Vzajemno prelivanje sredstev tudi v telesni kulturi
V četrtek, 18. marca je bila skupščina ZTKO, na kateri so razpravljali o realizaciji lanskoletnega pro-grama dela osnovnih telesnokulturnih organizacij in Zveze. Iz vprašanj delegatov in razprave /e bilo razvi-dno, da na tem področju ni nejasnosti. Te/esna kul-tura v naši občini ima izdelana merila in normative o vrednotenju športne de/avnosti, ki že po svoji vsebini pojasnjuje in vodi načrtovalce k pravim rešitvam.
Morda bi morali reči k dogovor-jenim rešitvam, kajti rešitve, ki jih narekuje pomanjkanje denar-ja, res ne morejo biti niti prave nit pravične. To je postalo kmalu ja-sno, ko so delegati razpravljali o programu dela in finančni razpo-reditvi sredstev za letošnje leto. Delegati so se odločili narediti vse, da bi izredno neugodno sta-nje ublažili. Prvi pogoj, da bi to dosegli, je izenačenje pogojev de-la v Ljubljani. Tu so občani Cen-tra najbolj prikrajšani. V razpravi o programu in finančnem ovre-dnotenju programa je bil ta nega-tivni pojav osvetljen iz več zornih kotov. Oglejmo si nekatere. Osno-va oblikovanja programa dela v letošnjem letu so družbeni dogo-vori, ki so to postali po široki jav-ni razpravi v preteklih letih. V le-tošnjem programu so zajete dogo-vorjene spremembe, o katerih go-vori akcijski program uresničeva-nja aktualnih vprašanj sedanjega položaja telesne kulture v Ljub-ljani.
Dokument, ki je časovno nasta-jal po posvetovanju v Preddvoru in je bil predmet razprav med te-lesnokulturnimi delavci preteklo leto, vsebuje smernice in spre-membe na področju dejavnosti in organizacije telesne kulture v Ljubljani. Te dogovorjene spre-
membe so zajete v letošnjem pro-gramu dela ZTKO.
V celotni masi denarja, ki se steka na žiro račune telesnokul-
turnih skupnosti v Ljubljani, je naša občina udeležena z 10,7%. Trend upadanja se kaže tudi v tem, da je bil omenjeni delež pred samo štirimi leti še 17%. To nas opozarja na nesorazmerje med ra-zvito telesnokulturno dejavnostjo na eni strani in izrazito premaj-hnimi finančnimi sredstvi na dru-gi. Posledica takega stanja je ne-zmožnost financiranja programa dela osnovnih telesnokulturnih organizacij po novih, enotnih me-
rilih, ker bi za tako financiranje potrebovali vsaj še enkrat toliko finančnih sredstev. Pri tem je se-veda prikrajšan tudi vrhunski šport v občini oziroma delovanje selekcij, ki ne more biti skladno ovrednoteno z ostalimi občinami v Ljubljani.
Telesnokulturni delavci so o tem nesorazmerju že večkrat raz-pravljali. Zato je bil sklep, da bo-do pripravili potrebne dokumen-te in pripravili Ljubljančane na vzajemno prelivanje sredstev, do-volj pretehtan. Vzajemno preliva-nje sredstev na področju družbe-nih dejavnosti v Ljubljani ni nič novega. Takšna praksa je že uve-ljavljena in se je pokazala kot zelo • uspešna rešitev tovrstnih proble-mov. Tako naj bi na področju te-lesne kulture prelivali finan^na sredstva iz ene občine v drugo, ali bolje rečeno, od tam, kjer je manj dejavnosti pa več denarja, tja, kjer je več dejavnosti pa manj de-narja. Rešitev, za katero se tele-snokulturni delavci zavzemajo in jo predlagajo, pomeni izenačeva-nje pogojev dela v mestu in omo-goča pravilno, dogovorjeno plani-ranje po enotnih merilih za vso Ljubljano.
Sklenili so ubrati pota, da bi uspešno pripravili samoupravni sporazum o vzajemnem preliva-nju sredstev na področju telesne kulture tako, da bi že v letu 1983 vzajemno združevali finančna sredstva. Delegati so opozorili na resnost tega sklepa, ker bo v na-sprotnem primeru ostala telesna kultura v naši občini v neenako-vrednem položaju, kar v perspek-tivi razvoja pomeni nazadovanje.
B. Ž.