaključku letni-delkih torej ni pridobitev for- kov. Na oddelkih za odrasle pri malnih šolskih spričeval, in to iz osnovnih šolah naj bi namesto dveh razlogov. Prvič zato, ker izpitov, ki jih slušatelji opravlja-formalne kvalifikacije vse bolj jo šele ob zaključku letnika, pre-izgubljajo na vrednosti in se v davatelji preverjali znanje sluša-gospodarskih organizacijah vedno teljev sproti: bodisi v obliki raz-bolj uveljavlja nagrajevanje po govorov v času pouka ali v obliki učinku, kjer je odločilno dejan- kolokvijev po določenih zaključ' Tudi ocenjevanje znanja odraslih ni preprosta stvar Tehnična vzgoja mladine v Sloveniji (Nadaljevanje s l. strani) trebno jim bo to znanje za vzgoj- iz proračunskih virov, temveč pričakujemo razumevanje in iz-1 datno podporo prav gospodarskih organizacij, to je industrije, kme* tijskih posestev in, zadrug, raznih zbornic in poslovnih združenj, .....__________________________ <,cuv*,,uv.- _ . _ priredila bo nekaj seminarjev drugih podjetij, pa tudi pomoč sko znanje in ne papirnate kva- nih poglavjih ali učnih enotah. 7?let.no skupino za tehnično vzgo- no delo na vseh področjih. — za pedagoške svetovalce in družbenih organizacij, vsaj za lifikacije. Drugi razlog pa je v Le tisti kandidati, ki jih preda- 30 ^eta J96J dala Ker bi nam vzelo preveč pro- inštruktorje tehnične vzgoje, za pospešeno urejevanje šolskih teh-< tem, da spričevala danes niso več vatelji ne bi mogli sproti oce- Prve absolvente. Sola je dobila štora in časa za to priliko, a s okrajne inštruktorje za tehnično ničnih delavnic in oskrbo z gra* odločilnega pomena za vpis v njevati (bodisi da niso posečali nove, lePf prostore s tremi de- prepričanjem, da bomo prav v vzgojo kmetijskih proizvajalcev, divom. To je ena aktualnih nalog višje šole, ker se razen šolskih pouka ali so pokazali nezadostno ^avntcami in potrebno opremo, tem še veliko razpravljali in sno- za mladinske aktiviste, ki delajo šolskih odborov, ki bodo ob tem spričeval že tudi upošteva stvar- znanje) naj bi ob zaključku let- Pole9 rednega in izrednega študi- vali, naj na kratko povzamem le na področju tehnične vzgoje in mogli kompleksno obravnavati no znanje, ne glede kako in kje nika opravili izpite za posamezne ja na tej Pametni skupini bo z nekatere naloge iz delovnega pro- za inštruktorje tehnične vzgoje vzgojna in organizacijska vpraša* predmete Končne ocene posa- vPlS07n v letih 1960 m 1961 orno- grama za leto 1960, ki si ga je na mladinskih delovnih akcijah, nja. meznih predmetov bi veljale tudi Oočen^ tudi enopredmetni študij zastavila komisija za tehnično Poleg tega bo višja pedagoška Okrajne komisije za tehnično kot spričevalo o končani osnovni ie^ln\^ne vzgoje za učitelje in vzgojo pri GO LTS — seveda v šola organizirala redno in dopol- vzgojo bodo skupno s prosvetni* g02j tehnike s triletno vzgojno prakso, sodelovanju z drugimi organi: nilno izobraževanje predmetnih mi organi organizirale še širše i/n -------------------t——"-t—?—'— ’ . . . . . . da bi tako vsaj za popolne osnov- s širšim posvetovanjem pred- učiteljev, učiteljišča pa za tehnič- poglobljeno tehnično izobraževa- ........... Ou 0 Preverjanje znanja je ne šole dobiU prepotrebni kader stavnikov okrajnih odborov LT no izobraževanje učiteljskega ka- nje učnega in vzgojnega kadra je pridobljeno. Delavci se; torej potrebno uvesti tudi na oddelkih ie v reiativno kratkem času. Ob in pedagoških svetovalcev zače- dra. za šole in ostale prosvetne usta* vključujejo v šole predvsem zato, za o ras e pri sre nji soa . vsem tem bi ne smeli prezreti nja februarja v Ljubljani Glavni Za uresničenje takega pro* nove, izgraditi pa morajo tudi si-* ker hočejo pridobiti ^znanje, da iuai tu naj di predavatelji e naporov in uspehov, ki jih vlaga- odbor širšo akcijo, katere smotri grama bo potrebno izkoristiti vse stem izobraževanja inštruktorjev bodo bolje^ delali, laze napredo- Pkvi vT T razgovorih m j0 dosegajo tudi na drugih so pripraviti vse za uspešno teh- sile in vire ter predvsem okrepiti za tehnično vzgojo za izvenšolsko vali v službi oziroma se lahko krogih oblikah aktivnega dela s učiteljiščih v Sloveniji. Da bi nično vzgojo v šolah in za raz- število in aktivnost akcijskih tehnično aktivnost mladine in uspešno vključevali v razne po- kandidati ocenjevali njihovo zna- podprli te pobude bo v letošnjem mah izvenšolskega tehničnega vodstev. Delo nekaterih okrajnih delo v organizacijah Ljudske klice in neposredno sodelovali v nje in sposobnost. Končna ocena ietu izvedena republiška akcija, udejstvovanja mladine, ki naj do- odborov LT in njihovih komisij tehnike. družbenem življenju. znanja iz posameznih predmetov katere namen je zagotoviti na polnjuje šolsko delo, obenem pa preveč niha med velikimi potre- Ob tej priložnosti ne moremo Bistveno drugačen motiv, ki 01 .r*0 DUa rezultat stalnega učiteljiščih tehnično vzgojo ne le prispeva k pravilnemu usmerja- bami našega razvoja in še vedno mimo opozorila, kako je obeležil vodi odrasle do šolanja, oprede- in aaljsega spremljanja sposob- za specializante tega področja, nju tehnične vzgoje, skopimi materialnimi sredstvi za delo in naloge Ljudske tehnike ljuje tudi njihov odnos do uče- “osti m napredovanja siusate- temveč za vse bodoče učitelje, da s tem namenom bo v »Tednu te namene. Naša JLA daje za tov. Edvard Kardelj v svoji knji* nja in osvajanja znanja. Z no- Bev. i aK° di torej pozitivno jim tehnika ne bo več tuja. Po- otroka* jeseni 1960 druga repu- uspešno predvojaško vzgojo do- gi »Problemi socialistične politi* vimi učnimi načrti za odrasle, ki ?natBe> Kl vSa Slušatelji pokaže-------------------------------------. bliška razstava tehničnih izdel- ločenih kadrov zelo pomembna fce na vasi* (str. 292 spodaj in so grajeni na večjih življenjskih f. v ucno-7g°ffm precesu ----- - - TILKA BLAHA izkušniah odraslih slušateljev in in ki §a Predavatelj preverja njihovem drugačnem pozitivnem sPFoti ali P? vh obIikj kolokvijev odnosu do osvajanja znanja, je oziroma delnih izpitov po zabilo nujno spremeniti tudi meto- k6ucnem poglavju ah predmetu, de poučevanja. Pri odraslih ni dal° kofno oceno znanja za mogoče uporabljati stari formah- Posamezni predmet. Na vseh šo-stični sistem, kjer profesor pre- lah druge stopnje pa morajo kan-dava samo en predmet, učenec pa posluša in piše beležke, po katerih potem memorira učno snov. Učni načrti za odrasle združujejo več predmetov v eno predmetno skupino in tako že v samem podajanju snovi navajajo tako predavatelja kot poslušalca na logično povezovanje predmetov in pojavov. Razen tega pa že sama zgoščena snov in skrajšan čas pouka zahtevata aktivno metodo poučevanja, kjer predavatelj slušateljem le tolmači težja poglavja, medtem ko odrasli lahko mnogo Snovi predelajo sami, o njej diskutirajo in sprašujejo. S tem; da je torej težišče poučevanja v oddelkih za odrasle na širši vzgojni dejavnosti, na osvajariju dejanskih znanj z aktivno udeležbo slušateljev v celotnem učno-vzgojnem procesu. Prosvetna dokumentacija Izšla Je 5.—6. številka Biltena Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašani »Prosvetna dokumentacija«. Bilten prinaša informacije s področja šolstva in prosvete doma in v tujini, bibliografski pregled najnovejših domačih pedagoških knjig in člankov ter recenzijn knjig domače in tuje pedagoške literature. Kot dodatek prinaša ta številka bibliografijo pedagoških del, s katerimi razpolaga Zavodova knjižnica. Dodan je še Indeks predpisov s področja šolstva ter indeks poročil o knjigah in člankih, ki so bili objavljeni v Biltenu 1959. kov organizacij LTS in šol, na sredstva, ki dovoljujejo učinkovi- 293). Ljudska tehnika je organi-kateri bodo obenem razstavljena to tehnično vzgojo. Lahko bi to zacija za tehnično vzgojo, ki mo-tudi doma izdelana učila, tehnič- šteli ne le za priznanje Ljudski ra obenem podpirati družbene na oprema in sredstva za šole tehniki, temveč tudi kot dokaz, faktorje v boju za napredek pro-ter tehnične igrače, kako smotrno so naložena sred- izvodnje. To ji odpira še posebno v časul razstave se bo vršilo stva za tehnično vzgojo mladine, važno področje dela na vasi — republiško posvetovanje o teh- Takih pobud je pa iz gospodar- »razširiti je treba tehnično vzgo-ničnem pouku s posebno razčle- stva ali prosvete tako malo, da jo mladine in odraslih za razna nitvijo tehničnega pouka v 6. raz- se res lahko vprašamo, kako je področja kmetijskih dejavnosti — redu osnovne šole, vzporedno pa s perspektivno politiko vzgoje od razvoja s kmetijskimi stroji tudi posvetovanje o proizvodnji kadrov. Celo narobe: niso osam- do seznanjanja in aplikacije so-sredstev za šole, o vlogi tehnič- Ijene »ugotovitve*, da naše go- dobne metode v agrotehniki, činih delavnic strokovnih šol za spodarstvo potrebuje predvsem vinoreji, sadjarstvu, pri gojenju proizvodnjo učil in tehničnih polkvalificirane delavce ipd. Iz- zelenjave, perutninarstvu itd* sredstev za šole, ' kušnje dežel, ki so dosegle visok Mogli bi kar nadaljevati in opo- do tega časa bo izšel drugi tehnični razvoj, bodi Sovjetske zariti na našo letošnjo akcijo zbornik o vprašanjih tehnične zveze ali ZDA ali katere druge »mladih zadružnikov* ali pa vzgoje, ki bo obsegal gradivo za ne glede na družbeni sistem, go- aplicirati te naloge za delo LT v omenjeno republiško posvetova- varijo o velikih potrebah po čim industriji, v sistemu izobražena* nje in predloge za tehnično vzgo- sposobnejših tehničnih kadrih, nja in drugod, jo v osnovni šoli, Celo prav na tem področju se bi- Ob koncu je potrebno pouda* z razpravo o problemih tehni- je glavna bitka v tekmovanju. In riti, da dela Ljudska tehnika na ških šol bo Ljudska tehnika pri- tudi pri nas je mnogo organiza- prostovoljni osnovi in da so njeni spevala k reformi strokovnega cij, ki to dobro razumejo. Zato kadri že mnogo storili za naš na-šolstva in tesnejši povezavi teh je veliko zanimanje za absolven- predek. To so uspehi skromnih šol z gospodarstvom, za. katerega te vseh vrst tehničnih šol. Toda ljudi in zato nedvomno premalo vzgajajo kadre, še posebej pa bo pot v te šole vodi iz osnovne Sole slišimo in beremo o njih. Potreb* »Prosvetna dokumentacija« izha- Sekretar Centralnega odbora Sin- z aktivnostjo organizacij LT na in tehničnega izobraževanja na no je okrepiti propagando in jas* ja šestkrat na leto. dikata prosvetnih in znanstvenih teh šolah prispevala k vzgoji no- tej stopnji. V danih razmerah neje obeležiti, kje je na delu inštruktorjev za tehnično pospešene gospodarske graditve Ljudska tehnika, udejstvovanje mladine v LT, ne moremo pričakovati vsega le Avguštin Lah Draže^Pavlov^T^p.^. žKtoa delavcev JUg0,f™ SteVan BeZ‘ vih naročnina 1000 dinarjev. ctanov ANALIZA ŠOLSKEGA DELA v pdihroziedih na ljubljanskih osnovnih šolah v prvem polletju 1959-60 Zahteve novega učnega načrta, ki je stopil letos v veljavo v petih razredih vseh osnovnih šol, so popolnoma izpremenile sistem pouka, ki daje učitelju vso prostost svobodnega izbiranja primernih oblik metode in sredstev, katere se je učiteljstvo v pretežni večini oprijelo z vso silo, zavedajoč se svojega poslanstva in dolžnosti nasproti mladini in družbi. Po izkušnjah eksperimentalnih razredov, ki so delali po novem učnem načrtu že lansko leto, in po razgovorih z razredniki in predavatelji petih razredov, je učiteljstvo bolj pogumno pristopilo k delu. Pred tem jih je namreč plašila v obširnem učnem načrtu prevelika razčlenjenost snovi. Načrt pa je sestavljen prav zato tako, da učitelju da proste roke v izbiri in povezovanju snovi v življenjske enote. Učitelji so bili doslej navajeni videti v načrtih že nakazane učne enote, v katere se ni bilo treba posebno poglabljati. Zato so se tudi nekateri oprijeli nekih podrobnih učnih načrtov eksperimentalnih šol, ki pa še niso dovolj preizkušeni in nikakor ne primerni za posplošitev. Da bi bil pouk po novem učnem načrtu bolj življenjski in praktičen, priporoča Zavod za napredek šolstva v petih razredih razredni pouk, to se pravi, da vsaj štiri predmete (slovenski jezik, spoznavanje družbe, spoznavanje prirode in matematiko) poučuje ista učna moč. Tako tvori pouk neko zaokroženo celoto, predmeti se medsebojno povezujejo in dopolnjujejo. Kako je delo steklo v ljubljanskih osnovnih šolah, vidimo iz pregledov 84 oddelkov petih razredov, katere je opravila prosvetno-peda-goška služba. Večina ljubljanskih šol se je odzvala navodilom Zavoda za napre- dek šolstva, uredila razredni pouk štirih glavnih predmetov in pristopila k življenjskemu pouku s pomočjo svobodnih aktivnosti. Učiteljstvo se vestno in skrbno pripravlja na pouk kot še nikdar doslej. Učno gradivo zbira samo, v aktivih ali od posameznih strokovnjakov na šoli. Veliko in odgovorno delo je skoro v vseh primerih dvignilo moralno zavest učiteljstva. Potreba po zbiranju gradiva koristi učiteljstvu pri njegovi ideološki rasti ter splošni razgledanosti. Predvsem spoznava naš gospodarski razvoj ter družbeno problematiko. Iz težnje po lastni razbremenitvi pa je zaktiviziralo tudi učence za lastno izobraževanje v raznih svobodnih aktivnostih. V zvezi s svobodnimi aktivnostmi delajo razni literarni, recitacij ski in dramatski krožki, ki izpopolnjujejo in dopolnjujejo literarno in družbeno znanje v šoli obravnavane učne snovi. Učenci se uče lepega, tekočega govora, pred-našanja in dinamike ter nastopanja pred javnostjo. Tudi nekdaj enolična, težka in duhamoma slovnica, polna šablo-nizma, enostranska in formalna, je pri mnogih postala življenjska. Učenec je slovniške pojme sam začutil in jim sam odmerja svoje mesto. Obravnavajo jih na primerih šolskih nalog in ostalih tekstih, ki imajo svoj izvor v razredu in so za učenca zanimivejši, ker so njegovi, plod njegovega ustvarjanja. Iz predmeta spoznavanje prirode in družbe so doslej obravnavali številne teme: Tipičnost kraškega sveta. Jadransko morje, gospodarski pomen morja, rastlinstvo ob morju, razvoj plovbe, naše ladjedelnice, upor v Kotoru 1. febr. 1918, razvoj zemlje, človek izkorišča zemljo, naša prehrana, delavski problem v zvezi z oktobrsko revolucijo, Kosmet nekoč in danes, prehod čez Sutjesko, bitka na Kozari, Kmetijska zadruga Zadobrova itd. Pri pouku spoznavanja prirode in družbe, ki se stalno prepletata in dopolnjujeta, so si učenci pri temi »Naša prehrana« ogledali silos v Zalogu in pri tem obravnavali probleme v zvezi z oskrbovanjem mest z živežem in potrebe po gradnji tovrstnih objektov pri dvigu proizvodnje. Take ekskurzije in ogledi gospodarskih naprav, ustanov in gospodarskih središč dajejo pouku sodobnost in aktivnost. Tema o kmetijskih zadrugah je učencem pokazala problematiko kmečkega vprašanja in proizvodnje, potrebo ustanavljanja KZ. Pri tem so bili zgodovinsko seznanjeni z razvojem kmečkih gospodarstev od tlačanov dalje, o porastu prebivalstva, z uvozom poljedelskih proizvodov, izkoriščanjem malih kmetov, pridobivanjem novih površin, melioracijo, arondacijo itd. Pri vseh temah uporabljajo audiovizualna sredstva in je razprava ob filmu zelo živahna in obsežna. Tudi šolske radijske ure so spretno izkoriščene in učence že predhodno pripravijo nanje ter se potem tudi natančneje pogovorijo o njih ter jih komentirajo. Ostala učna sredstva dopolnjujejo učitelji z lastnimi izdelki, kl so sicer preprosti in enostavni, po obliki in funkcionalnosti pa prilagojeni starostni stopnji učencev. Računsko snov obravnavajo tekoče, logično, s sodelovanjem razreda. Učitelji se zavedajo, da je umski napredek otroka precej odvisen od poti, ki so jo izbrali pri učno-vzgojnem procesu. Tempo dela je živahen, vendar umerjen v delovni disciplini. Pretvarjanje števil je izvajano v obliki uporabnih nalog, ki učence zanimajo in jih dnevno'srečajo. Označbe cen pa so resnične. Ob takih nalogah se učenci seznanjajo s novimi gospodarskimi, ekonomskimi in družbenimi problemi, ki jih bodo srečali v življenju. Jezikovno izražanje je v redu. Pri kontroli domačih vaj navajajo učence na ocenjevanje, na približno tisto, kar potem dobijo pri natančnem računanju. Prednost dajejo razmišljanju in sklepanju pred dresuro in učenjem na pamet. Učence navajajo k lastnemu izražanju misli, k jasnosti računskega mišljenja, navajajo jih obdržati zvezo med predmetom in življenjem. Iz gornjega je razvidno, da so priprave na pouk smotrne, kažejo vsebinsko, metodično in didaktično stran pouka. Dopolnjene so z raznimi skicami, članki iz revij, izrezki iz dnevnega časopisja ter vsemi pripombami o poteku pedagoškega dela v razredu. Razredniki imajo posebne mape, v katerih zbirajo podatke, članke kot dopolnilo za snov raznih predmetov. Pouk je idejno in družbeno postavljen na mesto, ki mu pripada in dobiva sodoben stil pedagoškega dela. Pestrost metod razgiba razred in ustvarja aktivnost. Vsak nov pojem je razvit logično, prirodno in uporabno. Razlaga je široka in živahna. Z aktivno razgovorno metodo je snov sproti utrjena in z njo tudi sodelovanje in znanje učencev. Dispozicija snovi se razvija na tabli med razlago s pomočjo učencev, formulirana primemo, v dostoji obliki, slogu in pisavi. Tuje besec in pojmi so dobro pojasnjeni, ra členjeni na tabli in praktično up< rabljeni v raznih primerih. Delov zvezki učencev so v večini primere lični, pisani čitljivo in pravilno t< večkrat tudi pregledani in korig rani. V razredih je učiteljstvo z uče: ci vedno v delovnem kontaktu, č poslednjega momenta je učna m polna zanimive snovi in prijetneg delovnega ozračja. S svojimi pi porabami in dopolnjevanji učen dokazujejo, da dosledno prebira; Pionirski list, Cicibana in razne s dobne mladinske knjige. Da so učitelji dosegli te uspeh je posledica tega, ker so stalno medsebojnih stikih in razpravah vseh vprašanjih, ki se jim posta ijajo v zvezi s poukom in snov j kako jo je treba obdelati teoreti no ali s študijem. Najpogoste obravnavajo naslednja vprašanja: 1. vnašanje družbene problem tike; 2. aktivne metode pouka; tipika posameznih področij; 4. pr vilna razporeditev snovi; 5. prai len plasma snovi; 6. dobri zapis učencev (razredne mape) ter last študij v zvezi s pedagoško liter turo. Podrobne učne načrte učite: vestno korigirajo, dopolnjujejo < reducirajo ali razporejajo snov t prirodni razvrstitvi. IN NAPAKE? Bile pa so opažene pri nekater učnih močeh, in to celo pri uči( (Nadaljevanje na 3. stranil STATUT Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije sprejet na kongresu v Beogradu 12. decembra 1959 Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je družbeno-politična organizacija prosvetnih in znanstvenih delavcev v sestavu Zveze sindikatov Jugoslavije. Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije nadaljuje borbene tradicije naprednih prosvetnih in znanstvenih delavcev pred vojno in v toku Narodnoosvobodilnega boja za ustvaritev ljudske, socialistične šole, prosvete, znanosti in kulture. Dejavnost sindikata je zasnovana na nadaljnjem socialističnem razvoju naše domovine, na vedno bolj množičnem sodelovanju delovnih ljudi v samoupravljanju in družbenem upravljanju na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, s ciljem vsestranskega razvoja socialističnega šolstva, prosvete, znanosti in kulture. Sindikat razvija svoje delo na pridobitvah naše ljudske revolucije, ki so jo narodi Jugoslavije, na čelu z delavskim razredom in pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije izvedli v toku NOB, na pridobitvah socialistične izgradnje naše domovine, na pozitivnih izkušnjah preteklosti in naših sodobnih dosežkih na področju šolstva, prosvete. znanosti in kulture. I. Glavne naloge Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije Pod idejnim vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije, sprejemajoč njen Program, razvija Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev svojo dejavnost na nadaljnjem učvrščevanju naprednih pridobitev v šolstvu, prosveti, znanosti in kulturi in uresničuje cilje in naloge, ki jih je v zvezi s temi vprašanji Postavil Program Zveze komunistov Jugoslavije. Sindikat ima v ta namen posebne, naslednje naloge: — organizira ideološko in strokovno izpopolnjevanje prosvetnih in znanstvenih delavcev v duhu znanstvenega socializma, pridobitev -naše ljudske revolucije, socialistične izgradnje, pozitivnih izkušenj iz preteklosti in naših sodobnih, socialističnih pridobitev na področju šolstva, prosvete, znanosti in kulture: — dela za nadaljnji razvoj socialističnega šolstva, prosvete, znanosti in kulture, za stalno izpopolnjevanje in izobraževanje učnega, strokovnega in znanstvenega dela za vzgajanje in vsestransko izobraževanje socialističnega človeka. Sindikat razvija preko svojega članstva — v otrocih in mladini čut jugoslovanskega socialističnega patriotizma, vzga-ja v njih zavestne graditelje socializma, branilce svobode in nezavisnosti naše socialistične domovine, kakor tudi spoštovanje pozitivnih lastnosti in dosežkov drugih narodov sveta; — razvija svojo dejavnost v prosvetljevanju, kul-turnem in političnem dvigu širokih ljudskih množic in krepitvi moralno-politične enotnosti delovnega ljudstva v boju za izgradnjo socializma, učvr-$čujoč enakopravnost, bratstvo in enotnost jugo-Rovanških narodov; — sodeluje z organi ljudske oblasti, družbenimi °rgani in organizacijami za nadaljnji razvoj organov družbenega upravljanja v šolah, prosvetnih in znanstvenih ustanovah v smeri njihove krepitve in družbene vloge; — organizacije in odbori Sindikata sodelujejo z organi ljudske oblasti, SZDL in drugimi družbenimi organizacijami, pedagoškimi in drugimi znanstvenimi ter strokovnimi društvi z namenom, da bi kar največ doprinesli k vsestranskemu razvoju našega šolstva, prosvete, znanosti in kulture ter k dvigu učnega, prosvetnega in znanstvenega dela na višjo raven; — vsestransko se briga za delovne in življenjske pogoje svojih članov ter si prizadeva za njihovo stalno izboljšanje in uresničevanje zakonskih pravic. V tem smislu organizira in ustanavlja letovišča in okrevališča, razvija med svojimi člani družbeno in kulturno zabavno življenje ter jim nudi po potrebi tudi gmotno pomoč ipd.; — dela za krepitev takih odnosov med ljudmi, ki so osnovani na socialističnih moralnih načelih, razvija v svojih vrstah tovariške, humane odnose, si prizadeva med učiteljskimi in drugimi kolektivi za konstruktivno kritiko negativnih pojavov in pri tem brani posameznike ali celoten kolektiv pred morebitnimi napakami in nepravilnostmi ter si prizadeva za ohranitev zakonitosti; — v okviru Zveze sindikatov Jugoslavije sodeluje z organizacijami in forumi drugih delavskih sindikatov pri tistih nalogah, katere pred naš delavski razred postavlja socialistični razvoj domovine, zlasti pri strokovnem in splošno-izobraževalnem delu in šolanju delavcev; — z založniško dejavnostjo nudi pomoč prosvetnim in znanstvenim delavcem pri njihovem učnem in znanstvenem delu, kakor tudi dijakom pri obvladanju osnov posameznih znanstvenih strok; — trudi se za razvijanje mednarodne solidarnosti na načelih dobre volje, enakopravnosti, svobodne medsebojne izmenjave mišljenj in izkušenj, za krepitev medsebojnih zvez prosvetnih delavcev ter za ohranitev in utrditev miru v svetu. V ta namen sodeluje z organizacijami in naprednimi gibanji prosvetnih in znanstvenih delavcev v drugih deželah, izmenjuje z njimi strokovne, pedagoške in druge znanstvene izkušnje, se seznanja z značilnostmi šolstva, prosvete, znanosti in kulture drugih narodov ter na ta način pomaga učvrščevanju in nadaljnji krepitvi progresivnih sil v svetu. Pri tem se poslužuje raznih primernih oblik medsebojnega sodelovanja in med drugim izmenjuje strokovne knjige, publikacije in časopise prosvetnih in znanstvenih delavcev ter dijakov z ustrezajočimi sindikalnimi organizacijami prosvetnih in znanstvenih delavcev v tujini. II. Organizacijski principi in sestav Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije 1. člen Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev sestavlja učno, znanstveno/ vzgojno, tehnično, pomožno in drugo osebje, zaposleno v šolah, prosvetnih, vzgojnih in znanstvenih ustanovah, ljudskih in delavskih univerzah, knjižnicah, muzejih, arhivih,, znanstvenih institutih itd. Zveza združenj univerzitetnih in izvenuniverzi teN nih znanstvenih delavcev je sestavni del Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev. Pripadnost delavcev in uslužbencev Sindikata potrjuje Predsedstvo Centralnega odbora soglasno s Centralnim svetom Zveze sindikatov Jugoslavije. 2. člen Naziv Sindikata je: Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Sedež Sindikata je v Beogradu, področje dejavnosti pa ozemlje Federativne ljudske republike Jugoslavije. 3. člen Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je sestavni del Zveze sindikatov Jugoslavije, sprejema njen Statut in vse dolžnosti, ki izhajajo iz njega. Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev je del Federacije sindikata uslužbencev in javnih delavcev Jugoslavije ter priznava Statut Federacije. 4. člen Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je organiziran na načelu demokratičnega centralizma; a) vsi organi Sindikata se volijo, in sicer s tajnim glasovanjem; b) vsi organi Sindikata so dolžni, da dajejo članstvu obračun svojega dela; c) manjšina je dolžna sprejeti odločitve večine; d) nižji sindikalni organi so dolžni izvajati odločbe višjih organov. Vsak višji organ je dolžan razpravljati o predlogih nižjih organov in o njih odločati. 5. člen Članstvo v Sindikatu je prostovoljno. V Sindikat se lahko včlani vsakdo, ki je zaposlen v šoli, v prosvetni, vzgojni ali znanstveni ustanovi, ki priznava ta Statut in Statut zveze Sindikatov Jugoslavije ter izvršuje dolžnosti, ki temu sledijo. 6. člen Član Sindikata je dolžan: a) da izvaja Statut Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev in Statut Zveze sindikatov Jugoslavije; b) da sodeluje v delu Sindikata in izvaja odločbe sindikalnih organov; c) da redno plačuje članarino. 7. člen Član Sindikata ima pravico: a) da voli in da je voljen v vse sindikalne organe; b) da se zanima za delo sindikalnih organov, daje mnenje o delu sindikalnih vodstev in predloge za izboljšanje njihovega dela; c) da se z vsemi vprašanji obrača na svojo organizacijo in na vsa vodstva Sindikata in Zvezi sindikatov Jugoslavije; 23. člen d) da se poslužuje ustanov Sindikata in Zveze sindikatov Jugoslavije, e) na denarno pomoč v primeru začasne nezaposlenosti. 8. člen Članstvo v Sindikatu preneha z izstopom iz članstva, z neplačevanjem članarine, izključenjem iz Sindikata in s smrtjo. Z dnevom prenehanja članstva prenehajo tudi vse pravice, ki so vezane na članstvo v Sindikatu. Oseba, kateri je prenehalo članstvo, mora vrniti svojo člansko izkaznico izvršnemu odboru podružnice. 9. člen Članstvo preneha z dnem, ko član ustno ali pismeno izjavi predsedniku ali tajniku podružnice, da izstopa iz Sindikata Član, ki kljub opominom zdržema tri mesece ne plača članarine, preneha biti član Sindikata. Dan prenehanja članstva zaradi neplačevanja članarine določi izvršni odbor podružnice. Izvršni odbor podružnice mora predhodno pozvati člana, ki tri mesece ni plačal članarine, da poravna zaostale obroke. 10. člen Član Sindikata je lahko kaznovan z izključitvijo, če se huje pregreši zoper interese naše socialistične skupnosti in če s svojim ravnanjem ogroža delo in razvoj svoje organizacije in ne izpolnjuje pravil Statuta. Sklep o izključenju sprejme podružnica na konferenci članstva. Razlogi za izključitev morajo biti skrbno in vsestransko prečiščeni in proučeni, sklep o izključitvi pa jasno obrazložen in osnovan na ugotovljenih dejstvih, o katerih je razpravljala konferenca podružnice. Izključeni ima pravico pritožbe na vse višje organe Sindikata. Pritožba ne zadržuje odločbe o izključitvi. 11. člen Na pismeno zahtevo osebe, kateri je članstvo prenehalo, ali na predlog kateregakoli drugega člana Sindikata oziroma sindikalnega organa, je lahko tisti, ki mu je prenehalo članstvo, znova sprejet v Sindikat. Pismeno zahtevo oziroma predlog je treba dostaviti izvršnemu odboru podružnice. Odločbo o ponovnem sprejetju v članstvo Sindikata osebe, kateri je članstvo prenehalo z izstopom ali zaradi neplačevanja članarine, izda izvršni odbor podružnice. Odločbo o ponovnem sprejetju osebe, kateri je članstvo prenehalo zaradi izključitve, izda podružnica na konferenci članstva. III. Organi Sindikata 12. člen Praviloma so organi Sindikata: — za šolo — ustanovo ali občino: skupščina in izvršni odbor podružnice: — za teritorij, občine: skupščina in občinski odbor; — za teritorij okraja: skupščina in okrajni odbor; — za teritorij oblasti: skupščina in oblastni odbor; — za teritorij pokrajine: skupščina in pokrajinski odbor; — za teritorij ljudske republike: skupščina in republiški odbor; — za teritorij Federativne ljudske republike Jugoslavije: Kongres in Centralni odbor. 13. člen Sindikalne organe voli članstvo neposredno ali preko delegatov. Organi Sindikata se volijo s tajnim glasovanjem posamezno za vsakega kandidata. Vsak član Sindikata oziroma delegat ima na volitvah, sindikalnih organov pravico, da predlaga kandidate in da razpravlja o vseh predlaganih kandidatih. 14. člen Vse odločbe, predlogi in sklepi sej, konferenc, skupščin in kongresov se sprejemajo s prosto večino glasov. 15. člen Sindikat in njegovi organi nastopajo kot pravna oseba in samostojno odgovarjajo za svoje obveze nasproti tretji osebi. Odbori zastopajo Sindikat pred organi Zveze Sindikatov, pred državnimi, samoupravnimi in družbenimi organi ter družbenimi organizacijami na svojem področju. Centralni odbor pa predstavlja Sindikat tudi nasproti ustreznim mednarodnim in nacionalnim sindikalnim organizacijam v tujini. 16. člen Podružnico in vse ostale organe Sindikata zastopa predsednik ali član, ki ga določi odbor. 17. člen Osnovo Sindikata tvorijo njegove osnovne organizacije (podružnice), preko katerih članstvo sodeluje pri uresničevanju svojih pravic in nalog Sindikata. 18. člen Vsi sindikalni organi delajo na osnovi Statuta Sindikata, sklepov Kongresa in višjih sindikalnih organov, sprejetih na osnovi Statuta. Vsaka sindikalna podružnica in vodstvo Sindikata so samostojni pri reševanju raznih vprašanj svoje pristojnosti. 19. člen Ce ni redna ali izredna skupščina sklicana v skladu s tem Statutom, ima neposredni višji organ Sindikata pravico, da jo razpusti in da v toku enega meseca skliče novo skupščino. rv. Podružnica in izvršni odbor. 20. člen Sindikalna podružnica se praviloma formira na proizvodnem principu: ena šola — ustanova — ena sindikalna podružnica. Sindikalna podružnica se lahko formira tudi na teritorialnem principu v okviru ene občine oziroma več šol — ustanov more formirati eno sindikalno podružnico. Sklep o ustanovitvi podružnice za več šol — ustanov sprejme ustanovna skupščina v soglasnosti z neposrednim višjim sindikalnim organom. 21. člen Najvišji organ sindikalne podružnice je skupščina. Skupščina sindikalne podružnice se sklicuje vsako leto. Sklicanje skupščine in dnevni red je treba objaviti najmanj 15 dni prej. Skupščino sklicuje in potrjuje dnevni red izvršni odbor podružnice. 22. člen V primeru, da izvršni odbor v toku leta ne skliče skupščine podružnice, jo lahko skliče ena tretjina članstva, ki v ta namen ustanovi začasni odbor. Sklepi skupščine so polnoveljavni, če ji prisostvuje najmanj polovica članov. V nasprotnem primeru se skupščina odloži. Naknadno skupščino je treba sklicati v 15 dneh od dneva preložitve redne skupščine. 24. člen Po potrebi lahko izvršni odbor skliče izredno skupščino. Sklicanje izredne skupščine lahko zahteva ena tretjina članstva ali višji organ Sindikata. Če izvršni odbor ne izpolni zahtev članstva ozi roma višjega sindikalnega organa, lahko članstvo ali višji organ sam skliče izredno skupščino. 25. člen Skupščina podružnice: — razpravlja o poročilih izvršnega in nadzornega odbora in odloča o njih; — sklepa o delu podružnice v prihodnjem obdobju; — voli izvršni in nadzorni odbor; — rešuje prošnje in pritožbe, nanj naslovljene. 26. člen Odločitve o vseh važnejših vprašanjih sprejema konferenca celotnega članstva podružnice. 27. člen Izvršni odbor je izvršni organ podružnice. Izvršni odbor se konstituira z izvolitvijo predsednika, sekretarja in blagajnika. 28. člen Izvršni odbor: — izvaja sklepe letne skupščine in konferenc članstva ter sklepe višjih sindikalnih organov; — skrbi za pravilen potek tekočih poslov podružnice, pripravlja in sklicuje letne skupščine in konference članstva, skrbi za organizacijsko krepitev podružnice, za pritegnitev v organizacijo novih delavcev in uslužbencev, za zbiranje članarine, za pravilno opravljanje finančnega poslovanja ipd.; — skrbi za gmotne, zdravstvene, kulturne in strokovne potrebe članstva, nudi pravno zaščito in prevzema potrebne ukrepe za njihovo rešitev; — sodeluje z vodstvom šole — ustanove za uspešno opravljanje nalog šole — ustanove in prosvetnih delavcev. Pri izvajanju nalog sindikata sodeluje izvršni odbor s sindikalnim svetom, z organi družbenega upravljanja in družbenimi organizacijami. Izvršni svet podružnice daje konferenci članstva poročilo o svojem delu najmanj enkrat letno. 29. člen Če v toku leta iz izvršnega odbora odpade do polovice članov, se izvršni odbor izpopolni z izvolitvijo novih članov na konferenci članstva, kateri mora prisostvovati najmanj tretjina članov. Ce iz izvršnega odbora odpade nad polovica članov, izbranih na letni skupščini, je treba sklicati izredno skupščino in izvoliti nov izvršni odbor. 30. člen V podružnici, ki je formirana iz prosvetnih in znanstvenih delavcev iz več šol — ustanov, se lahko ustanovijo sindikalne grupe. Sindikalne grupe se lahko formirajo tudi iz članov, ki delajo v isti šoli — ustanovi. Sindikalne grupe razpravljajo na svojih sestankih o vprašanjih in sprejemajo sklepe v zvezi s svojim delom in nalogami. Sindikalna grupa izvoli na svojem sestanku poverjenika, ki: — sklicuje sestanke grupe in jih vodi; — organizira delo grupe; — zbira članarino in jo predaja blagajniku podružnice — seznanja člane s posameznimi vprašanji ipd. V podružnici, ki je formirana za več šol — ustanov, se lahko izbere pododbor grupe od treh do petih članov. V. Skupščina in odbor Sindikata za občino, okraj, avtonomno oblast, avtonomno pokrajino in ljudsko republiko 31. člen Najvišji organ Sindikata za občino, okraj, avtonomno, oblast, avtonomno pokrajino in ljudsko republiko je skupščina. 32. člen Skupščine Sindikata za okraj, avtonomno oblast, avtonomno pokrajino in ljudsko republiko se sklicujejo vsako drugo leto. Skupščina Sindikata za občino se sklicuje vsako leto Sklicanje in dnevni red skupščine mora biti objavljeno najmanj mesec dni prej. Skupščino sklicuje in sestavlja dnevni red ustrezajoči odbor. V primeru, da ustrezajoči odbor ne skliče skupščine v določenem roku, lahko skličejo skupščino tudi organizacije, ki zastopajo najmanj tretjino članstva s teritorija prizadetega sindikalnega organa. Sklicanje skupščine lahko zahteva tudi višji sindikalni organ. 33. člen Skupščino Sindikata za okraj, avtonomno oblast, avtonomno pokrajino in ljudsko republiko tvorijo delegati, izvoljeni na letnih skupščinah ali konferencah sindikalnih podružnic ali občinskih in okrajnih skupščinah oziroma konferencah. Na koliko članov se voli en delegat ter način volitev določi organ, ki je pristojen za sklicanje skupščine. 34. člen Skupščino Sindikata v občini sestavljajo člani Sindikata ali njihovi delegati, izvoljeni na skupščinah podružnic. Skupščino sklicuje občinski odbor Sindikata, ki določi tudi število delegatov. 35. člen V primeru, da ostane v odboru izpraznjeno mesto katerega od članov, ima odbor pravico, da na svoji plenarni seji na izpraznjeno mesto izbere novega člana. Na ta način se lahko izmenja največ četrtina članov odbora, izvoljenih na skupščini, če je število izpraznjenih mest v odboru večje od četrtine, je treba sklicati izredno skupščino in izvoliti novi odbor. 36. člen Skupščina: — razpravlja o poročilih ustrezajočih odborov in o njih odloča; — določa naloge in sprejema navodila za delo odborov in organizacij na svojem področju; volj svoje organe in določa število njihovih članov; — rešuje pritožbe in prošnje, ki so nanjo naslovljene. 37. člen Skupščina polnoveljavno sklepa, če je prisotnih najmanj dve tretjini delegatov. V nasprotnem pri-ttieru se skupščina preloži. Ponovni datum za sklicanje skupščine se določi Po preteku najmanj osem dni od njene preložitve. Naknadno sklicana oblastna, pokrajinska in republiška skupščina Sindikata se mora sklicati v roku enega meseca, občinska in okrajna skupščina pa v roku 15 dni. Naknadno skupščino sklicuje odbor, ki je sklical tudi republiško skupščino. 38. člen Na iniciativo ustrezajočega odbora ali na zahtevo organizacije, ki predstavlja najmanj tretjino članstva s področja določenega odbora, se lahko skliče izredna skupščina. Zahtevo po sklicanju izredne skupščine lahko postavi tudi višji sindikalni organ. Izredna skupščina se mora vršiti najkasneje mesec dni po sklepu, da se skliče izredna skupščina oziroma ko je bila dana zahteva; predlog dnevnega reda je treba objaviti najmanj 15 dni prej. 39. člen V primeru, da ustrezajoči sindikalni organ v predvidenem roku ne skliče izredne skupščine, imajo organizacije, ki so zahtevale njeno sklicanje, pravico, da sestavijo odbor, ki ima glede na sklicanje izredne skupščine iste pravice kakor organ, ki bi moral skupščino sklicati. Ce je bila zahteva za sklicanje skupščine dana od višjega sidikalnega organa, opravi sklicanje skupščine ta organ. 40. člen Občinski, okrajni, oblastni, pokrajinski in republiški odbori so izvršni organi Sindikata, ki opravljajo posle Sindikata in izvajajo njegove sklepe na svojem območju med dvema skupščinama. Odbori so odgovorni za svoje delo skupščinam, ki so jih izvolile. 41. člen Notranjo organizacijo občinskega, okrajnega, oblastnega, pokrajinskega in republiškega odbora (vprašanje predsedstva, sekretariata, odborov, komisij ipd.) določajo skupščine Sindikata oziroma plenumi odbora. Občinski, okrajni, oblastni, pokrajinski in republiški odbori sklicujejo svoje plenarne seje po potrebi. Zahtevo po sklicanju plenarne seje daje predsedstvo, sklicuje pa jo predsednik odbora. Predlog za sklicanje plenarne seje lahko dd vsak član odbora. Plenarno sejo je treba sklicati, če je predlog dala najmanj tretjina članov odbora. VI. Kongres — centralni odbor 42. člen Najvišji organ Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je kongres. 43. člen Redni kongres se vrši vsake štiri leta, sklicuje pa ga Centralni odbor Sindikata. Sklicanje kongresa in dnevni red mora biti objavljen najmanj poldrugi mesec prej. V primeru, da Centralni odbor ne skliče kongresa v določenem roku, lahko kongres skličejo organizacije, ki predstavljajo najmanj tri četrtine članstva. 44. člen Kongres sestavljajo delegati, izbrani na letnih ali volilnih konferencah. Delegati se volijo po številčnem stanju članstva. Centralni odbor določi, na koliko članov se voli en delegat, kakor tudi način volitev. 45. člen Kongres: — pregleda poročila Centralnega in nadzornega odbora in sklepa o njih; — določi naloge Sindikata za prihodnje razdobje; — določi število članov Centralnega in nadzornega odbora; — voli Centralni in nadzorni odbor; — rešuje prošnje in pritožbe, ki so mu bile poslane; — sprejema Statut ter ga izpreminja ali dopolnjuje. 46. člen Kongres lahko sklepa polnoveljavno, če na njem prisostvujeta najmanj dve tretjini delegatov. V nasprotnem primeru se kongres preloži; ponovno se lahko skliče šele po preteku osmih dni. Naknadno sklicani kongres se mora izvršiti najkasneje v roku dveh mesecev. Sklicuje ga Centralni odbor. 47. člen Po potrebi lahko Centralni odbor skliče izredni kongres Sindikata. Zahtevo po izrednem kongresu lahko dajo tudi organizacije. Kongres se mora sklicati, če so to zahtevale organizacije, ki predstavljajo najmanj tretjino članstva. Izredni kongres se sklicuje v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila dana zahteva. Dnevni red kongresa mora biti objavljen najmanj mesec dni prej. 48. člen / V primeru, da Centralni odbor v predvidenem roku ne skliče izrednega kongresa na zahtevo organizacij, imajo organizacije, ki so zahtevale njegovo ponovno sklicanje, pravico, da sestavijo odbor, ki ima glede sklicanja kongresa iste pravice kot Centralni odbor. 49. člen Centralni odbor je izvršni organ Sindikata in vodi delo Sindikata med dvema kongresoma; za svoje delo je odgovoren kongresu. 50. člen če v Centralnem odboru ostane izpraznjeno mesto kakega člana, ima Centralni odbor pravico, da na svoji plenarni seji izbere na izpraznjeno mesto novega člana. Na ta način se lahko izmenja največ četrtina članov Centralnega odbora, izbranih na kongresu. Če je število izpraznjenih mest v Centralnem odboru večje od ene četrtine, je treba sklicati izredni kongres in izvoliti nov Centralni odbor. 51. člen Centralni odbor na svoji prvi seji izbere iz svoje srede predsedstvo, ki v imenu Centralnega odbora opravlja posle Sindikata, kakor tudi sekretariat za reševanje tekočih vprašanj. Predsedstvo sestavljajo: predsednik, eden ali dva podpredsednika, eden ali več sekretarjev in določeno število članov. Število članov predsedstva in sekretariata določi Centralni odbor. 52. člen Centralni odbor sklicuje plenarne seje po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Sklep o sklicanju plenarne seje sprejema predsedstvo, sklicuje pa jo predsednik Centralnega odbora. 53. člen Seje predsedstva in sekretariata Centralnega odbora se s"klicujejo po potrebi. Sklep o sklicanju predsedstva daje sekretariat, sklicuje pa ga predsednik Centralnega odbora. Seje sekretariata sklicuje predsednik. 54 člen Za proučevanje posameznih vprašanj ustanavlja Centralni odbor iz svojih članov in drugih članov Sindikata kot svoje organe naslednje odbore: za splošno-izobraževalne šole, za strokovne šole, za vzgojne ustanove, za specialne šole, biblioteke, muzeje, arhive in drugo. V istem smislu formira Centralni odbor kot svoje organe tudi stalne ali začasne komisije. VII. Nadzorni odbor 55. člen Kongres oziroma skupščina voli nadzorni odbor, ki ima nalogo, da opravlja pregled, kontrolo in revizijo celotnega finančnega in materialnega poslovanja ustreznega sindikalnega organa. Nadzorni odbor se skonstruira, ko se izvoli predsednik. 56. člen Nadzorni odbor poroča o svojem delu organu Sindikata, ki ga je bil izbral. Nadzorni odbor podružnice oziroma sindikalnih organov v občini in okraju opravlja pregled finanfr nega in materialnega poslovanja vsak mesec, nadzorni odbori ostalih organov pa najmanj enkrat na tri mesece. Nadzorni odbor podružnice poroča vsake tri mesece na konferenci članstva o finančnem poslovanju. cev Jugoslavije vrši Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. VIII. Žigi 58. člen Žig Centralnega odbora, republiškega odbora, pokrajinskega in oblastnega odbora Sindikata je okrogel in se glasi: Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije — naziv ustreznega organa in sedež. Žig okrajnega in občinskega odbora je ovalne oblike in se glasi: Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije — okrajni, občinski odbor in sedež. Žig podružnice je štirioglat in se glasi: Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije — naziv podružnice in sedež. IX. Imetje Sindikata 59. člen Imetje Sindikata se sestoji iz denarnih sredstev in druge imovine. 60. člen Denarna sredstva se zbirajo iz vpisnine, članarine, dohodkov od sindikalnega imetja in izrednih dohodkov. 61. člen Z imetjem Sindikata na določenem teritoriju polnoveljavno upravlja organ Sindikata za ta ten torij. Ce kak sindikalni organ preneha obstajati preide vse njegovo imetje neposredno višjemu sin dikalnemu organu na določenem teritoriju Ce se več organizacij spoji v eno organizacijo pripada vse njihovo imetje novemu organu teh organizacij. Sklep o predajanju nepremičnin sprejema skup ščina podružnice oziroma skupščina Sindikata za občino, okraj, avtonomno oblast, avtonomno pokra jino in ljudsko republiko, o imovini Centralnega odbora pa sklepa kongres. X. Sindikat nasproti drugim organizacijam 62. člen O vseh važnih vprašanjih sodeluje Sindikat z drugimi strokovnimi in družbenimi organizacijami v FLRJ, posebno še pri delu za napredek šolstva, ljudske prosvete in znanstvenega dela. XI. Zaključne odločbe 63. člen Kongres Sindikata izpreminja in dopolnjuje Statut, Centralni odbor Sindikata pa razlaga odloč be tega Statuta in sklepa o vseh tistih vprašanjih, ki v njih niso zajeta. 57. člen Izpolnjevanje izpraznjenih mest v nadzornem odboru podružnice se vrši s ponovnimi volitvami na konferenci članstva. če v nadzornih odborih ostalih sindikalnih organov ostane nad polovico izpraznjenih mest, imenuje višji organ Sindikata nove člane. Izpolnjevanje izpraznjenih mest nadzornega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delav- Izšla je nova izdaja knjige Rodoljuba Jemuoviča, pomočnika sekretarja Sekretariata za prosveto in kulturo Zveznega izvršnega sveta »0 radu škotskih odbora« CENA KNJIGE V LATINICI: 250 DIN Zanimiva in potrebna knjiga je izpolnila vrzel v naši dosedanji literaturi te vrste, zato priporočamo vsem šolam, knjižnicam in članom šolskih odborov, da si jo pravočasno oskrbijo. VSEBINA: Splošni zakon o šolstvu in družbeno upravljanje 1. Šolski odbori in organizacija šole 2. Sredstva za delo šole 3. Šolski odbor in drugi organi v šoli 4. Šolski odbor, dijaki in njihove organizacije 5. Šolski odbor in druge organizacije izven šole 6. Šolski odbor in starši učencev 7. Šolski odbor, družbene in gospodarske organizacije 8. Kadrovsko-personalna vprašanja šole 9. Delo šolskega odbora 10. Odločbe, ki jih izdaja šolski odbor 11. Odgovornost šolskega odbora. 122. Šolski odbor in reforma šolstva V kratkem bo izšla še knjiga: »ZBIRKA NOVIH SKOLSKIH ZAKONA«, ki sta jo uredila Rodoljub Jemouvič in dr. Milan Jovič. Vsa naročila‘sprejemamo samo po povzetju ali če naročniki, nakažejo denar vnaprej -na tekoči , račun 101-11/1-972. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« Beograd, p. f. 479 @ MLADINSKA KNJIGA V JANUARJU BODO IZŠLE NASLEDNJE KNJIGE: 49. knjiga ČEBELICE: BANKINA IGLA, broš. 60 din, kart. 160 din 32. knjiga KONDORJA: Josip Kozarac: MRTVI KAPITALI, broš. 150 din, ppl. 360 din Namesto januarske knjige SINJEGA GALEBA Fran Milčinski: SKAVT PETER bo izšla 63. knjiga Sinjega galeba Pavel Vežinov: SLEDOVI OSTANEJO, broš. 150 din, . ppl. 300 din. Knjiga Fran Milčinski: SKAVT PETER bo izšla v februarju. Sprememba je nastala zaradi zastoja v tiskarni. Poverjenike prosimo, da nam oproste to zamenjavo. Ce je za knjigo Pavel Vežinov: SLEDOVI OSTANEJO slučajno manjše število naročnikov, prosimo, da nam neprodane izvode vrnete. V zbirki IGRA IN DELO je izšla knjižica Marin Bajd: MLA- DI FOTOGRAF, broš. 85 din, in Jože Perhavc: MODELI ZA ZAČETNIKE, broš 85 din. V zbirki GLOBUSA 2. knjiga: Thor Heyerdahl: AKU-AKU, ppl. 700 din. (Knjige po zgoraj označenih cenah dobijo samo tisti, ki so naročili zbirko za vse leto.) Nadalje so izšle še naslednje knjige: Wolf Durian: ROBBER, kart. 405 din Matevž Hace: KOMISARJEVI ZAPISKI. 2. knjiga, ppl. 690 din A. S. Makarenko: PEDAGOŠKA POEMA Anton Vadnal: VERJETNOSTNI RAČUN. broš. 620 din Knjižnica MLADI ODER: Sergej Mihalkov: SESTERO MUŠKETIRJEV — broš 330 din Knjižnica LUTKOVNI ODER: Frane Milčinski: ZVEZDICA ZASPANKA, broš. 280 din Poverjenike naprošamo, da vse neprodane liste in knjige takoj vračajo. Vsem poverjenikom želimo prijeten oddih med šolskimi počitnicami. . MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA — TOMŠIČEVA 2 S ] ] ] Število učencev v osnovnih šolah Zakaj lani toliko ponavijaicev? Naši ju b i lan ti VLADIMIR CVETKO Razred Šolsko leto Šolsko leto *f več Ni dovršilo Padlo v 1958/59 1959/60 — manj razreda 1959 L 35.971 35.457 — 514 4.941 13,7 II. 55.970 34.793 — 1177 4.052 11,3 III. 34.645 55.657 + 1012 4.101 11,8 IV. 33.155 35.917 + 762 3.897 11,7 I.-IV. 139.741 139.824 + 85 16.991 12,6 V. 31.557 32.477 + 920 5.564 17,6 VI. 23.9’89 26.627 + 2638 5.425 14,3 VIL 15.061 18.336 + 3275 1.669 11,1 VIII. 11.736 11.100 — 656 639 5,4 y.-vm. 82.343 88.540 + 6197 11.295 13,7 L—VIII. 222.084 228.364 + 6280 28.286 12,8 Ni dovršilo Padlo v ”/. publiškega zakona o osnovnih nem delu učitelj, na starše, ki so Menda ni šolnika v LR Slove- aretira in zapre za dva meseca ....",sn šolali glede napredovanja učen- sicer dolžni pomagati otroku, kar ^ ki ne bi vsaj ^ imenU) £e že v mariborske zapore - v zloglas- cev iz razreda v razred. Pri ne- pa nikakor ne more razbreme- ne ^udi osebn0j poznai tov. Cvet- no Meljsko kasarno. Tako je za-katenh učiteljih je slišati mne- niti učitelja. Vsak učitelj se bo ka Vladimirja, sedaj že tretje le- čel Vlado svojo trnovo pot borca nje, da bi kar dajali boljše oce- moral vprašati, kako naj dela, to direktorja Zavoda za napredek za svobodo. Po zaporu roma z vso ne in tako pustili učence, _ da da bodo učni m vzgojni uspehi g0istVa LRS. Tisti, ki ga pob liže svojo družino — ženo in malo gredo naprej. Ako bi obveljalo čim boljši. Začeti moramo pri p0znaj0; ved0 še celo to, da je hčerkico - v izgnanstvo, ki ga tako naziranje, bi zvodenela^ te- sebi, ^da bomo lahko ^zahtevali nag Petdesetletnik vedno dobre začne v Bugojnu v Bosni. Tu se meljna zahteva reformirane šole, pomoč tudi od drugih činiteljev. vojje( pojn iskrenega humorja, preživlja kot pisar in cestni delalo je v tem, da mora nova šola Z dobrimi učenci je delo lahko, dosledno objektiven in kritičen vec, dokler se z vso družino ne dati učencem temeljito in solid- sposobnosti dobrega učitelja se pa ter'vselej pripravljen sodelovati pridruži 23. aprila 1943 partizano znanje o prirodi in družbi ter pokažejo pri tistih šibkih učen- jzven službe tam, kjer se obrav- nom, s katerimi odslej dalje presnov iz drugih učnih predmetov, cih, ki se približujejo duševno navaj0 pedagoška in šolska vpra- naša vse tegobe maršev, umikov ki jo predpisuje učni načrt. Uči- nerazvitim in duševno zaostalim, ganja _ posebno vprašanja v in zmag. Njegova bojna forrnaci-teljski zbori na šolah bodo mo- kjer. mora zastaviti vse pedago- zvezj s šolsko reformo. Prav za- ja, v kateri se udejstvuje kot bo-rali že sedaj pričeti raziskovati, ško in metodično, znanje ter vse radi takšnega svojega delovanja rec in kulturnik, je sedaj X. divi-kako naj urede delo z učenci umske in telesne sile, če hoče je toV- cvetko postal znan tudi zija V. korpusa NOV. Veliki napo-v šoli in izven nje, da bodo ob doseči, uspeh. Tako drobno delo izven ozkih pedagoško-šoiskih ri pa Vlada kmalu zlomijo. Tako ga skcro najdemo z začetki tuber- Ob teh številih se moramo 28.000 otrok je izgubilo eno leto koncu šolskega leta uspešno do- je težko, toda le tako delo za-nekoliko zamisliti ker nam od- na svoji življenjski poti! Izgub- vr§iii razred Razmotriti bo tre- gotavlja uspeh in opravičuje zakrivajo v naših osnovnih šolah Ijenih v 28.000 let! Ali je to ba individualne posebnosti vsa- htevo po pomoči od strani star-nekatere važne probleme, ki jih opravičljivo? Izgovor, da so pač kega učenca, raziskati družbeno šev, družbenih organizacij ter bo treba z vso vnemo in res- duševno nerazviti, ne drži! Tudi okolje, v katerem otrok živi, in šolskih odborov. Taka živa de-nostjo reševati deloma že v tem duševna zaostalost ne more opra- kakšni so pogoji za njegovo javnost vsega učnega osebja na šolskem letu. vičiti tako velikih neuspehov. V uspešno učenje. Pri tem pa ne naših osnovnih šolah bi morda Da je v tekočem šolskem letu Sloveniji imamo približno 2 do smemo prevaliti bremen, ki jih do konca šolskega leta le ob-toliko učencev več, nam pojaš- 3°/o duševno nerazvitih in du- mora nositi pri učnem in vzgoj- rodila boljše uspehe. V. C. nijo števila 22.472 živih otrok, ševno zaostalih otrok, kar bi zne-rojenih v letu 1944, ki so letos slo 6 do 8 tisoč otrok. Najnižji dopolnili šolsko obveznost, in iz- odstotek negativnega uspeha ima- moimii solsko obveznost, in iz- odstotek negativnega uspena ima- . «-7- f ■jfTl Trh L 7 lunarno 32.182 živih otrok roj- ta okraja Ljubljana (11,5 /0) m g g g g |J Ir rt V nep-fl lAlnitn 1012 ki so se Krani (ll,6«/o), najvisji pa okra- JL Oi A-J H A*. / a ▼ stnega letnika 1952, ki so se Kranj (ll,6c/o), najvišji pa okra’ letos vpisali v prvi razred, ja Novo mesto (27,7 /0) m Mur-V prihodnjem šolskem letu bo ska Sobota (22,2 »/0). Nepravično A w v • • 1 „ ^ l-v --v 1-. 1 l-vi 1 /-v rvr i to C' t ott-i I o t-o o Mnogi naši učitelji na deželi obrniti zakrknjenega in ošabnega bi bilo vzeti ta števila kot me- včasih ne vedo, ali pa si ne zna- kmeta s starimi nazori. Skratka rilo za kakovost učnega in vzgoj- j0 pomagati, kako bi uspešneje ves program je bil res življenjski porast še večji, ker se bo izšolal 1945. rojstni letnik, ki „ „ . r_________. _ _ šteje po izračunu 19.740 otrok, nega dela v tem ali onem okra- zagrabili za izvenšolsko delo in in zanimiv in je kar prehitro všolal pa se bo letnik 1953, ki ju. Okraja Ljubljana in Kranj kako bi šolo čim tesneje povezali minil. Zato zaslužita vso pohvalo ima 31 270 otrok, tako da bo pri- imata vse drugačne pogoje dela z domom. Še teže je priti do od- oba tovariša, tako tov. Turk kot rastek nad 11.000 otrok in bo v kakor okraja Novo mesto in kritosrčnega stika z ljudmi so- tudi njegova žena, za ves trud, krogov v mnogih družbenih or- okupirane Jugoslavije. kuloze in deloma ohromljeno nogo v Drvarju kot vodjo kulturnega dela med drugimi bolniki in ranjenci. Ker pa se njegovo bolezensko stanje vse bolj slabša, ga evakuirajo partizanske vojaške oblasti iz Bosne v Taranto v Južno Italijo, ki so jo že zasedli zavezniki. Vlado se s svojo družinico zdravi in ne miruje. V Gravini, kjer nadaljuje svoje zdravljenje, postane član centralnega kulturnega odbora in sodeluje pri listu »Naša borba«. Njegovo kultur n o-poli ti č n o delo pase posebno razmahne v invalidskem taborišču Altamuri, kjer postane s svojo ženo zopet vzgojitelj in prosvetitelj mladih generacij — evakuiranih otrok iz vseh krajev Prvo službeno mesto v osvo- osnovnih šolah približno 242.000 Murska Sobota. Prva dva imata mimi. Prav zato se mi zdi prav, ki sta ga vložila, da je program ganizacijah, ki imajo opravka _z 0jr0k že gosto mrežo posebnih šol, ki da bi vam v naslednjih vrsticah tako lepo uspel. Omeniti je tre- mladino in starši. Če povemo še uujcm v ........... vovedai> kako sta ta problem re- ba, da so svoje otroke spremljali to, da je Vladov hoby področje boru kot šolski inšpektor. Takšno v glavnem v mesta in v indu- mata. S tem, da izločimo iz osnov- šila dva mlada prosvetna delavca njihovi starši. Isti pionirji so iz- družinske vzgoje, da je napisal delo opravlja uspešno in v najstniška središča. Z vso skrbjo nih šol duševno nerazvite in za- na Vranji peči. vedli program že tudi na Zlatem 0 tem vprašanju že kopico težjih pogojih, saj je treba šol- bi morali izkoristiti čas do sep- ostale učence, se ne zniža pro- Preteklo nedeljo so našo vas polju. Prostovoljne prispevke pa člankov in da je bil pobudnik stvo, ki mu je nemški okupator tembra da bomo zagotovili za cent negativnih ocen samo za šte- Rova nenadoma obiskali otroci iz so porabili za ogled Dedka Mra- mnogih ustanov, ki se danes ba- zadal hude rane, skoro na novo vse učence dovolj učilnic, da ne vilo izločenih otrok, ampak je osnovne šole na Vranji peči. za v Ljubljani. V razgovoru s vijo z družinsko vzgojo - no, po- graditi. Solsko-upravne oblasta bi zopet strašila učence, starše učitelju daua možnost, da po- zbrali smo se v naši prosvetni starši nastopajočih otrok je bilo tem smo povedali že precej več. znajo ceniti Vladovo delo m ga in učitelje tretja izmena. Ver- sveti več skrbi in doseže z dru- dvorani. Tov. Turk, upravitelj na lahko opaziti njihovo zadovolj- Petdesetletnik, ki zrelo gleda na zato postavijo za šolskega mspek- ietno bo v novem proračunskem gimi učenci boljše uspehe. Tudi Vranji peči, je pripeljal vseh stvo. Z veselim srcem so mi zatr- prehojeno pot in katerega življe- torja v Ljubljano. Tu se šele prav letu dovoli sredstev na razpo- število učnega osebja je v ljub- svojih 46 otrok in z njimi izvedel jevali, kako so zadovoljni s svo- nje je polno bogate vsebine, nam razživi v svojem delu — ne samo laffo za gradnjo šol, vprašanje Ijanskem in kranjskem okraju obšiven kultuvni program pred jima učiteljema iu jima hvaležni ne bo zameril, če še povemo, da šolskem, temveč tudi družbenem. UfT ie ali bodo zmogljivosti naše sorazmerno višje kakor v novo- polno dvorano. Nismo vedeli, ko- za ves njun trud. ima često, kadar nanese pogovor Postane član glavnega odbora eradbene industrije kos tej veliki meškem in murskosoboškem. Ugo- ^ bolj ploskali, ali čudočtel- Tako si ta dva mlada prosvet- na mlade in stare, na svoj način Zveze pedagoških društev Slove- nalo°*i Ob vprašanju gradnje šol to viti bo treba, kje šepa učno nemu malemu zdravniku, pevcem na delavca na težkem službenem navado reči: »Vselej mam rad nije, član uredniškega odbora se nmikaio druge materialne za- in vzgojno delo, da so tako slabi an duetu mladih pevk. Imenitni mestu ustvarjata ugled, žanjeta tiste mlade, ki nikoli nočejo biti »Sodobne pedagogike'«, urednik deve nekoliko v ozadje. uspehi, in kaj bi bilo treba ukre- so fUdi štirje obrtniki, ki so uspehe pri svojem delu in gra- stari in tiste stare, ki hočejo vse- Lista »Mladi svet«, elan glavnega Uruco veliko vprašanje, ki se uiti, da se dvigne raven učnega s pst,sfco besedo povedali, da js dita lepšo bodočnost šoli in pre- lej ostati mladi.« Tudi nas pet- odbora sindikata prosvetnih de-kaže v gornjih številih, je pri- dela v naših šolah. vsako delo častno in potrebno, bivalstvu v svojem šolskem oko- desetletnik noče biti v svojem lavcev Slovenije m Zveze pnja- rastek otrok v višjih razredih. Naslednje vprašanje je, kako Nasmejali smo se prepričevanju lišu. Mislim, da je taka nesebična delu nikoli star. teljev mladine Slovemje__j«b. se V preteklem šolskem letu se je izpoinjti prav jasne določbe re- treh delavcev, ki so hoteli spre- prizadevnost dveh mladih pro- Vladimir Cvetko se je rodil mnogih dimgih orgimizacij. Kdo iLSknila pregrada med četrtim 11 J 4. januarja 1910 v Vucji vasi pri bi vse to članstvo, za katerim se umaii.il ra „ , . ---Ljutomeru na Štajerskem kot sin skrivajo ure in ure trdega dela, razredom osnovne šole in prvim razredom gimnazije, ki je zadrževala normalni prehod učencev iz razreda v razred. Sklep šolskega leta v juniju kaže, da je bila letos ta pregrada v petem razredu, ki pa se bo verjetno umaknila ob koncu letošnjega šolskega leta. Že letos imamo v višjih razredih nad šest tisoč učencev več kakor lani. ^ Da narašča število otrok v vis- :j;ž& jih razredih, je še drugi tehtnejši vzrok t. j. da se bodo izšolali maloštevilni ro|stni letniki otrok iz dobe vojne in prihajali v višje razrede povojni rojstni letniki, ki štejejo povprečno vsak nad 30.000 otrok. Ob koncu šolskega leta 1957/58 je bilo v višjih razredih osnovnih šol in v nižjih gimnazij 76.055 učencev, V treh, štirih letih jih bo okoli 115.000, torej za približno 40.000 učiteljskih staršev. Tako tudi ra- še naprej našteval. Vlado ni ni-zumemo, zakaj je Vlada zanesla koli nikjer odklonil svojega so-življenjska pot že zgodaj na uči- delovanja, povsod je bil vselej teljišče v Maribor, kjer je matu- voljan dajati iz sebe svoje bogate riral leta 1829. Takoj po maturi življenjske izkušnje in znanje, ifefl pa Vlado ni dobil učiteljske služ- Leta 195<^ postane Vlado di-be. Nanjo je moral čakati celo rektor Zavoda za napredek šol-leto in tako čutiti, kaj se pravi stva LR Slovenije, v katerem de-biti mlad brezposelnež. la še danes. Kljub polni zaposlit- Učiteljevanje je začel leta 1930 vi v Zavodu in še v ustanovah na osnovni šoli v Vuzenici, kjer izven Zavoda, vselej najde še čas, se je s pravim entuziazmom za- da skoči na teren, kjer predava grizel v šolsko in prosvetno delo. prosvetnim delavcem in drugim Se danes se starejši vaščani kaj državljanom o šolskih in vzgojnih dobro spominjajo mladega »šol- vprašanjih. To delo opravlja maštra«, ki je rad razdajal svojo kljub šibkemu zdravju vselej ve-mladost njim in njihovim otro- der in optimist, vselej mladostno kom, da bi enim kot drugim pri- navdušen. Ne, Vlado ni petdeset-bližal veliki svet in življenje v letnik po svojem delu in nikoli njem. noče biti. In čeprav je tako, mu Okupacija zateče Vlada kot vseeno vsi njegovi vojni in seda-šolskega upravitelja v Vuzenici, nji tovariši, prijatelji, strokovni Okupator ve takoj, da je treba sodelavci in bližnji znanci želimo dobrega slovenskega učitelja od- še mnogo, mnogo let pedagoške straniti, zato ga že 16. aprila 1941 in šolske mladosti. —an— več. Kako bomo pripravili za to število učencev v višjih razredih zadostno število učnega osebja, to je eno temeljnih vprašanj o učiteljskih kadrih. Manjka nam učnega osebja tudi zva nižje razrede, ali zahteve naše družbe, da moramo pripraviti otroka v osnovni šoli na to, da se bo lahko vključil v katerokoli gospodarsko dejavnost ali, da bo lahko naprej študiral, te naloge ne mo- y,e ,i.v H ,0 sposobni vega bataljona, so v zverinskem besu zaradi prevelikih lastnih izgub do zadnje hiše uničili Draz- Zaradt svoje odlične metode navdu-goše« __ Pred nekaj dnevi smo praznovali obletnico junaških dogodkov pri Dražgošah. Ob sporne- šiti za matematični pouk. Ko pa je nikih naše junaške preteklosti so se v lanskem jubilejnem letu zbirali šolarji - kakor se bodo še takoj P^^kot pro- tudi vnaprej — ter poslušali pripovedovanja o teh zanimivih aogoakin. teljišče. je začel sistematično pro- učevati metodične probleme materna- JOŽE ŽABKAR Te dni slavi šestdesetletnico roj- Poleg matematike je Jožetu 2ab-stva po svojem delu na kulturno- kar ju življenjski prijatelj tudi kultur-prosvetnem, posebno pa na pedago- no-prosvetno delovanje. Posebno sta škem področju znani prosvetni dela- mu pri srcu vokalna in instrumen-vec, kot človek tihi in skromni re- talna glasba. V Krškem je takoj po publiški inšpektor JOŽE 2ABKAJR. službenem nastopu ustanovil godbo Vsi tisti prosvetni delavci, ki ima- na pihala, s katero je prirejal tudi jo na kakršenkoli način več opravka javne koncerte, kar je bilo za ta- in sami žele, da jih usposobimo Za delo v višjih razredih. Tretji problem, ki ga kaže gornja razpredelnica, je v velikem številu ponavijaicev. Nad da učenci in dijaki vseh nimajo ustreznih knjig, učitelji svetnih delavcev le omembe vred- ^ke š0£ Ž na, saj sama o tem ne govorita, spoznal, daP so meVode matematie (Nadaljevanje z 2. strani) Ponekod je snov spoznavanja se bo površnost močno maščevala ž ^tfLVdTJLTo^zTo bibUo zaTar^T^a^S Ijih, kf imajo več metodične izo-družbe preveč vezana na _ geograf-v vsem šolskem delu; posledice bo-1 Z htn^e siallvsko a a- wst ni™ bra7he km nrnfecnrii sledeče na-s ko tematiko premalo je viden do: slaba pisava, oblika, površen 4 želeti, da bi nase stanovsKO gia pa ne plavjiI brazbe kot profesorji, sledeče na sko lematiKO prem ^ Qzna_ pravopiSi napake v raztegovanju J silo prinašalo v bodoče tudi take nih svetovalcev nim^utnei. S skS ^1“ S I KSi VifarmcT silimo razred kot celoto k sodelo- je še poudarka na vzgoji, ki je te- Vsi ti nedostatki so bili po pregledih v potankosti pre- S ni s posameznimi učnimi a Vanju mišljenju, redu in točnosti, melj reformirane šole. vršenih gg-sfjkrsgrss f b’ s&ssl 'sssu =Sn#“ SSTiKggffžg like zasluge In ga štejemo med pionirje razširjanja modernih matema-Razveselil nas je gornji dopis tifinlh metod. Razen teoretičnih član snov pravilno razvrščena, ni na Pravem mestu po svoji prirodni x dobro obravnavajo predhodno na a g0je jn doma ali sploh okolice, njegovega pomembnega dela »Pouk prosvetnem delu. Posebno Ime pa si Pri računstvu je potrebno več skupnih sestankih. Jasno je, da še g -ni tn te tudi eno izmed načel matematike v osnovni šoli«. Drugi, je pridobil pri političnem terenskem ______^ _____1__..X„U. ___ . ___ g sdJ 10 l'uul t«111™ UcV-Cl nHnvmrll.n zn tisk. dahi. »rnuit N. irt«r Mto J. 52E^*“i!2K- fsz 22 i "1»V{aSrSW?» ^ P - ' strnktnn zarteira Prav tako SO tudi T la č se, da doslej nismo dovolj poro- karja kot vzornega sestavljalca učil, najbolj priljubljenimi aktivisti. Cla-čali o posameznikih, ki so Že vnetega filatelista, posebno^pa^ še^kot nom ^ organizacij^ SZDL Je postaj v odličnega družbenega in kulturnega teh letih najbolj priljubljeni sveto-delavea. valeč v različnih stiskah. Bil je več- Rojen je bil 20. januarja 1900 v kratni predsednik Socialistične zveze »uma. v ■ , , v v 1___ , " --- , - , . K, razen V lliuvem uuuiaceill m d- IVUjeil je un Ml- jauutnja mulj V a.iil meuoeunnv Vjue.enoaene -r, ,. oramnotrih cco- racunske natege se preveč abstraKt- liteto m metodo, ker je težko takoj Ž • r,;ux_ nnnisnite nam n takih Krškem. Izhaja iz revnih, skromnih tega terena. S svojimi človeškimi IUd ^ in vsebujejo, premalo življenj-in dognano izdelati učni načrt in g ^ Jf. v^Kr- Jakostmi ^ože ^abkar^u-spešno^pri- Brafskih imen nhremeniute otrokov , 111 ''scuujejo piemaiu življenj- in dognano izaeiau ucm načrt m z nrizadevnih sPomin brez potrebe, zato učiti le®..® ■cknt^^rtrodno3P°I??ln0d1? kvaliteten po-| sto na kratko, in po možnosti pri- boval od leta 1919 pa vse'do'okupa- telje, znance in bivše učence, vsak tista ki važna ali nomembna za bl učiteljstvu iskati pnrodno, uk; pedagoško dete je proces, ki 4 , vp k k f0tnprafiio- radi bo- clle- Mecl NOV ie odšel na osvoboje- dan si pridobiva nove prijatelje med psM« ^ ’ p““s”os u“ ■ “ “ tovariših, čeprav Či- gkem na meščanski šoli. kjer je služ- vablja k delu svoje tovariše, prija- SaapoUtičnegadkzeivijen1°B aU b.^ Prisilnih miselnih Preusme-orientacija v snovi, bo učitelj bolj | Se dokazuj-ejo primeri, da ni ntev' sproščen v metodi m ostalih mo-1 fzhnmnteiJtetevtete VSebina S6| take dopise objavljali in jih ^ bn6?]1^ ^sekfza^ofstvo. Bil je znane delavnosti in požrtvovalnosti je iz. iKia V iklii. /. . .. Uredništvo nekaj časa tudi profesor matematike namreč izredno skromen, skrben in na partizanski gimnaziji v Črnomlju, točen pri delu. Vsem svojim ožjim ------------ Po osvoboditvi je bil najprej na ljub- sodelavcem pa je sijajen tovariš. Ob Maturantke IV. c letnika 1DS2 se ^fre^bUŠM'inlpekter^mltema^ g«6uspehov? kP^naf^edno zn?vi» Se dokazujejo primeri, aa m . . , , , . . ‘ r.:; , . ----“ . T ” ; “ g “ Stal republiški inšpektor za materna- go uspehov, ki nam naj vedno znov« Povsod dovoli nazornosti in utrje- Diktati snovi bodo morah biti mentlh, ki ga sedaj še teze. g dobimo 23. januarja 1960 ob 20. uri pri tiko. Na tem mestu je že nad deset dajejo pobudo in smer za pravi na- Vanja J skrbno in dobro pripravljeni, sicer Drago Vončina * Slamiču. -- Bajželj Judita. let čin vzgojnega dela. (Jz) HINKO DRUZOVIC 26. decembra 1959 je ugasnilo življenje prot. Hinka DruzoViča. Umrl je človek, glasbeni pedagog in umetnik, ki je vse svoje življenje posvetil najlepši in najdragocenejši umetnosti: pevsko-glasbenemu doživljanju in ustvarjanju. Rodil se je 10. junija 1873 pri Juriju ob Pesnici s prirojenimi dispozicijami za glasbo. Že kot otrok je kazal glasbeno nadarjenost; verjetno zato je stopil na mariborsko učiteljišče, kjer si je do mature 1. 1892 pridobil prvo glasbeno znanje. Do 1898 je učiteljeval v Poljčanah, nakar je odšel študirat konservatorij v Gradec in na Dunaj. Od leta 1902 do 1904 je poučeval v Ptuju, kjer se je udejstvoval tudi kot pevovodja pri tamkajšnji čitalnici. V glasbenem znanju se je izpopolnjeval še v ZUrichu, Berlinu in Pragi ter si tako pridobil široko predmetno in pedagoško razgledanost. Izpite za orgije, klavir in petje je napravil z odličnim uspehom. Nekaj let je služboval kot glasbeni pedagog na vadnici učiteljišča, pozneje pa kot profesor glasbe na učiteljišču in tam vzgojil lepo število poznejših pevovodij, glasbenih učiteljev in skladateljev. Njegovi dijaki so bili Slavko Osterc, Maks Unger, Ciril Pregelj in drugi. Tedanji ravnatelj H. Schreiner je budno zasledoval Druzovičev glasbeni razvoj in njegovo delo na vsakem instrumentalnem področju ter ga vključil med svoje zveste sodelavce na tedanjem učiteljišču v Mariboru. Že na prejšnjih mestih, še bolj pa v Mariboru najdemo prof. Dru-zoviča med pionirji za reformo pev-sko-glasbenega pouka v šolah in društvih. Z besedo in dejanji, s predavanji, strokovnimi spisi in koncertnimi nastopi se je boril proti starim metodam pevskega pouka ter po letih trdega dela in prepričevanja ustvaril prvo metodiko umetnostne vzgoje in pouka, ki je pomenila za tiste čase lep napredek. Njegovi znani spisi in priročniki so: Posebno ukoslovje petja v osnovni šoli, Pesmarica v štirih delih, Zbirka pesmi za srednje šole, Lira; sestavil je Črtice h glasbeni zgodo- vini (1921), Zgodovino slovenskega petja v Mariboru, sodeloval je v Popotniku, Pedagoških letopisih, Učiteljskem tovarišu. Roditeljskem listu in v Novih akordih. Med posebne zasluge H. Druzo-viča mu šteje Maribor to, da Je bil ustanovitelj in prvi dirigent delavskega glasbenega' društva »Drava« ter tam postavil temelje za vokalno in instrumentalno glasbo. Ljudska oblast mu je z visokega mesta priznala njegove umetniške zasluge. Koliko vsakdanjega, drobnega in težaškega dela v naši glasbeni kulturi , je opravil večinoma brezplačno! Svojega profesorja se živo spominjajo tudi njegovi bivši dijaki. Visoke postave je redno in vestno prihajal k učnim uram. Imel je prijetno navado, da je po koncertih in prvih opernih predstavah v Mariboru svojim kandidatom pojasnjeval dobre in slabe strani glasbenih prireditev ter tako mladino navduševal za plemenito umetnost. Z dijaki je pogosto prirejal koncerte, glasbeno sposobnejše pa je še posebej usposabljal za vodje zborov. Nikdar ni učil le gole pevske teorije; družil jo je s primeri in zgledi. V pedagoški osebnosti H. Eiruzoviča se je izražal tudi glasbeni estet in poet. Mnogo skrbi je H. Druzovič posvečal tudi tistim, ki so prišli na učiteljišče brez posluha. Nad njimi ni obupaval; vztrajno jih je vzgajal, da bi jim čim širše odprl glasbeni posluh in občutek za bisere ljudske in umetne pesmi. Tudi v tem pogledu je dosegel lepe pedagoške uspehe. V kasnejših letih ga je bolezen popolnoma odtrgala od zunanje družbe. Tedaj ga je najbolj mučila zavest, da se glasbeno ne more več udejstvovati. S prof. H. Druzovičem Je legel v grob eden že redkih Schreinerje-vih sodelavcev, ki so v razmeroma težkih pogojih razvijali slovensko pedagoško literaturo v severovzhodni Sloveniji. Na tem področju ima H. Druzovič časten delež! -er FRANCE HOČEVAR Znani šolnik na Dolenjskem nas je zapustil; pokopali smo ga v Ljubljani na Žalah, kjer se je poslovilo od pokojnika mnogo znancev in prijateljev ter stanovskih tovarišev. Rodil se je 1889 na Potoku pri Muljavi. Študiral je v Ljubljani, kjer je končal učiteljišče. Prvo službeno mesto je bila Sora pri Medvodah, nato je odšel v Črnomelj in od tu v Birčno vas, kjer ie bil prvi učitelj v novo zgrajeni šoli leta 1912. Po nekaj letih službovanja v Birčni vasi je bil premeščen v Šmihel pri Novem mestu. Zaradi naprednega političnega prepričanja je oil preganjan in je moral kmalu v Staro cerkev pri Kočevju, kjer je bil v letih 1928-29, a žena s petimi nedoraslimi otroki je ostala v Šmihelu, kjer je stanovala v neki podstrešni sobici. Zatem je bil premeščen nazaj v Novo mesto, in sicer na okraj •— na oddelek za prosveto. Poleg tega dela je poučeval na obrtni šoli. Ko so italijanski fašisti okupirali ta del naše domovine, je bil tudi on med tistimi, ki je bil ob službo; ko je odšla hčerka Jelka v partizane, so mu zagrozili, da ga bodo vzeli za talca. Nekaj časa je hodil žagat letve na žago, kjer je zaslužil 4 lire na uro. S težavo je preživljal sebe in svojo družino, pa vendar ni klonil kljub vsem težavam in nevarnostim, v katerih je bil. Vedel je, kje je njegovo mesto, zato je odšel z vso družino v partizane. Najprej se je ustavil na Ušivcu, pozneje pa na osvobojenem ozemlju, kjer je bil do konca vojne, in sicer v Podljubnu in v Starem trgu. Ves čas ga je spremljala tudi njegova žena. Njuno prepričanje v zmago je bilo neomajno. Njegovi v naprednem duhu vzgojeni otroci France, Miloš, Živko in Jelka so tudi sodelovali v NOB od vsega začetka in so se z uspehom udeleževali mnogih borb proti sovražniku in domačim izdajalcem, za kar so prejeli zaslužena priznanja in so danes na odgovornih mestih. Pogojni Francč je tako po osvobo-jenju zopet pričel oziroma nadaljeval z delom, katerega je opravljal z zavestjo in ljubeznijo do šolske mladine. Bil je nameščen na Okrožju v Novem mestu na oddelku za prosveto. Potem ko je bil leta 1946 upokojen, je še vedno delal povsod, kjer je bilo potrebno, in rad pomagal vsakomur. Skratka bil je dober tovariš in izvrsten pedagog, radi se ga spominjajo vsi njegovi številni učenci in stanovski tovariši. Ohranili ga bomo v prijetnem spominu z zavestjo, da nam je bil in bo ostal vzor naprednega in zavednega moža-učitelja! Lilija Bogomil RUDOLF DOSTAL Učitelj Rudolf Dostal je bil izredno popularen mož in človek vsestranskih organizacij, publicističnih in drugih prosvetnih zmožnosti. Ob koncu preteklega leta so ga položili k večnemu počitku n^ Žale. Naj mu zapišemo nekaj prijateljskih besed v poslednje slovo. Rudolfa sem poznal že, ko sem bil otrok. Kot otroka me ie prevzemal njegov prijeten glas. Bil je po rodu Ljubljančan, rojen 1883. Njegov oče ie bil ljubljanski tapetnik, po rodu Ceh. Rudolf je obiskoval ljubljansko učiteljišče, kjer je kot dijak — učenec slavista Levca — kazal izredno zanimanje za slovenščino. Njegova službena pot je bila naslednja: po maturi je najprej služboval v Šentvidu pri Gro-belnem, zatem v Ljutomeru, od marca leta 1908 pa na ljubljanski gluhonemnici. Strokovno se je usposobil v enoletnem tečaju za učitelje na gluhonemnicah na Dunaju Leta 1911 je obiskoval v nemškem Gradcu tečaj za merkantilne predmete na trgovski akademiji, kjer je položil izpit iz trgovskega računstva, meničnega prava, korespondence in knjigovodstva. To znanje je prenašal na mladino ljubljanskih šol, ko je poučeval v raznih ljubljanskih šolah in tečajih. Mož izredno žilave narave je bil tudi sposoben organizator in človek naprednega mišljenja. Bil je Sokol in tajnik napredne učiteljske organizacije UJU. Ljubljanska Glasbena matica ga je štela za svojega discipliniranega člana pevca-basista. Svoje sposobno publicistično pero je rad zastavil za objave v Učiteljskem tovarišu. Rudolf Dostal je bil velik ljubitelj zgodovine svojega rodnega mesta. Nenehno je brskal po najrazličnejših virih za zgodovinskim gradivom. Staro Ljubljano je poznal kakor malokdo drugi. Objavljal je v najrazličnejših listih in revijah. Kadar me je zanesla pot v ljubljansko študijsko knjižnico, sem dobil tam gotovo tudi Rudolfa, ki je slonel nad starimi tiski in si beležil gradivo v svoje zapiske ter ga potem preoblikoval v člankih, ki jih je dostikrat podpisoval s svojim imenom ali pa s svojo šifro Labacensis = Ljubljančan. Publicist Dostal pa je proučeval tudi gradivo o slovenskih ljudskih običajih ter je mnogo potoval. Bil je vsestransko razgledan mož. Zahvalo za članke mu niso dolžni samo rojaki Ljubljančani in ljudje iz Moravške doline, temveč tudi iz Prlekije in Prekmurja, kamor je rad zahajal k zetu, univerzitetnemu profesorju etnologu ljubljanske univerze dr. Vilku Novaku, takisto znanemu zbiralcu pomurskih značilnosti. Rudolf Dostal je bil tudi sposoben predavatelj. V službi je bil 43. let. Pred leti sva se srečala v zdravilišču v Slatini Radencih. Bil je še. poln še-gavosti in razigranega humorja. Vrlemu prosvetnemu delavcu, vsestransko razgledanemu možu,, publicistu bodi ohranjen topel Spomin.. Jože Župančič Nagrajevanje po učinku tudi v prosveti? Na seji predsedstva Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS (12. jan. 1960) so med drugim osnovali komisijo, ki naj pregleda možnosti za nagrajevanje po učinku tudi v pro-svetno-znanstveni stroki. To delo bo vsekakor bolj zapleteno, kot je n. pr. v drugih službah, zlasti v proizvodnji sami, vendar kaže, da bo vzporedno s splošnim razvojem našega gospodarstva in družbenega razvoja potrebno tudi pri nas uvesti neke načine, po katerih bo bolje stimuliran tisti prosvetni ali znanstveni delavec, ki si več prizadeva in ki je efekt njegovega dela večji od ostalih. Morda — tako so predlagali člani predsedstva na omenjeni seji — bi naj bil začetek razpravljanja o tem vprašanju povezan s problemom ocenjevanja prosvetnih -delavcev. Naj omenimo, da so ponekod v državi že začeli razpravljati o nagrajevanju po učinku v nekaterih javnih službah in da so prve analize dela na raznih področjih javnih služb dale kaj zanimive' rezultate. Predsedstvo je dalje razpravljalo o predlogu Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije za povišanje položajnih plač učnemu in znanstvenemu osebju; povprečno povišanje bi znašalo po tem predlogu g, M . za okoli tri tisoč dinarjev. Bil je Nekaj novejših priročnikov za prosvetne delavce: Dr. PAVEL KARLIN: NEMŠČIM m TEŽKI Priročnik za odrasle začetnike — 600 din ING. OTON MUCK: PREHRfiM DOMAČIH ŽIVILI broš. 600 din — polplatno 750 din LJUBA KOZINA-RUŽA VELKOVRH: ČLOVEK IZKGRIŠČI MIRIVNE SILE Priročnik z gradivom za 5. razred — 240 din JOŽE ŽABKAR: PRAVKAR IZŠLO: POUK MATEMATIKE V OSNOVNI ŠOLI, I. del (Vzgoja funkcionalnega mišljenja; Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — Ljubljana, Mestni trg 26 PRAVNI NASVETI odloka ni, pa Vam ne pripada po- vod za soc. zavarovanje, ki pa Vaši VPRAŠANJE: Z novim šolskim vračilo v obliki kilometrine. pritožbi ni ugodil. Nasvetovano Vam dan tudi predlog za istočasno po- ^ ~ro!no S. D, višanje funkcijskih dodatkov. O radi pomanjkanja učnih moči. Ta VPRAŠANJE: Službujete na vasi, Vprašujete, kako je moglo pri«, do predlogu povišanja položajnih plač ^va^T^ter^f“ovCR: Verjamemo Vam vse. bo razpravljal Centralni odbor na kaj časa dnevno vozili z izposojenim če ste upravičeni, da Vam pristojni kar ste navedli v Vašem dopisu, ven- svoii seji 23. t. m . kolesom, ker pa se je kolo pokva- ObLO plačuje stanarino? dar n6 moremo presoditi, katera obeh 6 fphrnaria hn skliran nlenum S11?’ f*6 *?}oraili začeti dnevno pesa- ODGOVOR: Ker službujete na va- odločb je pravilna, ker nimamo na J Sklican p um čiti. iastniku kolesa pa plačati od- Si, imate po doslej veljavnih pred- razpolago obeh pokojninskih spisov. RO Sindikata. Na njem bodo govo- škodnino. Na Svetu za šolstvo so piSjh pravico do brezplačnega stano- Vsekakor pa je bilo edino prav, da rili o bližniem občnem zboru Sin- Vam P? za^etku šolskega leta vanja. Iz tega sledi, da predstavlja ste vložili tožbo na Upravni senat mi o Diiznjem oocnem zDoru om obljubili potnino I5din za km in ugodnost brezplačnega stanovanja Vrhovnega sodišča, ki bo zadevo raz- dikata prosvetnih in znanstvenih dnevnice, sedaj pa Vam pravijo, da učitelju, ki službuje na vasi, del nje- čistil. Seveda je bilo treba paziti, da Vam to ne pripada. Kaj je prav? govih prejemkov, za katere ne mo- niste zamudili tridesetdnevnega roka ODGOVOR: V Vašem primeru rete biti prikrajšani, Če ste si sami od dneva prejema odločbe Republi- gre za napotitev na delo v drug kraj jz lastnih sredstev zgradili stanova- škega zavoda za soc. zavarovanje. Na-in to začasno. Zato pridejo pri Vas nje. Zato smo mnenja, da ste upra- pačna je lahko Vaša odločba, pa tudi v poštev določila uredbe o potnih in vičeni zahtevati od pristojnega ObLO odločba Vaše kolegice, selitvenih stroških. Za prvih 30 dni primemo nadomestilo. Vam pripada cela dnevnica, po pre- VPRAŠANJE: Prejemate polovico teku 30 dni pa 75 % dnevnice. S. V.: pokojnine, ste pa še vedno aktivna Razdalja, kamor dnevno potujete, VPRAŠANJE: Učiteljici, ki ima uslužbenka z zvanjem učitelja v VII. je daljša kakor 4 km, zaradi cesar porodniški dopust med letnimi po- plačilnem razredu z 2. period, povi-Vam pripada povračilo v obliki kdo- čitnicami, pripada letni dopust takoj škom. Kakšne so Vaše možnosti za delavcev LRS. Ili redno plačujete članarino za »PROSVETNEGA DELIVCI«? metrihe za vsak km, ker pa ste uslužbenec ObLO, Imate pravico do kilometrine 10, če jo je ObLO za svoje uslužbence uvedel. Ce takega SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1960 po izteku porodniškega dopusta. Ali napredovanje? velja enako tudi za polletne počit- ODGOVOR: Za napredovanje ni. niče od 20. januarja do 5. februarja mate nikakih možnosti več. Za pro-In ali se tudi teh 14 dni lahko iz- svetne delavce velja namreč v po-koristi, ne da bi se jih štelo kot po- gledu napredovanja določilo čl. 258 rodniškl dopust? Zakona o javnih uslužbencih, ki pra- rabiti ta dopust takoj po izteku po- vlSek. Nadaljnjtli poviškov ne inorete rodniškega dopusta. Ker ste v de- več dobiti, ker s‘? * panjem lovnem razmerju, velja isto seveda oz- nazivom v zaključnem plačilnem tudi za Vas, vendar pa je treba upo- razredu. števati določila čl. 264 Zakona o jav- Učitelji višjih razredov na najlepšimi slovenskimi koledarji. SenegaIUh?evzgojnega Osebja1 na°Pšo^ osemletkah pa tudi profesorji Res je, da je namenjen pred- lah in drugih vzgojnih zavodih pra-zemljepisa, zgodovine i. dr. so vsem našim izseljencem po vseh “Jenia s poletnimi šolskimi mnogokrat v zadregi za sodobnim delih sveta. Naj ga le bero, saj najmanj*0” tednov. e °PUS 1333 gradivom in podatki najnovejše- bodo na tekočem, kaj se pri nas Ker se mora letni dopust pravi- * -j^r-TTrj-- - vr VavtiuMiia daiav- ga izvora. Treba jim je najraz- dogaja, kako nastajajo pri nas i<^a izrabm v poletnih počitnicah “vajenske šole Učnejših priročnikov in drugih nova naselja novi stanovanjski peniti poredniškega dopusta med 3^ navodil o tem m onem. Učite- predeli itd. Ker je koledar sila polletnimi počitnicami, ijem, ki službujejo v večjih sre- bogato ilustriran, ga bodo prebi- v. r.: diščih, lov za gradivom ni tako rali radi stari in mladi. Saj je že vprašanje: aii pripada vzgoji- težak kakor prosvetnim delavcem zunanjost koledarja sila pri- teiju poseben honorar ali nagrada, če iz holi odročnih kraiov nornnča vlačna vršl svo:l0 službo v dijaškem domu v IZ DOiJ oaroemn Krajev. Domača vtacna . času državnih praznikov, n. pr. na priročna knjižnica jim ne more Urednici Koledarja tov. prof. Dan mrtvih, 29. xi., novoletnih ali -------- - , - ^ . ugoditi zaradi premajhnih prora- Zima Vrščaj-Holy in Mila Sen- prvomajskih praznikih m v času pol- osta^,a^Bc° m ^iadtake so nudi« čunskih sredstev. V nekaterih ob- kova sta zbrali sila pestro m bo- letnin p u ' po-.ni dvorani sprva krajši kulturni činah, kjer imajo sposobne in iz- gato gradivo in nas vodita po euaTadurVozR:s5orp”ura“p^: najdljive učne moči, SO ustanovili vsej domovini in tudi V najraz- nične dneve Vam ne pripada, pač pa ?iar^zancki-n pesmi, jedro vse preslana osrednji osemletki, na sedežu ličnejše kraje, koder žive in de- Ima po 239. čl. Zakona o javnih usluž- ve pa se je sukalo na tekmovanju, komune, knjižnico, ki je na raz- iajo naši izseljenci. Koledar ob- J5®”?*,1!,114110 7z,Sv3no osebie za de' ki je imelo v svoji zasnovi obliko polago tudi učiteljem iz ostalih sega 260 strani in prinaša 60 du 7i Izobraleta^^d^mi”' domu °.evalL"točno m ^©"»"odgovarl Šol. člankov, poročil, izvirnih dopisov oz. na isti šoli pravico do posebnega 1al ekipe —14 po številu — na zah- »40 let mladinskega gibanja« Presenetljivo lepo, na odlični vl- movanje ob 40-!etnici SKOJ in 4CPJ. V simpatičnem okoflju takorekoč nove. povsem preurejene dvorane Tehniške šol e v Vegovi ulici so organizirali tekmovanje pod naslovom »40 let mladinskega gibanja v Jugoslaviji«. Vsa prireditev je imela kaj svečan, dostojanstven Izraz in bo TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS nas ali vsaj osrednja občinska kateri koledarski članki o naših vam torej pripada v tej obliki. koU- ^^me so mu tako popotni, da je knjižnica, je tudi Slovenski izse- krajih in ljudeh: Zdravko Ste- ko pa zna5a' nam 1,1 znano- na kraju tekmovanja ostalo kar se- K iss szsstfgi ska matica (SIM) — osrednja or- tijstvu, Štefan Kuhar o rekordni v Tomažu. Okupator Vas je odpustil drugače. Na dan so morala naknadna sanizaciia za naše izselienee žetvi v Jugoslaviji itd. iz službe, nakar ste priložnostno de- vprašanja m končna zmagovalec jebi- gamzaraja za nase izseljence. ^ \ . . , » iaii vier p-g to bilo mogoče ven- la ekipa n. a razreda, kije žela, kakor Poleg Rodne grude, ki jo šte- Nadvse simpatično in pnvlac- nkje£ “okiPKer so vas sicer tudi vsi ost* nastopajoči, potno iemo med naibolie ureieno naše no 3e v letošnjem koledarju pri- poznali kot zavedno Slovenko, ste se priznanja in navdušenega ploskanja. J x -i J . S, ureje“e Pase t-azana naša Notranjska Pesnica morali večkrat preseljevati, bili ste Ob zaključku tekmovanja so bile raz-mesečmke, izdaja Slovenska izse- . , q x ':ka Marička" Žnidar t'11*1 partizanska učiteljica In nekaj deljene številne nagrade. Ijenska matica tudi koledar Nič Snežnika Marička Žnidar- fiasa tudl v partizanib. ob prevedbi Za prireditev gre zahvala tistemu ne nretiravam. če trdim dn ie šič nam je zapela o Notranjski in Vam leta med okupacijo niso bila delu učiteljstva, kl se je z vso votlo I j- i x x " i , j ■'i Cerkniškem svetu dve nesmi priznana v čas za napredovanje In angažiralo za stvar in je z nemalim tudi letošnji koledar SIM med uerKniSKem svetu ave pesnu, v z“ pralVjino. trudom oskrbelo to lepo dopoldne. hkrati pa tudi S toplimi besedami ^ zPab"a - lavnih Pni tem Izstopata zlasti ravnatelj šole prikazala svoj rojstni okoliš, do- uslu^Xj®‘v 4. odst. iss. čLdoio- uSSLa^a^ki^f^vij^nit imo pod Snežnikom. Kot za do- čeno. da se poleg ne^ko no^alnega S a ^čl^. polnilo pa je Matevž Hace zelo časa pnzna v Službena leta za napre- kakrSlnih srno1 obllkl v prisrčno posegel v svoje mladost- S^doba za^pikojninS po 29.-40.V ne spomine m opisal SVOJO no- Zakona o pokojninskem zavarovanju. drallSga taktrn^ega tranjsko rojstno vas pod hribom Ta pa določa y 33. čl, da se za po- - s .......- TTlal™ In Ua™ kojnlno šteje čas oz. obdobje v LJUBLJANA, TITOVA CESTA 12 prireja v času PRVOMAJSKIH POČITNIC s posebnim vlakom SEDEMDNEVNI IZLET V ATENE m Med štiridnevnim bivanjem v ATENAH ogled številnih zanimivosti, ki krase glavno mesto prijateljske GRČIJE. Informacije zahtevajte v vseh poslovalnicah KOMPASA, ki sprejemajo prijave! Za izlet je odobrena posebna znižana cena 21.700 dinarjev na osebo. “ ga, družbenega raz- Prt® so preditavnlkl^ mladCnc pa VABILO Pedagoško društvo Ljubljana vabi na sestanek logopedov Iz vse Slovenije, ki bo v torek, 2. februarja 1960 ob 9. uri v Pedagoškem Centru v Dnevni red: 1. Otvoritev sestanka. 2. Analiza logopedskih pregledov učencev osnovnih šol v Sloveniji. 3. Poročila logopedov o svojem VSi™J!ef Xlrm(,v ir]iabnnodpuščVenafŽ0LniTIzarr^rprio: Bogat na podatkih je članek tifašističnega In patriotičnega zadrža-O delu Slovenske izseljenske ma- nja ali zaradi narodnostne, plemenske tiče, ki ga je podal tajnik Sva- ali verske pripadnosti, ali če je Iz teh gelj. 15 let Jugoslavije v svobodi ^Taš^pS™ slTmnenja. da je prikazal predsednik SIM Ivan se Vam čas v razdobju od 6. aprila Ljubljani," Poljanška c. 28. Regent. Dr. Jože Vilfan, pod- 19« do 15. maja 1945 mora priznati v r,r...:TTTrršnaaa T :?p službena leta za napredovanje, ker je predsednik Izvršnega sveta LKb, Izven tlv<)inaj ca ste bui odpuščeni z govori O potovanjih maršala Tita dela zaradi svojega protifašističnega po azijskih in afriških deželah. zadržanja In zaradi narodnostne pri- Zaradi omejenega prostora se- ^upoštevajoč vsebino vašega pisma del" lP *e*fvah- veda ne morem našteti vseh elan- gre za pogreško z Vaše strani, ker se I kov. Naj pa navedem, da SO med Očividno proti prevedbeni odločbi, Id 5. az • avtorji tudi pisatelji Fran Finžgar, ^^nerVSe^tt Cini Kosmač in Marjan Kozina, kakor je to predpisano, temveč ste se Koledar prednjači S slikovnim kratkomalo obrnili na Upravni senat gradivom ki bo pomagate mno- zSti^prariiio uS gim učiteljem pri delu V sok m ijitvljo, da še niste izkoristili vseh bo pritegnilo tudi šolarje. Z do- predpisanih poti za uveljavljanje svo- pisi se oglašajo tudi nekateri naši !e pravice, rojaki iz Amerike in drugih de- M. t.: lov sveta. Res lepa in poučna vprašanje: Dve učiteljici sta v Irrmsn ie Koledar STM 1960 za januarju 1958 pod popolnoma enakimi Knjiga je _K.oieaar biivi iabu, za- pogc>:jl vl0Žill pri Zavodu za BOC ^ njo zasluži Slovenska izseljenska varovanje zahtevek za priznanje oseb. matica, prav tako tudi urednici, ne pokojnine, vsa leta sta Imeli ena- ; •„ rvvhvalol Koledar se k0 plač0 z ted™1 rednimi dodatki, priznanje m ponvaio. rioieciar se obe sta lmeli tudl iste nazlve in služ. naroča pri Slovenski izseljenski bena leta. Vi ste bili razvrščeni v matici V Ljubljani. Knjiga bo V™- pokojninski razred, Vaša kole- najlepše darilo našim rojakom v g^zlv^u zfsocSino ravarova"- tujini. Jože Zupančič nje. Prltožm ste ae na Republiški za- Prosvetnt delavec Izdajatelji Republiški odbot Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - Ust Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, Int. 386 — Naslov oprave: Ljublja- na, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — 8tev. ček. rač.: 600-70/3-140 - Tiska CZP »Ljudska pravica. — Poštnina plačana v gotovini