Izhaja vsak petek
NaioSnlna znašat
celoletna. . . K 4*— poluletna . . K 2-— Četrtletna ..KI*— posameina štev. 10 vin.
Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo; rokopisi se ne vrafia)o.
Naša noč
llBftlflBI Glasilo sloveni
Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna
Oglasi se sprejemajo po dogovoru.
slovenskega delavstva
Štev. 11.
V Ljubljani, 9. februarja 1917.
Leto XH.
Veliko detektivsko komedijo »Dick Karter« bo predstavljal »Kino Central« v soboto 10. februarja ob %6., 7. in %9. uri zvečer, v nedelijo 11. februarja ob 3-, %5., 6., V28. in 9. uri zvečer ter v ponedeljek ob 1/26., 7. in %9. uri zvečer. Poleg tega je na sporedu izvrstna veseloigra »Sheven preti Festenbergu«.
Predstave za otroke z novimi krasnimi pravljicami in komičnimi slikami priredi »Kino Central« v soboto 10. februarja ob 4. uri popoldne, v nedeljo 11. februarja ob %11. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne. Tudi za odrastle so te predstave velezanimive.
Ljubljana, 5. svečana 1917.
Osrednji velesili sta ponudili roko sprave svojim sovražnikom. Ti so jo surovo odklonili. Tudi predsednik Združenih držav Wilson je prišel in se naravnost ponujal za posredovalca med vojskujočimi se sosedi, a dosegel ni ničesar. Angleži, ki jim je bila sreča prejšnja stoletja mila, ki bahajo, da je njih vztrajni državnik Pitt premagal Napoleona I., ne marajo miru. Z lakoto nas hočejo prisiliti, da bi sprejeli, kar oni zahtevajo od nas: popolen razdor srednjeevropskih držav. Angleži igrajo igro, pri kateri jim gre za ves njih ugled. To že skoraj znajo, da bo njih zaveznik Japonec zavladal skrajnemu Vzhodu; vzhodni Aziji. Mogoče tudi slutijo, da bo klic »Azijo Azijcem« uresničila sedanja vojska. Japoncem bi že zdaj cela Evropa bila komaj kos. Gre jim za ves njih ugled na svetu, če bi bili premagani.
Na drugi strani pa tudi srednjeevropskim državam ne more biti končno vseeno, da bi kar uklonili svoj tilnik pod angleški jarem, ko sta na bojiščih zmagali. Ampak vojska bi se lahko vlekla še, leta in leta brez konca in kraja, če se položaj odločno ne zasuče.
Mi živimo takorekoč — v veliki oblegani trdnjavi. Dasi nas obdajajo1 morja, nam jih je >lte Anglež zaprl. In An-
glež komuno dobiva po morju živež, vojake, strelivo; mi smo pa navezani le nase. Držali se Angleži niso določil mednarodnega prava in so preprečili tudi uvoz živil čez morje v naše kraje.
Veda nam je nudila strašno orožje: podmorski čoln. V popolni meri se pa lega strašnega orožja nismo posluževali. Ozirali smo se na Ameriko, ki je uporabo tega orožja obsojala.
V	Nemčiji so se ravno zaradi uporabe podmorskih čolnov dolgo časa prerekali. Veliki nemški admiral Tir-pitz je celo odstopil, ker ni obveljala njegova, da bi podmorski čolni potapljali vse 'ladje, ki vozijo v sovražne nam države, dovažajoč jim vse, kar potrebujejo.
Boj duhov v Nemčiji za in proti neomejeni uporabi podmorskih čolnov se je bil z vso silo in z vso strastjo. Zdaj se je odločil. Avstrija in Nemčija sta naznanili vsem nevtralnim državam, da bodo nastopile s 1. februarjem v morjih okoli Velike Britanije, Francije, Italije in na vzhodnem Sredozemskem morju proti vsem ladjam z vsakim orožjem, ki bi vozile tam.
To je bil dalekosežen in odločilen korak. Gre za to, če bosta osrednji velesili s podmorskimi čolni tudi vzdrža-vali to velikansko zaporo na morju, ki loči naše sovražnike ‘tehko popolnoma od ostalega sveta. Ampak to je končno reč, ki je in ki mora ostati tajnost naših generalnih štabov; prav je, da ostane tajno, ker sicer bi naši sovražniki znali, kaj da mi nameravamo.
Umljivo je, da so tiste države, ki niso še zapletene v vojsko, zelo prizadete po jzapori, ki smo jo napovedali našim sovražnikom z namenom, da se ho vojska prej končala. Prva se je oglasila Amerika, ki je prekinila z Nemčijo diplomatične zveze in ki grozi, da bo napovedala vojsko, če bomo potapljali ameriške ladje.
Vojska se bliža odločitvi. Bližamo se miru, dasi se bližamo zdaj morebiti najgroznejšemu oddelku sedanje svetovne žaloigre.
Prehrana in navišje cene.
Nižje avstrijski kulturni svet se je 26. t. m. peičial z vprašanjem prehrane vsega prebivalstva. Ker so sklepi važni, jih objavljamo, dasi se ne ujemamo v celoti ž njimi.
Na j višje cene.
Pred vsem se mora pribili, da naj-višje cene nikjer niso preprečile navijanja cen. Blago je povsod izginilo, kadar so mu določili najvišje cene. Kupce so nato šele pričeli skubsti in odirati. Najvišje cene tičejo pred vsem in skoraj izključno poljedelskih pridelkov. Železo, premog, petrolej in izdelki industrije sploh ne poznajo najvišjih cen. Karteli, ki postajajo vedno mogočnejši, skubijo prebivalstvo in državo. Ta zapeljiv zgled se je posnemal tudi pri prehrani. Trgovci v živilskih predmetih tekmujejo v tem, kako bi si ohranili svobodne roke in se izognili najvišjih cen. To se jim tein lažje posreči, ker blago uvedeno z Ogrskega in iz inozemstva ni podvrženo najvišjim cenam. Če so pa že določene nekaterim vrstam blaga najvišje cene, so te višje, kakor avstrijskemu blagu. Trgovci izjavijo, da so kupili blago na Ogrskem ali pa v inozemstvu, pa varajo oblasti.
Žitnoprometni zavod.
Opozarjati se mora, da ker niso pametno razdelili in preskrbeli mlinom žita in da so radi razdelitve moke prebivalstvu pritožbe upravičljive. Posebno velja to krompirju, ki naj bi se dobavil naravnost pri kmetih, ker se lahko hitro pokvari. Napačno je, ker se je nakup krompirja naravnost pri kmetu prepovedal. Celo voditelj nemškega prehranjevalnega urada je izjavil, da osredotočenje prometa s krompirjem ni uspelo.
0 preskrbi s krmili
se je naglašalo, da po tej centrali določene cene ne odgovarjajo kakovosti blaga. Za 100 kg ovsa n. pr. znaša naj
višja cena 28 kron, 100 kg- ovsenih otrobi pa stane 40 kron, v škodo ne samo kmetu, marveč celemu prebivalstvu.
Cene živini in mesu.
Med rekvizijskimi cenami živini in sedanjimi mesnimi cenami obstaja prevelik razloček; ki ne odgovarja pravemu razmerju. Cene mesu naj se zato znižajo in naj se nadzoruje, da se bodo tudi držale.
Kri razburja med kmetskim prebivalstvom, ker se mirno prenaša vele-kapitalistična spekulacija, najmanjše podraženje s strani kmeta se pa strogo {!?!) kaznuje. V vseh kmetskih stvareh naj bi se dovolil večji vpliv noljedel-skim korporacijam in zadrugam, kot dozdaj.
Glasnik
Avstrijske kričanske tobačne delavske zveze.
Zakaj primanjkuje tobaka.
Avstrijska posebnost je, da vedno jadikujemo in da se pritožujemo, a strašno se bojimo, da bi s stvarno kritiko iskali nedostatkov tam, kjer tiči njih vzrok. Posebno se to, kaže zdaj kako pomanjkljiva je naša sodba, kakor se razpravlja o pomanjkanju tobaka. Dozdaj se še nihče ni dovolj potrudil, mislimo velike (časopise izvedeti, kje da dobiva naša tobačna režija tobak in zakaj so v Nemčiji s tobakom bolj preskrbljeni kot pri nas.
Če se vglobimo v suho statistiko, bi lahko na to vprašanje temljito odgovorili. V Nemčiji se zelo intenzivno pečajo s pridelovanjem tobaka. Tudi plačujejo ga bolje, kot pri nas. Tudi ni tistih sitnosti, kot pri nas, kjer je po postavi natančno predpisano, kako naj se tobak prideluje. Kaj se če. Pri nas imamo tobačni monopol; predpisi o tobačnih nasadih so pa že zelo stari. V Nemčiji se tobak ne sadi na tako obsežnem zemljišču kot pri nas. Kljub temu ga pridelajo velB. Seveda vpliva pri nas na tobačne nasade tudi vojska; a v Nem-
Skopuh.	H.	Conscience.
Tis se je pričel tresti. Kurji pot ga je Spreletaval. Mogel in smel ni verovati svoji skrbi in svojim slutnjam, da bi odprl vrata. Obračal je ključ na vse pretege; prikil se je proti njim. Storil je vse, da jih s hrtom dvigne. Vroč pot mu lije po čelu. Sliši se, tako glasno mu utripa srce. A vse zaman: vrata ostanejo zaprta. Ves up je šel po vodi.
Utrujen in izmučen obstane ves uničen pred vrati rekoč:	»Strašno!
Grozno! Od zunaj zaprt!... Ne Ne! Ni mogoče! Varam se, kdo naj bi mi bil to storil... Kaet: Saj bi le njej škodovalo!... Luč gine! Svetilka ugaša! Poizkusimo še enkrat!«
In zopet je vtikal' ključ v ključavnico. Obračal ga je dolgo in s tako sito, da sta ga povsod boleli roki in bili pokriti z mehurji in s krvjo. Napenjal je tudi hrbet, rami in kolena, bolela so ga. Obupni njegovi vzkliki in besede so ta-
čiji niso tobačni nasadi po vojski prav nič trpeli. V letu 1912 so v Nemčiji sadili tobak na 15.775 hektarjev; pridelali so ga 388.559 q, v Avstriji in na Ogrskem brez Bosne in Hercegovine so pridelavah tobak na 53.560 ha, pridelali so ga pa le 741.112 q. Te številke nam pokažejo velikanski razloček med obdelano zemljo in pridelkom pri nas in v Nemčiji. Razmerje pa odgovarja le odnošajem v mirnih časih. V vojnem letu 1915 se ne more o kakem avstrijskem pridelku tobaka niti govoriti. Dalmacija je še leta 1915 na 1709 ha pridelala okroglo 12.000 q tobaka, a leta 1915 so ga na 638 ha pridelali te še okroglo 12.000 q. Na južnem Tirolskem, v vzhodni Galiciji in v Bukovini pa sploh 1. 1915 niso pridelali radi vojske nič tobaka. O ogrski, odkar traja vojska, statistični podatki niso znani, a lahko se reče, da je tudi na Ogrskem vojska na pridelovanje tobaka zelo vplivala. Primerjajmo kako se plačuje tobak pri nas in v Nemčiji. Kupci so 1. 1913 plačali v Nemčiji povprečno 30 mark za q tobaka; na Ogrskem so plačali za q 44 K, v Avstriji pa 50 K. Ceia se dobi, če se povprečno preračuna 10 raznih vrst tobaka. Od takrat se plačuje tobak tako v Nemčiji kakor tudi na Ogrskem višje. V Nemčiji so zvišali leta 1915 nakupno' ceno tobaku za okroglo 30 odstotkov, tako da je stal! q 80 do 120 mark, na Ogrskem so zvišali cene za okroglo 10 odstotkov, tako da so znašale povprečne cene le 55 kron. Lani šele je ogrska vlada sklenila, da poviša nakupno ceno in sicer 30, 40 do 50 odstotkov .z ozirom na pridelano množino tobaka. Te nagrade naj bi kmeta, ki prideluje tobak, vzpodbujale, da bi kolikor mogoče veliko tobaka pridelali V Avstriji sprejemnih cen še niso povišali, ker se, odkar je vojska, tobaka ni takorekoč pridelavalo. Na južnem Tirolskem, v vzhodni Galiciji in v Bukovini divja vojska, drugod, n. pr. v Dalmaciji, pa delavcev ni. Kjer so pa drugod prej pridelavali tobak, pridelujejo zdaj žito in krompir, ki zdaj več dobička prinašata, kakor ga prinaša slabo plačani tobak. V Nemčiji se toraj pri-
korekoč podpirali njegovo delo in njegove napore. A vse zaman, vrata se niso premaknila! Prepričal se je, da so vsi njegovi poizkusi brez uspeha. Šel' je za to po stopnicah doli in divjal kakor da bi bil zblaznel po kleti.. Nepredorna tema ga je obdajala; njegove oči niso izsledile najmanjšega svitlega bleska; nahajal se je takorekoč v zaprtem grobu.
Ves obupan si je zločinec pulil lase iz glave, bil se je po prsih in po ičelu, iz enega kota kleti je divjal v drugi kot. Pobegnil bi bil rad, stokal je, jokal in tulil. In zopet je šel po stopnicah gori in je klicali skozi luknjo ključavnice: Kaet- Kaet! In zopet je bil s pestmi po vratih, divjal je iznova po kleti okoli; končno se je zgrudil utrujen in brez moči na kamen pri vhodu.
»Tak je toraj konec!« je mrmral, »konec mojega borenja in stremljenja!
V	vraga sem se izpremenil, da bi imel zlato; človeka sem umoril, da bi užival
deluje tobak v mnogo ugodnejših razmerah kot pri nas, a zanimalo bo tudi, kakšen tobak se pri nas prideluje. Na južnem Tirolskem so pridelavali večinoma tobak za noslanje, v Dalmaciji srednje fini tobak za svalčice, v Galiciji in v Bukovini pa le navaden tobak, tak ki ga kade v pipah. Na Ogrskem pridelujejo poleg tobaka, ki se puši v pipah le še manjvredni tobak za cigarete. Iz-vzemši »Inlanderce«, izdelavajo pri nas vse smotke iz tobaka, ki ga uvažajo. Boljše kakovosti tobak pridelujejo v Nemčiji, kjer delajo iz njega tudi dobre smotke. Pri izdelovanju smotk je toraj monarhija izključno navezana na uvoz iz inozemstva, medtem ko plačuje Nem-Jčija pridelovalcem tobaka višje cene in dobiva zato tudi doma boljši tobak. Če si vse to prodočimo, si bomo čisto drugače predstavljali zakaj manjka tobaka, kot smo si to prejč Naša tobačna režija dela v neugodnejših razmerah kot Nemčija. Navezana je skoraj popolnoma na uvoz. Ni verojetno, da bi se pridelovanje tobaka pred koncem vojske doma izboljšalo. Marsikaj se bo pa moralo izpremeniti, ko se bo sklenil mir. Uprava tobačnega monopola bo morala gledati na to, da se bo tobak pridelal doma, da bo denar, ki gre z dimom v zrak, ostal res doma.
Saj pravi naš minister za prehrano. Minister za prehrano gm. Hofer je izjavil, da smo pri kraju z zalogami, ki smo jih omlatili s stroji. Kruha bo treba iskati s podrobnim zbiranjem zalog v malih gospodarstvih. Mraz je otežko-čil posebno dovoz krompirja, pa je poskrbljeno, da odvrnemo posledice letošnjega nenavadnega mraza. Nemčija nam je zelo naklonjena in po potrebi bomo vzeli žito v Rumunij. Tudi Ogrska nam je obljubila izdatno pomoč; pomagati pa ji moramo s premogom. Minister misli v bližnjih dneh izdati naredbo o vojnih dajatvah, ki sicer ne pomen j a civillnc službe, pač pa bo porabil vsa prometna sredstva (vozove itd.). Poskrbel bo za boljšo medsebojno informacijo posameznih kronovin, ljudstvu bo poljudno razložil neštevil-ne naredbe; za nadomestna živila lx>
živl'jenje. Zdaj sedim v temni samotni grobnici, kjer me nihče ne moro čuti. Na lakoti moram umreti! Strašno! Strašno! — O, če je meni prisodil Bog tako simrt, meni, ki sem nameraval strica Jana z .lakoto usmrtiti! — Ha! Umreti po lakoti na kupu zlata! Imeti sredstva, da bi dosegel na zemlji srečo in mogočnost in čast, a le umreti kakor pes in biti vržen v pekel, celo večnost obsojen in proklet; kakor zločinec in le preneumen, da bi mi bil1 zločin koristil.«
Čez nekaj minut bi bil tam v kleti v tej temi slišal stokanje in ihtenje bolesti.
Tis je že dolgo časa sedel na kamnu; večkrat se je vstal, a se ,je vselej vrnil na svoj sedež, ko zagleda, da je skozi ključavnico slabo razsvetljena nasproti ležeča stena.
Zavriskal je in skočil kvišku. Tekel je po stopnicah in zaupljivo ves vesel zaklical: »Kaet, ljuba Kaet, ali ste Vi?«
pa združil vsa kemi/čna preskuševali-šča. Ne misli vpeljati prisilnih vojnih kuhinj, ker bi se nam moraHo res že slabo goditi, če bi kdaj moral misliti na kaj podobnega. V bližnjem času bodo karte za sladkor neznatno skrajšane. Iz posebnega zaklada bodo revne družine dvakrat na mesec dobivale cenejše meso. V istrskih močvirjih bodo posejali riž; skušali bodo dvigniti ribištvo. Rumunsko žito bomo dobili v Avstriji v marcu.
Prodaja perila. Trgovinsko ministrstvo je posestnikom bombaževine in perila dovolilo, da smejo od 2. februarja do 2. marca prodati 5 odstotkov svojih zalog. Izvzeto je btogo, za katero obstoji dolžnost ponudbe. Za prodajo veljajo predpisi naredbe z dne 31. avgusta 1916.	.
Skrčen sladkor. Državni urad za prehrano je z naredbo z dne 4. februarja skrčil množino sladkorja za osebo povprečno za 1 četrt kilograma. Prebivalstvo po mestih in pretžno industrijskih krajih dobi za osebo na mesec i -kilogram (do sedaj 1 in četrt kilograma). po deželi pa dosltej tri ičertine kilograma. Težakom je množina zmanjšana samo za 1 osminko. Dosedaj so dobivali 1 in pol kilograma, zanaprej pa 1 *n tii osminke kilograma. Skrčenje stopi v veljavo po posameznih deželah s potekom dobe veljavnih sladkornih izkaznic.
•Jeza, nezadovoljnost in pobitost so vzroki -bogatenja in slabe prebave. Mnogo ljudi trpi na tem, ne da bi pazili na to, mnogi pa so, ki hočejo .? **° odpraviti s črevo dražečimi, želodec slabečimi odvajili. Njim vsem naj bo opomnjeno, da se dobi izvrstno ne dražeče ter milo odvajilo: Feller-teve čiste rastlinske rabarbarske kroglice z znamko tlza-kroghce. Njih učinek je gotov in mil in jih lahko ,emle,o tudi ženske in otroci. Vedno čujemo o draienju črevesa vsled rabe močno učinkujočih odvajil, radi tega je potrebno opozoriti na mile Fellerjeve Elza-kroglice. Predvojne cene: 6 škatlic tega izbornega sredstva za želodec stane fran-ko samo 4 K 40 vin. Naroča se jih pri lekarnarju t	S,tu^,ca.	E1*atrg	*t.	264	(Hrvatska).
ludi r ellerjcv bolečine tolažeči rastlinski esenčni f.Uir (Z ?nam 0 Elza-fluid 12 steklenic samo za iv Iranko se lahko obenem naroči, da se ima to »zvrstno domače zdravilo vedno pri rokah, če se pri prepihu ali vlažnosti zboli. Na tisoče je prijateljev in naročnikov Elza preparatov.	(ev)
Škodljivost bank.
»Reichspost« je pričela objavljati članke, ki se pečajo s škodljivostjo bank.
Poziva strokovnjake, naj glede na to vprašanje povejo, kaj da mislijo.
Iz prvega članka posnemamo nekaj podatkov.
Javnost bo morala z največjo pozornostjo zasledovati delovanje bank. Govori se posebno o zasebnih zelo veliko: njih vojni dobički, pomnožitev njih kapitala, krediti vojnim dobavam, ustvaritev tvornic; a pravzaprav se še premalo o njih razpravlja. Banke se vedno bolj razvijajo v mogočne države v državi: marsikje so postale že močnejše, kakor država. Njih tajne knjige so večjega pomena, kakor politični spomini; zanimala bi bolj njih posvetovanja kakor prisluškovanje političnim klubom.
-Banke kupčujejo z denarjem in posredujejo kredit. Na lasten ali pa na tuj račun kupčujejo z vrednostnicami; zbirajo hranilne vloge in posojajo; dajo posojila gospodarskim podjetjem ali pa nalagajo denar v lastnih podjetjih. Deset dunajskih velebank razpolaga danes z glavnico nad 1400 milijonov kron; gospodarijo kot posojevalci, soudeležene so pri industriji do glavnice skoraj deset tisoč milijonov kron. Prave gospodarske velesile so1, saj n. pr. zaostaja državni proračun skoraj za trikratno vsoto za desetimi dunajskimi bankami.
Kako se upravlja denar? Kako posreduje kredit? Kako se vodijo lastna podjetja bank? Ker gre večinoma za denar države in javnih zastopov, ker gre za prihranke najširših ljudskih plasti, ker gre za organizacijo skoraj
vsega gospodarstva, bi si človek predstavljal, da poslujejo banke tako, da koristijo državi in splošnosti. Nasprotno! Bankam ne gre za koristi skupnosti, marveč le za njih lasten dobiček. Zasleduje pač po zgledu starih Rimljanov, ne pravice po krščanskih načelih.
Geslo novejših bank je: dobiček, le dobiček, četudi na škodo celote. Ne izvajajo zato le poštenih kupčij na borzi, marveč tudi nepoštene. Ne gledajo na to, kadar svetujejo, da bi se kupovali državni ali javni papirji, ki prinašajo sicer nizke obresti, a so varni, marveč nasvetujejo nakup tzasebnih papirjev, da, tudi za inozemske papirje se ogrevajo, ker več zaslužijo pri njih.
Število nepoštenih borznih kupčij je nebroj. Banke so glavne sotrudnice na denarnih, živinskih, na žitnih borzah itd. Samo v Evropi tako podraže blago radi lastnega dobička za približno 15 tisoč milijonov kron. Delnice, ka^ ,terih cene umetno dvignejo, vržejo na trp: ko jim pade cena, jih skrivaj zopet pokupijo, kedar se jim cena zopet dvigne, jih zopet prodajo in delajo tako ogromne dobičke. Celo gospodarstvo se po bankah osredotočuje v rokah neka-temikov, ki pojejo gospodarsko smetano.
Ker banke tekmujejo z zasebnimi podjetniki, ki iščejo kredita doma in v inozemstvu, morajo domača država, dežele in občine trpeti neugodne kreditne poboje. Posebno prejšnje čase so pili kri pri domačih javnih posojilih. Za 30 tisoč milijonov frankov je dobila n. pr. Francija do 1. 1896 od bank le 19 tisoči milijonov frankov. Ko so znižali svoj čas ogrske 6% papirje na 4%, so zaslužile banke okroglo 32 milijonov; Rot-šild pa še 18 milijonov kron. Kurzi, ki jih banke predpisujejo zadnih 10 let dr-
»Da, jaz sem!«
»O, poglejte no, kaj je z vrati tam aunaj; nočejo se odpreti.«
»Seveda se nočejo, saj sem jih sama zaprla z železnim drogom.«
.. ri>>Ka^ Zakaj?« Kaet, ljuba Kaet, ne nalite se; za božjo voljo, odprite mi!«
»Kaj, ali res to upate?« mu odgovarja glas od zunaj. »Strupeno žival sem ujela v past — zdaj naj ji pa od-
3?®’ Tda bi mene in druge lahko ranila/ Izpokorite se, Tis. Bliža se Vaš konec. Bog in revna beračica sta Vas konično dobila!«
Tis je pregledal' namene žene, ki jo J© tako sovražil. Tresel se je strahu. Z glasom, ki se mu je tresel, je zaklical:
J®!«
”Ne maram ukradenega blaga!«
. v”7*xtJre6i,polni zlata, Ket. Za sveto Knščevo voljo, odprite!«
Odgovora m v strahn zato Tis nadaljuje:	»Ket, Štiri vreče Vam; samo
zlato, ki se lesketa!«
Ko je to izgovoril, je izpustil nekaj cekinov po stopnicah. Upal je, da bo rožljanje dragocene rude revno žensko zapeljalo.
Zaničljiv njen smeh mu je odgovoril. —•
»Ket,« je prosil Tis nato i znova, »Ket, poročil Vas bom, vse bom delil z Vami. O, saj ne veste, za koliko gre!«
»Tat! Morilec! Lopov!« mu je odgovorila ogorčena vdova.
»O, Ket,« je s tožečim glasom nadaljeval Tis: »Klečim tu v temi pred Vami, svoje tresoče se roke dvigam proti Vam na pomoč. Usmilite se me, usmilite! Odprite vrata! Ljubiti Vas hočem in Vam ostati celo življenje hvaležen.«
»Smilite se mi,« mu je odgovorila.
»O,« je zaklical Tis že upapolen, »saj sem vedel, da me boste oprostila.«
»Da, smilite se mi,« je nadaljevala žena, »tako se mi smilite, kakor se Vam je smilila Cecilija; tako usmiljena sem
nasproti, kakor ste bili Vi usmiljeni nasproti stricu Janu, Vašemu dobrotniku ... A zato nisem .prišla sem. lis, nekaj sem Vam hotela pokazati. Poglejte skozi ključavnično luknjo, poglejte, kaj držim v roki in kaj da delam.«
Tis je položil eno oko na ključavnico, ker je bila luč zunaj, je precej dobro razločil, kaj je delala beračica.
Žena je razvila popir rekoč:	»Ali
vidite ta spis? — Starega moža ste umorili, ker ste imeli oporoko, ki Vas je imenovala glavnim dedičem. Ni Vam dovolj zgodaj umrl. Zdaj pričakujete, da Vam dedščine ne more nihče izpuliti? Oporoko sem našla v Vaši sobi! Ket je sicer revna, a na srečo zna čdtati. Poslušajte!« In prečitala je besedo za besedo razločno: »Pred Bogom in pred ljudmi izjavljam, da postavljam svojim glavnim dedičem Karla Dominika Tisa...«	(Dalje.)
žavnim papirjem, naravnost otežkoču-;jejo njih nakup. Pred 20. leti so bili še 2%% in 3% angleški, francoski, pruski in avstrijski papirji vredni 10 do 20 odstotkov nad imensko ceno, a pred vojsko so jih spravili za približno toliko odstotkov pod njih imensko ceno. Država mora toraj izdaj šteti tretjino več kot je plačala včasih, da dobi denar. Ko so razpisavali naše vojno posojilo, so banke močno povišavale svoje glavnice, vojna moč države je za to seveda trpela, ker so banke, ne rečemo da namenoma, tako namignile javnosti, naj da denar za izpopolnitev tvornic. Seveda so banke nazunaj močno delovale za podpisovanje vojnega posojila — a proti plačilu in podpisovali — so drugi tjudje. Banke same so podpisale pri me-.roma zeto malo vojnega posojila.
Domačim koristim zelo škoduje, ker iz samega pohlepa po dobičku naše banke mnogokrat posojujejo inozemstvu. Večkrat sicer zahtevajo koristi domače politike in domačega narodnega gospodarstva, da se prevzamejo inozemski papirji, večinoma pa gre za dobiček; kar zelo škoduje domačim koristim. Franciji ni bilo potrebno, da bi bila iz političnih razlogov do vojske približno 36 milijard frankov posodila, inozemstvu, ker se je šk> le za Rusijo. Škodo so imeli zato lastni industrijci in kmetje. Ni bila zdrava zunanja politika osrednjih velesil, da je podpirala na željo domače visoke finance samo radi dobičkarije nakup italijanskih državnih papirjev kot politično potrebo, d asi je Italija posodila Rusiji in Rumu-■niji 6 tisoč milijonov kron.
Iz dobičkarije so nekatere nemške in avstrijske banke prodajale tudi gotovo vrsto papirjev, ki jim pravijo eksotični. Pri takih slabih papirjih so izgubili samo nemški varčevalci okoli 900 do 1000 milijonov mark. Koliko so izgubili Predarlci po nakupu brazilskih papirjev, ki so jih prodajale zakotne banke! S podporo nemškega kapitala je Japonska med japon.-rusko vojsko Ščitila vrednost svojega denarja, četudi je bila takrat nemška politika prijazna Rusiji. Japonska je kupovala z nemškim denarjem ladje v Angliji.
Banke, četudi to ni njih pravi namen so le postale velepodjetniki posebno v trgovini in industriji, kjer se nudi hiter in velik dobiček. V Avstriji gospodarijo banke nad 500 industrijskimi podjetji, na vsim naravnost, to je res, ampak gospodarijo jim neposredno. No .izbirajo si takih industrij, ki so splošno koristne, marveč take, ki največ neso: izdajanje umazanega berila, razkošni ,predmeti itd. V industriji sodelujejo
banke tako, da malo tvegajo in da posnamejo smetano. Ustanavljajo akcijske družbe ali pa izpremene posamezna podjetja v akcijske družbe; pridobe si večino delnic in vtaknejo glavni dobi-Iček v svoj žep. Če podjetja ne prinašajo več velikega dobička, prodajo papirje potom borze lahkovernemu občinstvu. Izrabljajo iz dobičkarije ljudi in Mago do skrajnosti. Le tako je umljivo, zakaj so neposredno pred vojsko prodajali v Angliji naš sladkor polovico cenejše kot doma, da je Japonska dobavljala avstrijsko železo, da so avstrijske tračnice prodajali v Malo Azijo.
Banke iz same dobičkarije ustanavljajo in širijo kartele, ki monopolizirajo cene in jih oderuški določajo. To pojasnuje oderuške dobičke naše industrije že pred vojsko in med vojsko. Po ustanovitvi kartelov so se cene medi (mesingu) v treh letih opvišale za 48%, bakru pa za 55%. Banke stoje za tistimi industrijami, ki dele zdaj med vojsko 30, 50 in 80 odstotne dobičke od delnic; katerim industrijam pripadajo posebno železne tvornice, petrolejske družbe, usnjame itd.
KRIVDO
da bi pustili hirati otroka ali drugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo pest. Slabotne, shu.j Sane in bolne otroke okrepi takoj Feller-jevo pristno ribje olje, kajti ono jih ojači in napravi odporne proti boleznim. Malokrvni, žlezasti otroci in odrastli ga radi uživajo, ker jo popolnoma brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zaužitju tega olja veliko mleka za dojenčke in postanejo krepke. Čisto in res pristno olje najboljše kakovosti ima pri izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebuje več učinkujočih tvarin. Predvojne cene: 2 steklenici za 5 K poštnine prosto razpošilja E. V. Feller, dvomi lekarnar v Stubici, Elza trg št. 264.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne,
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališča.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Islandski
Caraghee - mah
služi za pripravo nadomestka jedilnemu olju; ta nadomestek ne vsebuje oljne maščobe, po okusu pa ga nadomešča in je zdravju popolnoma prikladen.
zaviteb mahu za oripravo 11 tega nadomestka vetja s r -
ali v boi kakovosti...............im
zavitek za i litra RadomestKa Boljše kakovosti. i ra
Dobi se pri M. Špenko v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšno uporabo 1 liter K 2*— (Tekoč nadomestek olja se po pošti ne pošilja.) Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na IVAN DEŽMAN, LJUBU. Kopitarjeva uL 6
Razširjajte med Mavstioi Ut Hasib
,Našo Moč‘.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerifsho trganim
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero Ima p»a-vico do nakupa v mesnici in trgovini.
n—7/-----7/---7/----7/---7/---7/----7/	7/	7/	7r
X
i
Velika zaloga manufaktumega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna In damasta.
Priznano nizke cenel
^
®tai trg St®v.
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: 6rajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev Iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonastl žepni robci. — Zaloga gosjega perja In puha.
Vedno iveie blagot
M /CZZ7C-