49. številka
Maribor, dne 21. junija 1915
Letnik YI!
Koročnina tishi: —
Ceto leto . , K10*— fbl lete . . . „ 5 — Četrt lete . .	„ 2*50
Mesečno. . . „ 1*—
Zunaj Avstrije :--
Celo leto . .	„ 15*—
Posamezne številke
—*	10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vi*, od 6 redne petitvrste: pit večkratnih oznanilih vette — popust —
„Straža** izhaja v po» deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
^r.;Lr:n"a"i;ravmTl°ónMLr.,«3r i Neodvisan političen list za slovensko ljudstvo. |
Rusi se umikajo na celi črti.
Rusi ob Wereszyci premagani. — Rasi se umaknili proti Lvovu in severno ter južno od Lvova. — Ob gornjem Dnjestru Rusi zapustili južni breg. — Armada Pfianzerjeva odbile ponovljene napade. — Italijani si počivajo. - V Italiji ugasnilo navdušenje za vojsko. —
Venizelesova zmaga.
Hrvatsko-slo venska vzajemnost.
Počim je politika Vseslovenske Ljudske Stranke od vsega početka merila vedno na to, da ustvari na jugu avstrijske države z ujedinjenjem katoliških in Habsburžanom brezpogojno obalnih Hrvatov in Slovencev močen in nepremakljiv protiutež proti vsaki iredenti, se je med Hrvati dolgo časa ogrevala za to idejo sjamo pravaška stranka. iTJolda vojska je tudi v tem oziru povzročila veliko spremembo. Vse hrvatske stranke so se sedaj priznale k ideji, ki je edino močna dovolj, ako se uresniči, zatreti vsaiio k,al iredentističnega gibanja in ki bo ob enem kmalu poka-zata velikansko atrafccijsko ;moč na druge balkanske dežele ter jih s tem v prijateljstvu prirezala na habsburšiko monarhijo, h kateri spadajo po zgodovini in geograiični legi. Sprememba pri hrvats. strankah se je pokazala v saborski seji dne 14. junija in se nam zdi potrebno,, da zabeležijo ta dogodek vsi slovenski in hrvatski listi.
Dogodki v tej seji imajo tem večji pomen, ker so pri zasedanju bili navzoči tudi avstrijski državni poslanci iz Istre dr. Laginja in prof. Spinčič, iz Dalmacije dr. Dulibič in 'Mate Ivaniševič.
Izrazi hrvatsko-slovenske vzajemnosti so se pojavili med otvoritvenim nagovorom podpredsednika dr. Magdiča, ko je govoril sledeče:
„(Tudi danes vršimo zapisano oporoko svojih prednikov, © so doprina&ali v zvestobi do kralja in domovine vse mogoče žrtve, ko je verolomni bivši zaveznik z oboroženo silo posegel po našem morju. Živelo hrvatsko morje! — Dolgotrajno ploskanje. — (Živelo hrvatsko morje! — Dolgotrajno ploskanje. — hrvatska Reka! — Odobravanje in ploskanje. — Poslanec Radič: Živel hrvatski Z aber! — Odobravanje in ploskanje. — Živela Laginjia in Spinčič! — Gromoviti živijo-klici), po zemlji, vi kateri prebivajo v večini Hrvati in Slovenci (Poslanec Peršič: živeli Slovenci! — Burno odobravanje),; p o zemlji, katero je Hrvat v e d no imenoval svojo domovino, in ta sovrag gre celo v imenu narodnega načela, da zasužnji celi del kulturnega, državnega naroda, kateri noče biti suženj nikomur. (Dolgotrajno o-dobravanje in ploskanje.)
Hrvatski narod je že čez tisoč let državni narod, ki je vedno branil svojo svobodo in se je vzdržal v vseh prilikah in neprilikah življenja bi znal si obvarovati svojo domovjno. Znal bo to storiti tudi v današnjih težkih razmerah.“
Velepomembna je tudi adresa hrvafskega sabora, ki jo je sklenil in odposlal hrvatskomu kralju Franu Josipu I. V njej se z zna/njem in sodelovanjem hrvatske vlade zahteva združenje onih dežel s Hrvatsko, ki zgodovinsko in narodno spadajo k njej. Ta zanimiv del adrese se glasi:
„Hrvatski narod je prepričan o zmagi in upa, da bodo doprinešene žrtve vseh narodovi povzdignile slavo habsburške monarhije, a hrvat sikemu narodu rešile ogroženo domovino; j u-n a Š t v o pa in žrtive hrvaltskih čet in naroda bodo jamstvo, d as e zgodovinsko ločeni njeni deli po vojski pripoje materni deželi in se s tem omogoči,
da hrvatski narod združen in enoten v monarhiji, izpolni popolnoma nalogo, katero mu nalaga zgodovina, kultura, njegov narodni obstoj in moč in interes vse monarhij e.“
Bolgarija odklanja ponudbe naših sovražnikov.
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je dne 17. junija izročil poslanikom Rusije, Anglije, Francije in Italije odgovor na poziV, ki so ga te države poslale Bolgariji. Bolgarski odgovor opetovano naglaša, da interesi Bolgarije zahtevajo, 'da bolgarska vlada čuva nepristranost. Svojo nepristransko politiko bi Bolgarija le tedaj prelomila, Če bi Rumuni-ja, Srbija, Grčija in Turčija prepustile Bolgariji vse tisto ozemlje, katero je četverosporazum v svoji zadnji noti ponudil Bolgariji. To ozemlje bi bilo:	Od
Romunije Dobrudža, od Srbije in Grčije Macedoni-ja, Kavala in Solun, od Turčije Črta Enos—Midija. Stališče Bolgarije je, da ji je le tedaj mogoče spremeniti svojo nepristransko politiko, ako se imenovana o-zemlja takoj prepustijo Bolgariji. Iz tega bolgarskega odgovora na četverosporazum je razvidno, da Bolgarija z nova odklanja ponudbe naših sovražnikov.
Venizeiosova zmaga.
Kakor se iz Aten poroča, je Venizeiosova stranka dobila pri grških državnozborskih volitvah od 316 mandatov 186 mandatov in razpolaga torej z močno večino. Venizelos zahteva odstop Gunarisevega ministrstva, katari pa se bo radi opasnoga kraljevega zdravstvenega položaja najbrž zavlekel. Domneva se, da bo Venizelos prevzel vodstvo svoje istranke in bo pozneje sestavil novo ministrstvo. Smer njegove bodoče politike, posebno z ozirom na vojno, še ni znana.
Amerika odpošlje novo noto Nemčiji.
Nota Amerike na odgovor glede potopitve ameriške ladje „Frye“, katero jie potopil nemški podmorski čoln, je izgotovljena in jo bo poslala 'Amerika te dni v; Berolin. V tej noti ne1 priznava vlada Združenih držav Severne Amerike stališča Nemčije, da bi smela Nemčija potopiti ameriške ladje, ki vozijo prepovedano blago, čeprav bi povrnila Nemčija za potopljeno ladjo vso škodo.
Mislo-mlio bojišči.
Avstrijska uradna poročila.
Uradno se razglaša:
Dne 18. junija.
Severno od Sieniave so naše čete pri zasledovanju sovražnikja udrle nja rusko ozemlje* Dospele so do višin severno od Krzešova, do nižine reke Tanev in so zasedle Tarnogrod. Ruske čete, nahajajoče se med spodnjim tokom reke San in Vislo, se umikajo nia mnogih mestih. Naše čete so zavzele Ciežanov in višine na severni strani tega krajja. Na, gorskem o-zemlju izhodno od Niemirova, kjakor tudi na ozemlju
pri Janovu so se postavile v bran močne ruske čete. Ob reki Verešici se bijejo boji. Naše čete so že zasedle nekaj točk hai izhodni strani reke.
Na južni strani gornjega tok)a reke Dnjester so se morali Rusi po hudih bojih umaikjniti iz svojih postojank pri mestu Lifynia in sicer v smeri proti Ko-lodrubyu. Naše čete so zasledovale Ruse in prikorakale do izliva reke Verešice. Sicer je pa položaj ob reki Dnjester nespremenjen.
Izhodna skupina armajde generala Pilanzerja je krvavo odbila včeraj med rekama Dnjester in Prut vse ruske naskoke. Sovražnik, ki si z vso obupnostjo prizadeva, da bi pognal naše hrabre čete nazaj v Bukovino, je imel v artilerijskem boju težke izgube, in se je moral v begu umakniti. Ujeli smo 8 ruskib
častnikov in 1002 Rusa,, zaplenili 3 strojne puške,
•
* *
Krzešov leži ob reki iSan na gališko-ruski me-jL Ciežanov leži 10 km severno od Lubačova, Janov 22 km severno-zahodno od Lvova. Litynia leži 16 km severno-lzhodno od mesta Drohobyc, Kolodruby pa 10 km severno-izhodno od Litynie.
Dne 19. junija.
Bitka v Galiciji se nadaljuje.
Zavezniške čete so zavzele 'postojanko za postojanko, ko so naskočile rusko obrambno črto ob reki Werdsycki in na severni strani. Mesto Grodek in Ko’ marno sta bili zavzeti. Na severni črti so Rusi zapustili južni breg reke TaneVa in zavezniške čete so zasedle po hudem boju Ulagovf
Južno od gornjega toka Dnjestra je .napad zavezniških čet uspešen.
Izhodna skupina armade generala Pilanzerja je zopet krvavo odbila ponovne težke ruske napadje. Namestnik načelnika generalnega štabai:	pl. Holer,
poclmaräal.
Mernika uradna poročila.
Dne 18. junija.
Na obeh straneh mesta Tarnogrod so vrgle zavezniške čete ponoči sovražnika proti prostoru reke Tanev. Druge armade generalnega polkovnika Ma-ckensenja so gnale poražene Ruse do pripravljenih postojank pri Grcdeku. (Črta Narol—Miasto—MaJgie-row—Weresycke do izliva v Dnjestr.)
Na bojni črti ob Dnjestru severo-izhodno od Stryja je položaj nespremenjen.
Dne 19. junija.
Rusi so vrženi zahodno od Sana do črte Zapu- . scie—Ulanov, izhodno pa čez črto iPpnevv—Patnčka. Naše čete so začele napadati ruske postojank« pri Grodeku, Ruske Čete, ki še stojijo na, južni strani reke Dnjestr med Dnjestrovimi močvirji in Stryjom, so bile napadene in potisnjene nazaj proti severu. Naši svoje napade nadaljujejo.
Kje se bodo Rusi ustavili?
List „Pester Lloyd“ poroča:	Naša, armada je
dosegla sedaj bojno črto, Grodek — San. Naši zrakoplovci so na svojih poletih dognali, da ima sovražnik 15 do 20 km zahodno od Lvova pripravljeno glavno o d p o r n o. črto ruske armade.
V Petrogradu se nekaj kuha.
Iz Kodanja se poroča: Po poročilih iz Petrograda se vrši v ruski zbornici mrzlično-živahno gibanje. Poslanci se zbirajo k sejam, vrše se posvetovanja ministrov, teh posvetovanj se udeležujejo tudi poslanci, ministri hodijo k carju, Nikolaj Nikolajevič odpošilja enega odposlanca za 'drugim v Petrograd, kratko rečeno, pripravlja se nekfaj posebnega. Rusko časopisje se skoraj nič ne bavi z vojaškimi' vpra-
Sanji, marveč oporni n j a y onomor, da naj ostane prebivalstvo niirno in razsodno. r-
Petroleju! izvirki pri ;Sifcf$^i&opet naši.
S tem, da je naša armadi Spodila, Kuse Od Stryja proti severo- in severoizhodu, so prišli veliki petrolejni izvirki v okolici Stryja zopet v našo last'. Ta pridobitev je izredno velike važnosti. Upati je, da se bo surovi petrolej 'koncem mesca junija že začel prevažati Iv petrolejske čistilnice v zahodni Galiciji, in na Češkem. Tudi v velikih premogovnikih v Dom-brovi na Rusko-Poljskom so pričeli z delom.
Način bojev v severni Rusiji.
Londonski list „Times“ piše, da imajo srditi nemški napadi v severni Rusiji namen,( zadrževati tam kolikor mogoče mnogo ruskih čet. Na ta maičin se bo glavni sunek proti Rusom ložje izvedel in ne bo stal toliko žrtev. Nemci obstreljujejo,mesto Sčavli s težkimi topovi in pri tem zasledujejo isti bojni način, kakor svoj čas ob Sanu, da najmreč Ruse samo zadržujejo v njih postojankah, da ne morejo nikamor •naprej.
Ruski notranji minister odstopil.
Iz Petrograda se poroča, da je ruski minister notranjih zadev, Maklakov, odstopil. Maklakov si je obdržal sedež poslanstva v državnem zboru in službo dvornega mojstra.
flvstFi]sMo-ttaIi]ansHo bojišče.
Dogodki m italijanskem
bojišču.
Uradno se razglaša:
Dne 18. junija.
Ponovni novejši italijanski sunki na bojni črti ob reki Soči so bili ravno tako brezuspešni, kakor vsi poprejšnji. Naše junaške dalmatinske čete so predvčeraj zvečer in ponoči odbile pri Plavah napad ene italijanske brigalde. Včeraj., je sovražnik vnovič napadel, toda bdi je zopet odbit. Dognalo se jie, da sta se nahajali na napadalnem prostoru 2 italijanski brigadi in 1 polk mobilne milice. Italijanske izgube so tukaj, kakor tudi na ozemlju Krna zelo velike.
Ponovni sovražni .napadi na ozemlju prelaza Plöeken in gorovja Monte Coston so bili istotakò odbiti.
Dne 19. junija.
Na bojni črt? ob reki Soči in ob koroški meji je po zadnjih brezuspešnih in izgubepolnih italijanskih sunkih zavladal, mir, katerega so le na nekaterih mestih motile praske in artilerijski ogenj a
Zopetni sovražni nafpad včeraj popoldne pri Plavah je naš artilerijski ogenj že koj v pričetkju u-dušil.
Na tirolskem obmejnem ozemlju so bili italijanski oddelki, ki so poskušali prodirati proti gorskim prelazom izhodno od doline Fassa, vise povsod odbiti. Sovražnik je opustil brezuspešni napad na gorski planoti Folgaria in Lavarono.
V	maloštevilnih „odrešenih“ krajih obmejnega ozemlja stiskajo ;I talij ani prebivalstvo na ta način, da jemljejo seboj talee ter izdajajo surove in nasilne odredbe.
Namestnik načelnika generalnoga Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Italijanom manjka najpotrebnejšega.
Italijanski vojaški presojevalci, ki so došli v švicarsko mesto Lugano, so: izjavili, da jim je potek vojske popolnoma nerazumljiv. Italija, je lahko yslo svojo oboroženo sito vrgla proti 'Avstriji, kar pomeni tako premoč, jda bi se kljub izbornemu utirjenemu stališču Avstrijcev lahko v 24 dneh mnogo več doseglo kot se je že. Kar se je dosedaj doseglo, doka-zuje, da v italijanskem armadnem vodstvu in armaT di sami primanjkuje tiste sile, ki je potrebna za uspešno bojevanje. Manjka pa tudi pravega vojnega duha, M vodi do zmage.
Italijani prično naše vojake ceniti.
^Agenzia Stefani“ uradno poroča o vojnih pod-vzetjih in svari, naj se naloga italijanske armade ne podcenjuje, Naloga je trda in težka nasproti sovražniku, ki se nahaja v goraih v izvrstnih postojankah, in ki razpolaga s četami, ki so prestale v 10 mescih dobro vojskino šolo.
V	Italiji ugasnilo navdušenje za vojsko.
Iz Svice se poroča: Ravnatelj velikega švicarskega trgovskega podjetja, ; rodom Švicar, ki se je vrnil iz R'jma v svojo domovino, je nekemu časnikarju o utisih svojega bivanja v Italiji sledeče poročal:
Takozvano bojno navdušenje v Italiji, ki pa na deželi sploh nikoli in nikjer ni bilo opažati, j» sedaj tudi v velikih mestih popolnoma izgihiìo. V Neapolju in Florenci skoro ne mine dan, da ne bi vpoklicani rezervisti in defevci kričali zoper vojsko. Navadno pride ob takih prilikam do krvavih pretepov. Vojaško oblasti nastopajo proti razburjeni množici navadno z veliko strogostjo in silo, da nemifežatreio.
Mali srednji stom je setlàj popolnoma uničen, Do sedaj se še sploh ni družinam vpoklicanih izpla-
čalo nikakih podpor. Družine ubogih vojakov so prepuščene veliki revščini.
Italijansko brodo v je v Adriji.
Rimski dopisnik poroča /„'Daily Mailu“: Položaj italijanskega vojnega brodovja jadranskem morju ni prestijajen. Severni del Adrije je tako zavarovan, da bi bila največja drznost, če bi tam uvedli operacije.
Naše brodovje drugikrat ob italijanski obali.
Uradno se poroča: Dne 17, in 18, junija je več naših križark in torpedovk krožilo ob italijanski morski obali od državne meje notri do Fane. (Avstrijsko brodovje je poškodovalo brzojavne postaje ob izlivu reke Taljamente in Pesare, železniški most pri mestu Rimini čez reko Montano in Arzilo in je potopilo ita* lijanski parnik, Mošitvo parnika je bilo rešeno. Vse .naše mdje so se vrnile nepoškodovane v naša prista-nišča.
Italija noče za Albanijo žrtvovati ne moža.
List „Sta^npa“ poroča: V italijanskih vladnih krogih so mnenja, da se naj za Albanijo ne žrtvuje ne enega moža. Za Italijo londonske pogodbe niso merodajne. Italijani upajo, da pridejo itak do svojih pha^-vie, Kakšne neki so tei pravice, ki si jih Italija glede Albanije prilašča?
Podmorski boji.
Mornariški dopisnik londonskega lista „Times“ piše: Dejstvo, da so od začetka junija podmorski čolni (nemški) potopili nič manj kot 78 ladij, dokazuje, da se podmorski boji še niso nič omejih.
Podpore družinam in in validom.
Cesarska naredba z dne 15. jugija določa za vojake, ki so postali invalida in za njihove Svojce in za svojce na bojišču padlih vojakov sledeče:
1.	Podpore se bodo izplačevale še tudi najdalje svojcem vojakovi, ki so bili sicer poklicani pod orožje, a so bili pozneje izpuščeni iz aktivno vojaške službe ter v slučajih, v katerih je že potekla postavno določena doba za izplačevanje podpor. Podpore se bodo izplačevale v polni ali v zmanjšani izmeri Še nadalje.
2.	Za moštvo, ki je postalo v sedanji vojski invalidno, za svojce invalidnega moštva ter za svojce na bojišču padlih, pogrešanih ali umrlih vojakov se določa, da bodo dobivali državno podporo tudi v takih slučajih, ki sicer niso zlakonito določeni, katere je pa vlada potom naredbe določila.
Podpore se bodo izplačevale to tedaj, če bo dokazano,- da je prošnjik potreben podpore in sicer začenši od tistega dneva, od katerega naprej ima do-tičnik pravico do podpore, v slučajih pa, če bi dan ne mogel priti v poštev, začenši s prvim dnevom tistega mesca, ki sledi smrti moža.
3.	V slučajih, navedenih pod točko 1 in 2, se bodo izplačevale državne podpore za ves čas, dokler bo trajala sedanja vojska in po končani vojski š© nadalje šest mescev.:
Visokost državnih podpor, ki se bodo izplačevale vsak mesec naprej, je določena s sledečimi letnimi svotami :
Za invalide.
1.	60 K na leto. Če se je sposobnost, si kaj prislužiti, zmanjšala za najmanj 20, toda ne več kakjor za 50 odstotkov.
2.	120 K, če se je sposobnost, si kaj zaslužiti, z ozirom na prejšnji poklic, zmanjšala za 50 do 100 odstotkov.
3.	180 K, če je dotičnik popolnoma nezmožen si kaj prislužiti.
Za svojce invalidov.
1.	60 K na leto za ženo invalida, ki dobiva še vrhu tega sam podporo v visokosti, označeni v točkah 1 do 3.
2.	36 K na leto za vsakega zakonskega ali nezakonskega otroka dotičnoga invalida.
3.	Po 60 K na leto za zakonskega očeta ali starega očeta, za zakonsko ladi nezakonsko mater invalida, ki ima sam pravico do podpore, določene v točkah 1' do 3, toda z omejitvijo, da celoskupni znesek teh podpor ne sme znašati več kakor 120 K na leto.
Za svojce padlih ali tunrllh.
1.	Vdova dobi na leto 120 K.
, 2. Vsak zakonski ali pozakonjeni otrok dobi na leto 12 K.
3.	36 K na leto dobijo zakonske ali pozakonje-ne sirote, ki so brez stariŠeV, če je padli zapustil le samo eno tako siroto. Po 30 K, če je zapustil 2, po 24 K, če je. zapustil tri in po 18 K, Če je Zapustil štiri* ali več takih sirot.
4.	60 K na leto bo dobivala vsaka nezakonska sirota, če je v oskrbi vidòve, ki ima pravico do pokojnine za padlim, ali pa pravico do državpe podpore.
i 5. 108 K za tisto nezakonsko siroto; za katero je dosedaj skrbel padli ali umrli in za katero ne price ena zgQ^a^ oestačenih točk v poštev, po 120 K, če je zapustil;dve!,vpo 96 K, če tri in po 90 K, če je''za* -pustil štiri ali več taikih strot,
6.	Po 60 K za zakonskega očeta in starega očeta, za zakonsko ali nezakonsko mater, nadalje za zakonskega očeta nezakonske matere z omejitvijo, da eeloskupna svota vseh podpor ne sme znjašati več ka* kor 120 K. Pri tem pridejo V poštev v prvi vrsti stališi, v drugi stari oče ali stara mati.
V cesarSkj naredbi se določa, da bodo dobivali dečki podporo do končanega 16. leta, dekleta pa do dončanega 14. leta svoje starosti,
Za svojce padlih -ali umrlih veljajo iste pravice, kakor za svojce pogrešanih. Invalidom, ki so popolnoma delanezmožni, se lahlqo v slučaju, če je to neobhodno potrebno, podelijo večje podpore, kakor je sedaj določeno,
Letni zneski vseh podpor skupaj z invalidovo pokojnino vred pa ne smejo znašati več, kakor 600 K na leto.
Vse označene podpore se podelijo le tedaj, če se prosi za nje in če je dokazano, da je prošnjik tek podpore potreben.
Prošnje za podpore se morajo vložiti ustmeno eoli pismeno pri županstvu tiste občine, v kateri biva prošnjik.
Raznoterosti.
Novi škof v Linču. Zal naslednika umrlemu škofu dr. Hittmairju v Linciu je namenjen bogoslovni profesor dr. J. Gsöllner„ Radi vojske z Italijo in težavne zveze z Vatikanom se je imenovanje novega škofa nekoliko zavleklo, vendar se smatra, da je imenovanje dr. Gsöllnerja za linškega škofa že z atei gurano. Dr. Gsöllner je doktor bogoslovja in modro-znanstva ter profesor pastoralke in duhovniškega govorništva na bogoslovnem učilišču v Linču. Rojen je leta 1867 in je bil leta 1893 posvečen v duhovnika.
Katoliški škof v. Nemčiji odlikovan z železnim križcem, Škof Faiilhaber iz mesta Speyer, ki je opetovano obiskoval čete v strelskih jarkih in dajal ranjencem zadnja tolažila ter sel pri tem opravil|u ni strašil sovražnih krogielj, je bil od nemškega cesarja odlikovan z železnim križcem.
Nekaj duhovnikov iz Istre se je obrnilo na zagrebški ordinarijat s prošnjo, da bi jim v slučaju e-vakuacije Istre podelil kako zavetje v zagrebški nadškofiji. Tem povodom je izdal generalni vikar g. dr. PremuŠ okrožnico na župnike s pozivom, naj priobčijo nadškofijski pisarni, da-li bi bili voljni sprejeti pod svojo streho kakega duhovnika iz Istre
Tristoletnica bolnišnice usmiljenih bratov v Gradcu. V nedeljo, dne 20. junija, je slavila bolnišnica usmiljenih bratov v Gradcu tristoletnico: svojega obstankja. Usmiljeni bratje se lahko z zadovoljstvom ozirajo na tristoletni obstoj svojega zavoda. Na tisoče in tisoče bolnikov je našlo v zavodu zopet izgubljeno zdravje. Marsikateri Slovenec se s hvaležnim srcem spominja ljudomilih služabnikov krščanske u-smiljenosti, ki so mu v svojem zavodu pripomogli, da je zopet okreval.
Skupna ministrska posvetovanja na Dunaju.
Dne 18. junija so se vršila na Dunaju pod predsedstvom zunanjega ministra barona Buriana skupna posvetovanja fministrov, Posvetovanj so se udeležili: avstrijski ministrski predsednik grof Stiirgkh, ogrski ministrski predsednik grof Tisza, vojni minister pl. Krobatin, skupni finančni minister pl, Korber,. zastopnik mornarice ter več drugih avstrijskih in ogrskih ministrov. Na posvetovanju so se bavili z gospodarskimi in finaneijelnimi vprašanji, ki so v zvezi z vojsko. Proti koncu seje, M je trajala z majhnim presledkom od 10, ure predpoldne do 8. ure zvečer, je bil začasno dotočen proračun o skupnih državnih1 izdatkih in dohodkih.
Država zapleni žito in krme. Da se zasigura oskrba prebivalstva in armade z žitom in moko, je izdala vlada naredbo, s katero se določa, 'da zapleni držniva vse letošnje pridelke pšenice, rži, ječmena, ajde, ovsa in koruze. Dolžnost lastnikov, zaplenjenih žitnih pridelkov je skrbeti, da se ohranijo ti žitni pridelki, Ministrstvo notranjih zadev bo poverilo vojnemu žitno-prometnemu uradu nalogo, da ukrene vse potrebno glede uporabe in porazdelitve zaplenjenih žitnih pridelkov. Kar se pa tiče zaplembe krme, se je določilo, da bo vlada pozneje zaplenila tudi vse pridelke krme.
Oddajte pšenično moko. Opozarjamo, da se mora dne 27. t. m. domačemu šolskemu? vodstvu oddati vsa čista pšenična moka. Da se razburjenje, ki jo žo ponekod nastalo, poleže, treba si je zapomniti to: Ni treba vsake moke oddati, ampak samo čisto pšenično. Ržena, ajdova, turšična se obdrži, tudi vsak a m fr-Sani c a pšenične in ržene, p š o n i č n e in ajdove, pšenič ne inje čsm ene itd, s e o b-d rž i, je torej ni trebla oddati. (Tudi vse čiste pšenične moke ni treba oddati, ampak samo, kar 3© imaš več, kakor 10 kg za osebo. To se pravi,- ako je vas 10 oseh ^ražini, si pridržiš 1 metorceat, le kar je več, odneseš šolskemu vodstvju, ki bo moko seveda plačalo. '	'' "V.:> /
Zapora žitne žetve na Ogrskem. Iz Budimpešte se uradno poroča: Ogrska vladaj je proglasila nad letošnjo žetev uradno zaporo. GledeoÉlapyd je namenjeno za. prodajo in pro\ ažanje, jo- viaria sledeče odredila: Ža one množine žita, ki so potrebne za splošne potrebe in za razpošiljanje, mora skrbeti trgovski minister. Določilo se je tudi, da se bo za tisto množino letošnje žetve, ki bi se naj uporabila za izdelavo špirita in slada, kakor tudi za kako druge o-brtne panoge, pozneje vse potrebno določilo. — Od žitne zapore je na Ogrskem izvzeto le tisto žito, ki je potrebno ža domačo uporabo pridelovalcev žita. Kot merilo za uporabo se je na O grškem določilo za o-sebo za mesec dni 18 kg žita. Žito, ki je pod zaporo, se sme le z uradnim dovoljenjem prevažati. Zla javno preskrbo z žitom bo izvrševala rekviriranje vojnožit-na prometna družba. Ta družba ima temeljne glavnice 20,000.000 K, ki je razdeljena na 2000 delnic. Ctstega dobička se na delnico na leto ne sme več porazdeliti nego 5 odstotkov,, Družba bo obstajala samo za dobo vojske.
* Nevolja zoper župane. Po občinah, kjer se je vršilo rekviriranje žita, je nastala velika nevolja zoper župane. Ljudstvo ne ume tega, 'da je župan pri celi zadevi popolnoma nedolžen, Rekvlriiranje žita se vrši po tistih občina!), kjer se je izkazal po uradnem zapisovanju dne; 28,. februar j a t. 1. večji prebitek žita, in sicer pri*tistih posestnikih, ki so pri tem zapisovanju priznali, da imajo več žita, kot gal sami za se in svojo družino do nove žetve rabSjo. Kot merilo se je vzelo za kmečko prebivalstvo 300 gramov žita za osebo na dan. Po mnogih občinah, kakor se nam. poroča, se je ljudska nevolja obrnila zoper župane, češ, ti so vsega tega krivi. Povdarjamo, da je to mnenje popolnoma neutemeljeno. Župan je uboga para, on mora to izvršiti, kar mu oblast zapove. Mnogi tudi dolžijo župane, da so krivi, čel se podpore take ne delijo, kot bi mnogi želeli, Tludj glede vojaških oprostitev in dopustov se vali krivda navadno na župane. Kakor glede rekviriranja žita nima župan nič odločevati, ampak okrajno glavarstvo, tako je tudi z ozirom na podpore družinam, oprostitev, od vojaške slu’ žbe in glede vojaških dopustov. Oblasti navadno ne naročajo županu,, da poizveduje o opravičenosti prošenj, ampak izročijo ta posel žandarjem. Težaven je letos položaj županov. 'Oblasti so jim naložile toliko dela, da morajo skoro noč in dan opravljati samo u_ radne posle, svoje kmečko beh> pa morajo kjratkomalo zanemarjati.
Košnja. Opozarjamo okrajna, glavarstva in žetvene komisarje, da po nekod zaradf pomanjkanja delavcev niso mogli vsega pokositi. Za to je nujno potrebno, da se za nadaljnja dela dobijo pravočasno delavske moči. V tem oziru bi morali iti žetveni komisarji ljudem od občine do občine na roko. Kot delavci se dajo dobiti domači vojaki, ki ne stojijo v bojni fronti, vojaki najbližjih garnizij, begunci to ujetniki.
Mlatilnice s parnim gonilom, ki na dan zmlati do 90 meterskih stotov, loči zrnje, pleve in slamo, bo naročil naš namestnik iz zaklada za prvo pomoč. Kakor izvemo, bo naročil pet mlatilnic. Mlatilnice se prepustijo brezplačno. Okrajni zastopi, občine in kmetijske podružnice, požurite se !
Več medu! V času splošne skrbi za živila moramo skrbeti tudi za vajžno živilo in zdravilo — med. Kako umestna je prepoved okrajnega gl ajvar j aJ\r Lipnici, da ne sme nikdo v njegovem okrajju trgati cvetja in vejic dreves in grmičevja, da bodo imele čebelice dovolj paše in dia bodo nosile svoj plen — mirno dotmov.
Kuga-slinavka v Gradcu. V mestni klajvnici v Gradcu se je te dni pojavilo nekaj slučajev slinovke pri goveji živini. Oblast je odredila, da se radi tega plemenski živinski sejem v Gradcu do preklica, ne bo vršil. Ob e n epi je tudi prepovedano, gnati ali odvia-Žati živo živino s sejma za klavno živino.
Župani In občinski svetovalci letnikov 1865— 1874 še sedaj niso oproščeni črnovojniške službe. Cr-novojniki letnikov 1878 do 1890, ki opravljajo v svojih občinah posel županov ali občinskih svetovalcev, so bili vsled tozadevnega naonestniškega odloka oproščeni Črnovojniške službe in jim niti ni trebalo k prebiranju. V uradnem razglasu o zglalševanjn črnovoj-nikov, rojenih v letih 1805 do 1874, pa ta ugodnost ni navedena, Ker Še sedaj ti črnovojniiki sicer niso vpoklicani k prebiranju, ampak so se starno morali o-glasiti, še ni gotovo, ali bodo torej člani občinskih predstojnikov, start 40 do 50 let, oproščeni črnovojniške službe ali ne.
V sedanji svetovni vojni trpe največ slovanski narodi, ker izhodni in južni boji se vrše vsi na slovanskih tleh, v Galiciji na poljskih in rusinskih tleh, v Bukovtoi na rusinskih tleh, v Kajrpatih na šlovajških tleh, v Sremu in v Biosni in ,v Dalmaciji na hrvatskih tleh in ma Primorskem na slovenskih tleh.
Nova vojaška šarža. Vojnam up dav a je sistemizirala novo vojaško Šaržo „Častniškega namestnika.“ Častniški namestniki tvorijo v bodoče s štabnimi naredniki stan „višjih podčastnikov“, naredniki in ostali so „mišji podčastniki.“ Ža častniške namestnike pa bodo imenovani starejši podčastniki, k$ so se na bojišču posebno izkazali. Častniški namoštoilđ imajo na ovratniku isto distinkcijo kakor Štabni nighcdniki, mesto treh svilenih zvezd pa po eno zvezdo iz-’modi, kakor praporščaki. Tudi ostala oprava Je köt prt praporščakih.
Odlikovani dragonci našega 5. dragonskega polka1 ujeli 22 Rusov. Stražmojster Filip Fatur, desetnik Stefan Bober in dragonec Ivan Oberloitoer našega domačega 5. dragonskega polka so neki ruski oddelek 22 mož tako spretno napadli s strojno puško, da se je cel oddelek udal. Stražmojster Fatur je bil odlikovan s hrabrostno svetinjo I razreda, njegova tovariša pa s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda.
Odlikovan slovenski usmiljeni brat. Usmiljeni brat Bertold Jakob Belec, rodom iz Ljutomera, kateri se že od začetka vojske nahaja na bojišču kot sanitetni narednik 26. domobranskega pešpolka in je bil zaradi svojega junaškega zadržanja pred sovražnikom že jeseni na severnem bojišču odlikovan z veliko srebrno kolajno, je dobil pred kratkim radi novih zaslug že bronasto hrabrostno kolajno.
Pozor na ubegle vojne ujetnike. Mariborsko o-krajno glavarstvo nam je poslalo naslednji poziv: Dolžnost Vsakega domoljubnega državljana je, da vse stori, da se ubegli vojni ujetniki zopet primejo in izročijo bližnji orožniški postaji. Poročila o ubeglih u-jetnikih se morajo nemudoma vposlati bližnji oblasti. Ljudstvo se pred ubeglimi ujetniki nujno sjvari, kajti namen teh ljudi je, da izvršijo. Če le mogoče, vohunsko službo. Kdor bi ubegle vojne ujetnike na kakor-šen koli način podpiral ali jim dal skrivališče, oziroma prenočišče, bo strogo kaznovan, Posebno strogo se v tem oziru postopa proti gostilničarjem, kateri se s tem, če dajejo potuho ubeglim vojnim ujetnikom, ne pregrešijo samo zoper postavne predpise o zglasitvi tujcev, ampak tudi proti obrtno-policijskim nared-bam. Prebivalstvo se tudi strogo svari, da vojnim u-jetnikom ne prodaje ali podari civilne obleke, ker se s tem olajša njih beg. Kdor pa policijski ali vojaški oblasti poda natančno poročilo o ubeglih vojnih ujetnikih, po katerem se potem posreči ujetnika prijeti, ali pa ubežnika sam prime, dobi nagrado 10 Ido 25 K.' Nagrade deli vojaško poveljstvo tistega kraja, koder se nahaja taborišče ujetnikov, iz katerega je prijeti ujetnik; pobegnil.
S kakšnimi črkami se sme pisati na bojišče.
V zadnjem času se je večkrat prigodilo, da so došla na vojaške pošte pisma in dopisnice, ki so bila steno-grafirana ali pteana v turškem, hebrejskem ali pa v 'drugm 'dogovorjenem ali tajjnem jeziku, Opozarja se, da se dopisnice ali pisma, pisana na ta nedovoljeni način, nikakor ne izročajo naslovljencu.
Vojno zavarovanje. Štajerska c. kr, namestnija nam je poslala sledeče : Vojno zavarovalno akcijo pomožnega zaklada za vdove m sirote je pospešilo ministrstvo za deželno b gambo na posebno učinkovit način s tem, dia se je priznala zakladu za vdove in sirote za predplačila, ki se dajajo na državni vzdrževalni prispevek v svirho vplačila vojnih zavarovalnih premij, pravica iztirjanja v smisto § 7 zakona o vzdrževalnem prispevku z dne 26. decembra 191,2. Po teh v odloku c. kr. ministrstva za deželno brambo z dine 5. maja 1945, odd. XVII., št. 9322, zapopadenih odredbah; je pomožni (zaklad za vdove in sirote v stanu, omogočiti vfsaki rodbini, ki uživa državni vzdrževalni prispevek, da sklene vojno zavarovanje proti čisto malenkostnim polumesečnim vplačilom. Za zavarovanje po 1000 K znaša polumeseČna po odbitku od vzdrževalnega prispevka plačljiva premija samo 3.75 K, Ta malenkostni znesek bo gotovo vsaka rodbina rada žrtvovala, da se obrani pred bedo v slučaju smrti svojega reditelja. Potrebne tiskovine za sprejetje zglasil k tvojnemu zavarovanju bodo v kratkem dospele k občinskim predstojnikom, župnijskim uradom in šolskim vodstvom, na katera se naj stranke obrnejo. Vrhu tega podeljuje pojasnila radolvoljno tudi še predsedništvo pomožnega zaMađa za vdove in sirote na Dunaju, I., Schwarzenbergplaltz štev. 1, in zastopstvo tega zaklada v Gradcu, Kaiserfeldgasse štev. 19 (Grazer Selbsthilfeverein),
Kolera. Iz Debrecina na Ogrskem se poročla: Zadnji čas je med ruskimi ujetniki opetovano izbruhnila kolerja. Pri ujetnikih, ki so jih naši dne 9. jun. ujeli, so se takoj po dohodu v Debrecin pojavili sumljivi, znaki te kužne bolezni. Število bolnto in umrlih za kolero je vsak 'dan večje. Oblasti so vse potrebno uredile, da se domače prebivalstvo obvaruje pred o-kuženjem. Ruske ujetnike so spravili po 1000 in 1000 skupaj in so jih cepili zoper kolero in legar. — Na Ogrskem je v času od dne 31. majat 'do dne 6. junija obolelo Za kolero 133 oseb, umrlo pa 51.
Novi dvekronski bankovci. V prometu krožijo že nekaj dni novi d,vekronski bankovci, ki se razlikujejo od prejšnjih zlasti vj tem oziru, ker je papir novih bankovcev mnogo trpežnejši in so tudi slike in številke mnogo izrazitejše, kakor so one na starih
Dvekronski bankovci. Med občinstvom se je razširilo mnenje, da krožijo pnarejeni dvekronski bankovci, ki se po pravih razločujejo po črkalh A, B in C pri. serijah v številkah. Vi pojašnjenje sledeče: Banka je dosedaj izdala tri emisije dvekronskih bankovcev, Ki so različno označeni po serijah in številkah in sicer je na zadnji strani prve emisije levo črka A s štirtvrstno Številko serije, desno pa število s šestimi številkami. Pri jftragi emisiji je prav tako, le mesto črke A je črka B. Pri tretji emisiji je na levi le Štirivrstno število serije in desno Črka C ter število s šestimi številkami, kar je razvidno iz naslednjih zgledov!: Prva emisija levo A 1025, desno pia 133.840. Druga emisija levo B 1006, desno 679.044. Tretja emisija levo 1144, desno C 000.005.
Drobiž pri železniških blagajnah. Železniško ministrstvo je, ker primanjkuje drobiža, ukazalo, da se morajo pri osebnihx.^lMaj n ah plačevati vozni listki z že naštetim deoggje^.., Blagajniki zato niso dolžni, da sprejemajo bankovce in jih menjajo, marveč lahko zahtevajo tisto vsoto, kolikor stane vožni list. Tudi pri tovornih blagajnah naj se pripravi primeren drob ž.
C. kr. gimnazija v Mariboru. Vstop v I. razred za leto 1915-16. Vpisovalo se bo za I. razred od dne 22. do dne 27. junija, vsak dan od 11. do 12. utre dopoldne v pisarni gimnazijskega ravnateljstva. Vpisovanje se more izvršiti tudi pismeno po pošti, a-ko se pošlje ravnatelj stvju zadnje šolsko spričevalo (naznanilo) in krstni list. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 28. junija. Učenci se zberejo dne 5410. ure dopoldne pred gimnazijskim poslopjem. Pristojbin ni plačati nikakih. Glede sprejemnih izptitöv v jeseni (v septembru) se bo pravočasno objavil razglas.
Deželni odbor štajerski je odposlal za vrle naše junake na južnem bojišču en vagon steklenic slatine.
Za avstr. Rude čl križ so darovali: Mohorjani v Doto K 20,44; Zemljič (Tneza K 3.— ; Zemljič Jožef K 3.— ; nekdo po g. župniku Cede K 10.— ; Zemljič Treza K 2.-— Zemljič Treza K L— ; Vrhovnik Tomaž v Zavodnjem K 100,— Hvala! — Prof, Ant, Jerovšek.
Za podmorski čoln so darovali: Alfonz Svet in P. Žirovnik K 10,—; Rudi' Marija K 1.— Vrhovnik Tomaž v Zavodnjem K 50.— Hvala!) Darovi za podmorski čoln se naj pošiljajo na naslov: Avstrijski mornar v Cirilovi tiskarni v Maribor u.
Slovensko Planinske Društvo naznanja, da koca na Kamniškem sedlu in na Veliki Planini letos ne boste odprti. Odprta in oskrbovana pa bo koča v Kamniški Bistrici. Ključ do koče na Veliki Planini se dobi pri Karolu Prelesnik v Stranjah; za kpčo na Kamniškem sedlu pa pri oskrbnici koče v Kamniški Bistrici.
Italijane v Italijo. Avstrijska vlada je napravila pameten sklep, da italijanske državljane, ki so se še po izbruhu vojske nahajali v naših krajih, ne bo obdržala tukaj, ampak se pošljejo, če le mogoče, v kraljestvo, da jih Italija sama preredi. Tukaj pa ostanejo v ujetniških taboriščih samo oni Italijani, ki so še sposobni za vojno službo. Dne 17. junija so iz Celovca poslali preko Svice v Italijo nad 1000 italijanskih podanikov. V soboto, dne 19. junija, je posebni vlak odpeljal iz Lipnice 1530 Italijanov čez Koroško v njih 'domovino.
Voiak-ropar obsojen na smrt in ustreljen. Vojno sodišče pri vojaškem poveljstvu v Gradcu je v Ruju dne 15. in 16, junija izvršilo sledečo razsodbo zoper infanterista 17, pešpolka Valentina 'Sporer. Obtoženec je kriv, da je v noči od 30. na 31. maja t. 1. v Žabja.ku, občina Ragoznica pri Ptuju, v družbi z nekim drugim roparskim drugom oropal posestnika Ivana Markeža. S silo sta mu ta dva namreč odvzela gotovino v znesku 154 kron, usnjato denarnico, nL klasto žepno uro s srebrno verižico j,n priveskom vred ter žepni nož. Poleg tega sta Markeža tako poškodovala, da je do 20 dni bil bolan, Sporer se je kot vojak pregrešil zoper § 483, 485 d„ 486 in 488 vojaškega kazenskega zakona in se je radi tega obsodil k smrti najvislic e. Poleg se ga še tudi pred smrtjo izbacne iz avstrijske armade!. Obsodba se je nato potrdila po pristojnem vojaškem poveljniku, kateri Je obsodbo na vislice spremenil na smrtno kazen z u-strelitvijo. Dne 18, junija je vojno .sodišče ob 3. uri 15 minut popoldne obtožencu obsodbo naznanilo, kartera se je še isti dan ob 5. uri 15 minut popoldne izvršila. Sporer je bil ustreljen.
Važne izkopine v Budimpešti. Te 'dni so izkopali na Marjetinem otoku v Budimpešti kosti princa Bele iz rodu Arpaldov. Princi Bela je bil vnuk ogrskega kralja Bele in neča® krajlja Stefana. V. Pri kopanju so zadeli tudi na razvaline velikega samostana sv. Marjete. Ko so odstranili zemljo, pod katero je bil zasut samostan, so naleteli na dobro ohranjene hodnike, stene, vrata in okna, na prostore v obe-dnici in na 8 do iO m dolgo zakristijo.
Kruh iz Tomaževe žlindre. Železniški uslužbenec v Mariboru je niaročil v skladišču za živila južne železnice v Mariboru vrečo krušne moke. Ko je odprl vrečo, v kateri itak ni pričakoval kaj boljšega, je bil vendar nekoliko osupnjen, ko je zagledal v tej vreči neko temno mešanico. Izročil je vrečo svoji ženi, ki je spekla iz te Čudne mešajnice kruh. Osupnje-nje je bilo tem [večje, ker kruh,, spečen iz te moke, ni bil prav nič podoben kruhu. Ko je železničar poskusil košček tega peciva, se je dognalo, da je bila ta čudna zmes, ki se je nahajala v vreči — Tomaževa žlindra, V skladišču so namreč po pomoti zamenjali krušno moko s (Tomaževo žlindro.
Orožarnica Amerika. Takozvana družba za jeklo je sklenila z entento pogodbo zla 50.000 ton Šrap-neloVi Vsakih deset dni mora poslati 5000 ton. Go.
B.	W. Bliss izdeluje vsak] dan 30.000 grapnelov. — Angleška je naročila pri United Stales Cartridge C.
600,000.000 patron, pri Canadia Curland! Foundry^ C. artilerijsko strelivo v vrednosti 80,000.000 dolarjev. Tudi American Locomotive C. je šklenila z Angleško pogodbo za vojne dobave, M znaša milijone. Ravno vsled poŠil|anjia!	gradi va je znašal čisti
dobiček Crucible Street C. mesca sušca 250.000 dol., kio je znašal mesca decembra samo 40.000 dolarjev. Tako si dela Amerika dobiček iz krvave vojske, ki
pustoši Evropo. Ameriški larmerji so tuiii zadovoljni, ker prodajajo drago žito in država», ki bi bila po nazorih Bvrop|e imela napraviti v Evropi mir, skrbi s pošiljanjem vojnega orožja, da traja svetovna vojska še dalje.
Maribor. Vpisovanje za I., letnik; je na učiteljišču šolskjih sester v 'Mariboru za šolsko leto 1915-16 dne 28. junija, oziroma dne 15. septembra, od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit v prvem terminu se začne dne 28. junija, ob dveh popoldne, v drugem pa dne 16. septembra. Za pripravnico, meščansko šolo, vadnico in otroška vrtca je vpisovanje dne 15. sept.
Maribor. Franc Golob, uradnik v deželni bolnišnici v Mariborul se je kot vojak artilerist bojeval na severnem bojišču. Cele mesce ni bilo nobenega glasu od njega. Družina je že bila v strahu za njim. Nekateri vojaki, ki so se vrnili s severnega bojišča, so 'tudi pravili, da je Golob padel zadet od Šrapnela. Dne 18. junija pa je njegovja žena dobila od svojega možaj dve dopisnici iz mesta Merw (izhodno od Kaspiškega morja) v: iTtranskaspiji, Turkestan v Aziji.
* Pobrežje pril Mariboru. Po noči od pondeljka na torek dne 14. junija je izbruhnil ogenj v hiši posestnika Pšeničnika na cesti v M, Brezje Dobro je bilo, da ni bilo vetra, sicer bi bile tudi hiše v okolici v veliki nevarnosti. Gasiti so pridno pomagali vojaki 27. domobranskega, pešpolka ter domača in mariborska požarna hramba. Končno se je vendar posrečilo ogenj omejiti, Skoda je precejšna.
Jarenina. Ferdinand Ornik, c. kr. stotnik 47. pešpolka, doma iz ^arenine, torej iz znane rodbine, je dne 12. t. m. na severnem bojišču padel zadet v srce.
Št. Ilj v Slov. gor. Tukajšnji gostilničar in trgovec s sadjem Janez Polak; je dobil te dni s severnega bojišča poročilo, da je njegov edini sin Ivan, ki je bil letošnjo pomlad kot črnovojnik prideljen armadi, padel, zjaidet od ruskega Šrapnela. Padli je bil miren., povsod spoštovan in ljudomil mladenič. Naj mu bo tuja zemlja lahka ! Globoko potrtim roditeljem pa naše sožalje! Naj ju tolaži zatvest, da. je njun sin Ivan kot junak žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino!
St. Ilj v Slov. goricah. Tukajšnji italijanski podanik opekarnar Andreutti je bil z družino vred odposlan v Lipnico in od tam v blaženo Italijo. Bil je že zadnji čas zato, ker je ljudska nevolja zoper hinavske polentarje postajala vedno večja.
Rogaška Slatina. V. tukajšnjo kopališče je do dne 6, junija došlo 216 strank z 626 osebami.
Dobrna. Čudom smo se čudili, ko smo brali v „Slovencu“ in menda tudi v „’Straži“, da se je ženska požarna bramba organizirala na Dobrni in d(a so prvo vajo imele do,brnske gasilke v nedeljo, 6. t. m. Vprašali smo okoli in res je eden izjavil, da je bral v „Grazer Tagblattu“, da se je dne 30. V. vršil ustanovni shod ženske požarne hrambo in da se je gospa Kostehuch izvolila za načelnico. Med drugimi odbornicami se imenuje v „Grazer Tfagblattu“ neka gospa Tschuk, katere pa tu ne poznamo, potem gospodična Simonischek in Weinhardt, Bog daj, da bi ta ženski oddelek prinesel več življenja in delavnosti v našo požarno brambo, kakor jo je pokazal moški oddelek. Pred vsem pa, sv. Florijan, —. varuj nas ognja!
Dobrnske toplice. Napovedanih beguncev še do danes ni. Najeta stanovanja so še vsa prazna. Ne vemo, zakaj nam c. kr. erar ne pošlje vsaj rekonvalescentov. En vagon krompirja so že mesca aprila za aprovizacijo sem poslali, Skoda pač krompirja, če bo prišel v nič. Za druge goste imajo toplice dosti prostora, tudi kopeli so vsakemu na razpolago. Druga stanovanja so tudi na razpolago, seveda dokler beguncev ni..
Celje. Po naši okolici se klati neki človek, ki se izdaja zte zastopnika. „Podečega križa“'. Ge izve zn družine, ki niso dobile že dolgo nlkakih poročil o svojcih, najprvo poizve o njih stanju, potem pa gre v tisto hišo in se dela, kakor da M on edini mogel cognati, kje se pogrešanec nahaja. Računa pa po 10 '■ o 20 K za svoje goljufije. Pazite in sleparja takoj j aznanite!
V Celju so zaprli gimnazijo in tudi vse ljudske Šole.
Celje. Dne 14. junija je umrla notarjeva vdov!a Liza Toplak, stara 58 let.
dne Zl. junija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 20. junija. Rusko bojišče.
Zavezniške armade so včeraj zopet nadaljevale krepko ofenzivo in so dosegle v bitki pri Magie-
row-Grodeku. novo popolno zmago nad ’ sovražnimi armadami.
Po prekoračenju 'Sana in zavzetju Przemysla je prisilil uspeh zavezniških čet v bitki med Lubascow-ko in gornjim tokom Dnjestra dne 15. junija Ruse, da so se morali še nadalje umikati, čeprav so prilegnili medtem številna ojačenja. Umaknil še je sovražnik takrat pod težkimi izgubami v smeri proti izhodu in proti severo-izhodu.
V dnevih, ki so nato sledili, je zbralo rusko armadno vodstvo še enkrat vse ostanke razbitih armad, da zabrani padec gallškega glavnega mesta ter da ustavi v postojankah ob reki Weresici, katere je poprej skrbno pripravilo, prodiranje, zavezniških ar’ m ad.
Po hudem boju je naval junaških zavezniških čet omajal tudi to k ra tvso; rus k obojno črto. Že v popoldanskih urah je bila sovražna postojanka na napadalnem ozemlju armade generalnega polkovnika Mlajefeensena okrog M a| g i e r o wi /a prebita, Sovražnik se je začel umikati proti R a v a r u -s k i in Z o 1 k i e wi u , dočim se je še ob reki Were-scici trdovratno ustavljal. Deli armade generala Böhm-Ermollija so ponoči z naskokom zavzeli sovražne postojanke na obeh straneh lvovske ceste. .Istočasno so udrli ostali armadni zbori te armade v glavno sovražno postojanko, 'Od 3, upe zjutraj se. umikajo Rusi na celi bojni črti, in sicer v! smeri proti Lvov.u in v smeri severno in južno od Lvova.
Vnovič je bilo ujetih nai tisoče Rusov n mnogo vojnega gradiva, je prišlo zmagovalcem vi roke.
Db gornjem toku reke Dnjestr je začel sovražnik zapuščati svoje postojanke.
Na bojni Črti armade generala Pfla/nzerja je sovražnik vnovič napadel na več mestih, toda bil je odbit, pri čemur je imel precejšnje izgube.
Italijansko bojišče.
Ko so se slabejši italijanski napadi pri Plavah, Ronhiju, in Tržiču z lahkoto odbili,, je nastopil včeraj na bojni črti ob Soči zopet mir. Tukaj in ob koroški meji obstreljuje sovražna artilerija, naše utrdbe brez uspeha.
Pri napadih na naše postojanke izhodno od doline reke Fassa (na južnem Tirolskom, iZhodno od Bočna), katere je izvršilo sovražno krdelo, ki je obsegalo najmanj eno brigado, je imel sovražnik občutne izgube. Napadi so bili povsod odMti. Samo pred eno našo postojanko se je naštelo 175 italijanskih mrličev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 20. junija.
Južno od Piliće so zavzele Čete generalnega poL kovnika pl. Woyrscha zadnje dni več sovražnih pired-
postojank.
©
©
®
©
©
©
©
©
Armade generalnega polkovnika pl. Makensena so zavzele postojanke pri G r o d e k u. Začetkom, včerajšnjega dne so pričele nemške četo i i armadni zbor podmaršala pl. Arz napadati močno z okopi zavarovano sovražno bojno črto. Po trdovratnem boju so popoldne sovražni okopi, ki so napravljeni v več vrstah drug za drugim, na fronti,, dogi 35 kilometrov sesterno od črte J .ano v-P(uta~Obe n d y n sfca (južnozahodno od RavaruSke) napadeni. Do večera smo vrgli sovražnika za veliko cesto Zolki-ew-Rayaruska (severno od Lvova).
Pod pritiskom tega poraza se je sovražnik danes ponoči (od sobote na nedeljo) umakni 1 tudi iz postojank med G r o d e k o m; in mo č v, i r 'jt h ob Dnještru, Avstr o-ogrsk-e čete so. močno prit skale za njim.
Med močvirji ob Dnjestru in izlivom reke Stryj je sovražnik izpraznil tudi j u ž n i b r e g r e-k e D n j e s t r.
Boji pri Plavah.
O bojih pri PLaviah se u ratino poroča:
Italijani so nekoliko dni zaporedoma iz več kakor 100 topov obstreljevali postojanke naših čet. Ko so mislili, da so vsled njih ognja naše postojanke o-majafne, naskočila je tretja italijanska divizija. Z neverjetno mirnostjo je pripustila naša infanteria., daj so prišle naskalkovalne kolone v največjo bližino in še le na to je začela z morilnilm ognjem. Italijani pa, med katerimi se je nahajalo tudi več že v tripolitain-skem boju preizkušenih čet, se niso dali ustrašiti, posebno ker so opazili, da pred našimi postojankami ni žičnatih ograj. Kakor div j i so planili proti n a š i m. Prišlo je do boja z roteami, pri čemur se je boril mož proti možu. Kot orožje so rabili puškino kopito, kamenje, nože, da, celo zobe. Naskok se je dvakrat ponovil in dvakrat ponesrečil. Ko so bile njih sile izčrpane, so se Italijan? umaknili ter zapustili na bojišču mnogo mrličevi in ranjencev.
Italijanski uspehi dosedaj.
Sedaj je minul mesec, odkar so nam Italijani napovedali vojsko. Planili so proti nam na tirolski, koroški in primorski meji. In njih uspeh po enem me» scu? Velikanske ?zgube in splošno razočaranje pri vseh prijateljih in neprijateljih nad njihovo vojno nezmožnostjo.
Odločilna gališka bitka — zgubljena.
Reuterjev urad je iz Petrograda dobil poročilo, da se je začela pri Grodeku odločilna gaftšfca bitka,, ki bo tako vdlikanska in velepomembna,, da, so vse 'dosedanje v primeri ž njo le uvodni boji.
Ta „odločilna“ gališka bitka je za Ruse zgubljena, kakor pravijo današnja poročila.
Srbski general vojvode Putnik zbolel.
Iz Niša se poroča, 'da je načelnik srbskega generalnega štaba, vojvoda Putnik, nevarno zbolel.
© © © © © © © ® ®
WHKWifflmftftMriii11 Mirnu mm mi
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. fg| in kralj, apostolskega Veličanstva
31, c. kr. državna loterija
za skupne vojaško-dobrodelne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
15. jul. 1915. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Danajn, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za knpee srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Inaiateli It» založnik: Konsorcii „Straža.1
Odgovorni urednik: Franto Zebot.
Tlak tiskarne sv. Cirila v Mariboru.