©ITATEUII Protimč, poglejU u itevtlke poleg naalovt a dan, ko Vita naročnin« potečo. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje Ust Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List sloveriskih delavce? v Ameriki Reentered »a Second Class Matter September 25tb 1940 at the Post Office at New York, N. I, nnder Act ot Congrm of March 3rd. 1879. No. 201. — Štev. 201. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 18,1943. — PONEDELJEK, 18. OKTOBRA, 1943. — ----1--------'----------' —--------'---' -----— — > —_VOLUME LI. — LETNIK LI ^ RUSIBO15 MILJ PREKO DNJEPRA T.nnHnn 1ft rtlrt. _ Pntlrn not* an nafnoirt oiilil----------- ■ —____________ London, 18. okt. — Ruske čete so prodrle petnajst milj preko reke Dnjeper na 28 milj dolgi črti, obenem pa so prekoračile reko na dveh novih krajih južno od G-omela, kakor pravi moskovsko poročilo od včeraj. Pri Melitopolu so nemške če- t«' pod napadi napredujočih ruskih eet, a od strani jih o-gro&a sovjetska kolona, ki se potnice južno od Zaporože j«' ie dosegla kraj Popovo. Južnovzhodno od Kremenču-ga so Kusi udarili naprej do Lihovke in Popelnastaje, ter so tako prišli Nemcem za hrt>et pri Dnjopnopetrovsku, kjer edaj ogrožajo progo, ki vozi /a pad no iz tega mesta. Ruski komunike o bojih ob Dnjepru pravi, da so sovjetske čete pretrgale nemško črto ob reki na tolikih krajih, da je ce-Mna nemška. ob rami ki vr nevarnosti, da se zruši ob prvem hujšem udarcu sovjetskih sil. Nemci so tudi utrpeli velike izgube v moštvu, kot v materialu. Najhujše pa so Nemci trpeli v tem oziru pri Melitopol u kjer se še vedno vrše ljuti |>o-nlični boji v mestu samem. Melitopol je ključ do K rime je in zato ga Nemci branijo z divjo silo, Nemci so priznali velike ]k>-raze ob dnjeperski fronti, toda s<» vest olajšali s tem, da so na vedli, da so Rusi napadli s silo. ki je štela 225,000 mož, ka- tera je bila podprta s stotina-! mi tankov, letal in topov. 21 osiščnih divizij proti Jugoslovanom London, 16. oM. — Zadnja poročila in informacije se gla se, da imaio Nemci sedaj kakih 28 divizij vojaštva na Rusko poročilo pravi, da je! Balkanu, vključujoč alpinske oddelke in obrežne obram-padlo samo v včerajšnjih bojih j bne edinice. Te sile so raztresene od Krete (grški otok) nad devet tisoč Nemcev m raz- do dalmatinske obali. - Poročila pravijo, da je v Ju-b,Uh je bilo sto nemskA tankom] layiji n nemških in g ^gar^h divizij, ter vei-je število letal. Rusi so . 4 tudi zajeti večjo zalogo mate-j . K1Jllb ojačanju so nemške sile na Balkanu in v Italiji ne- Policijski šef v Belgradu ubit Ijoudon, 13. okt. — Iz Kaira došla vest pravi, da je bil v Belgradu ubit kvizlinški policijski šel'. S poti so ga spra- rijala. Med nemškimi divizijami pri Dnjopropeirovsku in Kreme n-čugu, kjer so Rusi udarili Nem ee v Jiriiet, .je nastala med na-cij. moštvom in poveljstrvoni taka zmeda, da je nemška komanda sama odpoklicala moč-no napadalno krilo svoje <>-bramfbne linije, ki je imelo za-držati Ruse in jih i>ognati nazaj čez Dnjeper. Rusi menijo, da bodo naciji doživeli pri Kijevu drugi Stalingrad, ker se prav tako trma sto in brezupno borijio, da bi ga obdržali v svojih rokah. Njih odpor pa bo zlomila rdeča armada, ki se počasi zgrinja na-dnje ter jih obkroža in se pripravlja za trenotek, ko bo stisnila klešče in zaključila usodo Kijeva in nemške obrambe tega mesta. zadostne za obrambo proti zavezniškim silam. Jugoslovanski partizani, kot tudi grški gerilci delajo nacijein velike ovire, ker ji in neprenehoma trgajo dovodne zveze in se zaletavajo sovražniku v hHbet na raznih krajih, kar silno draži nemško po- TITO V KAIRU SOVJETSKA POMOČ PARTIZANOM London, 15. 1200 Nemcev ubitih l^ondon, 15. okt. — General in ranjenih Josip (Tito) Brozovich, vodja i To poročilo navaja, da je bi jugoslovanskih partizanski h armad, je Obiskal Kairo, kjer je imel važne razgovore z angleškimi vojaškimi poveljniki. veljstvo, ki skuša zdarj z grož- ^ privatnih virov je bilo poda-njami doseči to, da bi gerilskajao mnenje, da so se ti razgo vojna za njih hrbtom preneha-J y(tr[ 1Laji>r;. tikali končne inva la jzije Balkana jh> zaveznikih. Zavezniki bliže Rima Aliir, 17. okt. — Zavezniške sile pete in osme armade so danes nevzdržno napredovale proti Spartimentu in Iser-niji, na poti proti Rimu. N »inške zadnje straže, ki so krile umik nacijskih čet severno od toka reke Voltu rne, so bile poražene po naših četah, ki so v tem p rede hi napredovale štiri milje. Večina nemških pozicij ob severnem bregu Volturne je prešlo v roke čet gen. Clarka po dva dni trajajočih bojih. — Kar je še ostalo nemških pozicij ob petdeset milj dolgi fronti ob Voltumi, so povečini izolirane iu bodo padle v roke zavezniških čet ena za. drugo, lenjti nbk rožen ju, ki jim preti na več krajih, ne bodo mogli u-iti, še manj jim 'bo mogoče nuditi odpor. Zadnje poročilo pravi, da cela cesta od Termoli na italijanski jadranski obali pa v notranjost do Vinichiature je v rokah zaveznikov. * Spanci pravijo, da naciji zapuščajo Rim Madrid, 17. okt. — &|>anski poročevalec v Rimu je namignil v svojem poročilu, da naciji polagoma zapu&sajo Rim in z njimi menda odhajajo mnogi fašisti. Rinv, pravi reporter, postaja z vsakim dnem bolj mr- tvo mesto. Politični voditelji, ki se niso mogli spoprijazniti z Nemci, so ostali v mestu in se pridružujejo lokalnim proti-nemškim skupinam. Enako o-stajajo v mestu fašistični vojaški vodje, katere Nemci sumijo, da so dali Badoglijevim oetam na razpolago munieijo in drug materijal v Milanu in Tli rinu. Grški eerilci porazili Nemce London, 15. okt. — Po zadnjih poročilih o bojih v Grčiji je razvidno, da so grški gerilci v Centdalni Grčiji ddbro zJbili 4 tisoč broječo nemško silo ter jo pognali proti kraju Kardit-sa, ki leži 160 milj severno od Aten. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po maga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAM KE redno. PREMOGARJI V ALABAMI VZTRAJAJO NA STAVKI Birmingham, Ala., 17. okt Alahampki majnerji, ki to šli pred nekaj dnevi na stavko, eo soglasno odg!a«o vali za zavrnitev ukaza War Labor Boards, po katerem tri «e morali vrniti na dek> takoj. Poročilo iz stavkovnega predela praivi, da je na stavki 22 t moč maju« rje v, ker ni bil db-novijon kontrakt in v«i so odločeni, da a etarko nadaljujejo tako dolgo, da bo ugodeno njihovim zahtevam, ki so v zvezi z obnovljenjem kontrakta. John L. Lewis, ki je tekom letošnjega leta sam trmasto vztrajal pri stavki majnerjev, je sedaj apeliral na. alabamske majnerje, naj prenehajo s stav ko in se vrnejo na delo. Maj-nerji se za njegovo apeliranje niso zmenili. BOJI V SAVSKI DOLINI London. — Poročila radia j Svobodna Jugoslavija pravijo, tla se vi-še hudi boji in spopadi po predelju ob toku Save in čire ob progi, ki veže tZagreb in Beograd. Partizani so v tem pasu začeli z novimi in o-jačanhni napadi na sovražnika knterenai hočejo izviti iz rok kontrolo nad tem važnim predelom savske ravnine in železnice, katera veže oba glavna dela Jugoslavije z zapadnimi evropskimi programi. VOJNE OPERACIJE PRI ZIDANEM MOSTU IN SEVNICI Jugoslovansko poročilo pravi, da so v teku ostri boji v vSioveniji in Spodnji Štajerski. Posebno vroče bitke so pri Sevnici, 40 milj vzhodno od Ljubljane, kjer hočejo Nemci za vsako cejio Ibdržati kontrolo nad železniškim n vos t oni čez Savo. Boji v Zenici se nadaljujejo V Zenici, ki lezi kakih 130 milj vzhodno od Zare, se nadaljujejo poulični boji med partizani in naciji. Ta kraj je v Bosni, in je važen, ker se tu nahajajo Kruppove jeklarne in tovarne. Pozneje je bilo poročano, da so Nemci (Zenice zavzeli. Prodno so se partizani umaknili so razstrelili topilnice in tudi poškodovali rudnike, da jih ne bo za dolgo dobo obdelati. Nemški vlak razbit pri Prodanovacu V severnovzhodni Jugoslaviji, pri Prodanovacu, so partizanske čete razbile en oklopni vlak in pa tovorni vlak ter zaplenilo veliko zalogo materija-la, vključivči devet težkih topov. V severnem delu Dalmacije se vrše neprestani boji ob progi Gospic-Bakar-Karlovac in v ("Vni gori so izvojevale nove u-spehe edinice pod vodstvom generala Dapceviča, kateri pravijo, da je eden najboljših strategov med Titovimi generali in poveljniki, ter je tudi njegov oseben -zaupnik in prijatelj. šot M • . &I ■-..: BERLIN STRAŠI PORTUGALSKO okt — Novi-' London. — Nemški radio je nareka agent ura United Press'te d,ni oroča iz Buda-pešte, da so tekom pet noči zaporedoma letela čez madžarsko prestolico tuja letala v. • -T , * i , , . , . • r ... , je sla celo tako daleč, da je rr/n :il lVIJ,'K,ie | Portugalska lahko ibtozena r T TtG T!U preloma nevtralnosti spričo te- madzarsko ozemlje. Madžarski ^ koraka (^nein je mora, ter je dal navodila za občinske volitve. "Vsi trški prebivalci so bili obveščeni, da se bodo vršile volitve 18. septembra, ter da bodo volili vsi moški in ženske, ki po stari nad osemnajst let. Na javni seji istega dne sem jih vprašal, koga hočejo za o^x-in-skejfa predsednika in potom "Ali v tonu nanovo osyobo-|da mu živita dva brata Ivan jenem jugoslovanskem kraju in Jožo. v Wellington^ N. Z.. . , nika. Na isti način so izvolilil11^1 modr[ 1^'^tniški če- načelnike ali ornike za «wt njl,n je'lnl 1(51otni n,ln" \ denic s karabinko in nalbcvj- nim pjisom preko ramen. upravnih mest. " 'Tako imamo (m1 prvega dneva, ko je postal naš trg partizanski, vzoren mir in red.' "Zame je bilo versko izpričan je konuunlistii|čuega revolu-cijonarnega vojaka in žu]»niko-va izpmeom be. Ko je solnce vzšlo. se je moja vojaška uniforma, kmalu posušila. Partizanski častniki "Kmalu so do*]Wi na kraj »tirje partizanski častniki, ki so se vozili v majhnem Fiat av je moral popraviti puščajoči avtni Ol>roč in brigadni povelj iiik mi je ob tej priliki povedal, da jim prre zelo trda za avtne obroče, ter bi bili zelo veseli če bi jim ameriško - britski zavezniki poslali zalogo istih. "Tekom {»opravljanja obroča smo govorili o vojaški situaciji. Nato smo se spet spravili v mali Fiat, ki je bil komaj je dovolj prostoren za dva pritli-kaca, pa je moral vkljub temu voeiti mene $n častnike ter voznika sem med prijatelji in se nisem tu, na katerem je bil zuak sr-foal. pa in kladiva v žolti barvi. — Eden od teh je bil brigadni poveljnik, kmetski sin, ki je bil nposljen, kot knjigovodja dokler se ni pridružil liostarjem v letu 1941. "Dragi se mi je predstavil kot Ante Morovič in je dejal, "Preden sem odšel tajno iz Italije na pot, da podam poročilo očividca iz Jugoslavije, so me jugoslovanski ubežniki, ki so vdani Draži Mbajloviču, svarili pred nevarnostjo, v katerem se podajam. Skupni simbol — rdeča zvezda "Vozili smo se navkreber in na Obeh straneh poti je žarelo v jesenskih barvah in poznem cvetju grmičevje in obdajal nas je smrekov gozd. Avtni obroč nam je še enkrat povzročil sitnost, toda je bil to ]K)t brzo popravljen. U-stavili smo se pred gorskim mestecem in tam som opazil na d rosni zastavo rdeče, bele in modre barve, z rdečo zvezdo sredi belega polja. " To je hrvatska narodna zastava, s partizanskim simbolom rdeče zvezde." jo pojasnil brigadni poveljnik, ki je dodal, da ima vsaka jugoslovanska nanxlna skupina svojo lastno zastavo z rdečo zvezdo, katera je slcupen -simr^l." (Nadaljevanje jutri.) "GLAS NARODA" ^ KKW 10KK MONDAY, OCTOBER 18, 1943 TOTANOVLJEN L. UN "GLAS NARODA" ___(VOICE OF THE PEOPLE* O ud and PnUhM by Slovani« publishing Oompany. (A Oorporattoa) fraak aleer, Pmlteti Igiac Had«, Treasurer; Joseph Lupsha. 0m. f t,, 4t bndinsa of tbe corporation and addreaaea of above ffflcan: S16 WEST 18th iTBEET. NEW TOBK II, N. T. 51st Year "Glaa Naroda" is issued every dsy except Saturday*, Sunday« and Holiday«. hub" n pi ion Yearly |7. Advertisement on Agreement. 7.A CLLO LETO VEUA LIST ZA ZDKCŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA |2.—. "Glas .wxla" lxnaja rta ki dan IzTzepia Bobot, nedelj In praznikov. «„l\b NARODA". 216 WEST I8U1 STREET, NEW VORK 11. N. Y Telephone: CHelaea S—ISO KAJ SE GODI V JUGOSLAVIJI Zaun je dva tedna rodno prihajajo iz Jugoslavije poro, -ila. kako partizani poti svojim poveljnikom geaiera- luia Ti lain bore proti Nemcem. Vte Diu^nj.-ive se pričele dogajati kmalu po i Italije. Nfinei so seveda Italjanom v Jugoslaviji pričeli jemali orožje. Nekateri luijani pa so se upirali ter no se rajši s -svojim orožjem pridružili . .uiiom v skupili borbi j>n»li Nemcem, katere so lta- l ze takoj spočetka mnogo bolj sovražili, kot ]»a ree-uicaie vojne sovražnike, proti katerim so bili poslani. Sledila so poročila, da so partizani vdarili v Nemčijo lAv.-crijo) skozi Prekinurje, da so zavzeli Gorico, da ob-ie.Mjo Tr?tt da so osvobodili viso Slovenijo, ki je bila po«l ita) a Tisk o Okupacijo, razun Ljubljane. Metliko, Orno-jae1 . Novomeeto so bili najvažnejši kraji, ki so si jih pridu' Ji partizani. Vse to smo eiluli dan za dnem. Začudeno smo gledali m n o se vpraševali, ali je tem vestem mogoče verjeti. Uročil je bilo vse preveč, da bi ibile kot izmišljotine po-lane v svet. Nekaj je moralo biti resnice na njih. Radio govor g. Frane Petrinoviča, - dobro P9*n«iega fcternacioiialnega veletr^ovc v Čile, v Londonu, Angliji, in v New Yorku,. oddan preko kratkih valov Columbia Broadcasting Company dne 13. oktobra 1943, ki je bil namenjen borcem za svo bodo — partizanom. Ne preide niti dan, da ne bi dobili kakih novih vesti o sijajni borbi jugoslovanskega naroda — Srbov, Hrvatov in Slovencev — proti Nemcem in domačim izdajalcem — Paveli-ča, Ncdiča in njihovih služabnikov. Vemo, da se v Jugoslaviji dogaja iit-kaj novega in lepega — novi svet politične svo v državi Nebraska na primer ne morejo živeti v miru in obil-nosti, drugače kot če tudi kmet v Jugoslaviji dobi pravico, da si v miru nstvaii udoben obstanek, brez strahu, da ga napad« njeirov močnejši sosed. V močni veri, da hoče biti vaša pravica do svobode upoštevana, vemo. da ostanete bode in socijalne pravice. Za[združeni v vojni in v miru, da ta svet se vi borite in umirate j bodete tako mogli ust variti novo Jugoslavijo, ki bo po voj ni sodelovala 7. vašimi zavezniki 7.a zirrad bo lioljšega sveta. Živeli junaki! \U partizani zares pričeli velike operacije, smo ™ 7a .. , , i • . • i ■ „_i da po celem svetu. Hitler dan^s Ncazdružljiva moč združenih narodov ruši fronto sovražnika. Vaši ameriški in britan ski zavezniki se bore na italijanskem ozemlju, na obalah jadranskega morja — preko pota od Duhovnika in Splita. Vhm ruski zavezniki so prekoračili linj per in rešijo sedaj poslednje nemške trdnjave na ruskem ozemlju. Nemir se Širi po cel; okupirani Evropi — od Norveške do Grčije. V sate litskih državah je narod pripravljen da s'e dvigne in da ovrže tiranski jaiem. Približuje se zora osvobojenja. -Vli -ovražnik je še močan "Da sra popolnoma ujwkorijo. je vaC'm zaveznikom potrebna njihova združena moč in vaša združena sila. ITitlor je razkosal Jugoslavijo, radi tega ker je bilo 'edinstvo Srba, Hrvata in Slovenca nevarno za njega Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. Pošljite še danes mali dar v ta dobrodelni fond. V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA'1 a* vključene sledeče slovenske pesmi: 1. Podoloilc* — tnoftkl ahor t tiari - ton samospevom !. Po*drav — molki »bor 3. Lahko — moški »bor 4. OtoSkl zvon — meSanl xlnrr 5. Pomlad neka — rn.-Aanl xlx»r, i barttoii samt-pp^-voTi Ura 1. — za »ok> «i>cvt. footkl in meSanl zbor 7. Ura H. — »t me&xnl 7.ln»r 8. .Vltanijjkl odmeri — za moAkl In jonski i bor a bariton aa-moapfvom ». Kar-tala t? |>rg*i CENA SAMO 50 centov koma o Tu mi kourrrliK- pt-aiiii /;i iiiiMikr in mešane /liorc, katere jr u^Lis-bU in r sanio/al.vbi »dal MATEJ L. HOLMAK. organist in prvitviidju pri n«. Vidu, t'lrvn-liuid. Ohio. tgtt. Nar.«*It<- lo zbirko pri: KNJltiAB.Nl SLOVENK PI HU COMPANY -16 West lSth Streft New York 11. N. Y. KO JE SMRT HODILA OKOLI MENE Komaj en dan v bolnišnici mojega soseda. Pa se ni bili sredi pota, ko okoli Edijeve postelje nekaj zašumS. \aen-krat so ibili med sorodniki tudi dve strežnici in zdravnik. Hči žiikistno klikne in m* zgrudi; Ed je bil mrtev — komaj ne •lem korakov od mene. BuJiovnik pripravlja mojega >oseda, ki j«- de tu
  • roti, nek Španec, kake trikrat zahr<»j>e. strežnica priteče, zakriči: uJee!" mu naglo iz u*t iwlere umetno zobovje in zagrne posteljo. Spa-nee je bil mrtev; zadela ca j«' kap. Tri korake od mene. Moj sosed 4e vedno živi; i-ma srčno napako in pogosto vzdihuje: 44E, h; aonik!" Mimo uieue je ila smrt in sem postal poseihno oozoien na no!- «a bolnika: rekli ><. mu iJ} Svojo po? tel Jo j- imel na tui -rU;;i J rani u.. mene in šliri steJji v i-j t* 1.1 ** i ••• je Ire«.' je bil "»ii-ni. ji . .el pri s- oi uro, zato smo i^a pogOr,s liii- ali, da je poveilol, v katerem času dneva živimo. Bif je inoe svoje vrste. IvLzek, čokat, vrlikt-ga trebuha iu debele ijlave. Lnel je svojo voljo in se ni nikomur pokoril. Mesto, da bi bil v poste lji, je navadno sedeii na stolu ter kadil cigarete, kar seveda ni dovoljeno. Oe ga je strežnica opozorila, jo je jiagnal s psovkami. .TekupM'ina (državni zbor) tri dni zborovala. "Times" 0 tem pise: , "Tukaj, (v Londonu) je Ibilo naznanjeno, da tudi po-; : 'l.i -troj pričenja delovati v Jugoslaviji po stopnjah 1 n tizaii^kih vojaških zmag. Jugoslovanski informacijski urad pravi, da so bile ob koncu septembra splošne volitve u da je bilo iz osvobojenih pokrajin v Sloveniji izvolje-ih 57'J narodnih poslancev ter so imeli svoje zborovanje od 1. do 3. oktobra. Kje so zborovali, poročilo ne pove. Sedaj pa pride velika vest: Balkan prihaja kot nova veli!.a fronta za nemško vrhovno poveljstvo, ko je Berlin naznanil, da je bil feldmaršal Rontmel iz Italije po-an v Jugoslavijo, kjer bo vodil operacije proti patriotič-jiim armadam. Berlin je ze-lo vznemirjen, ker so use guerilske čete \ Jukfoslaviji prieele zbirati ter bodo pričele velike akcije I roti Nemecm. In riL^ki aeroplani dovaoajo tem partizanom tanke, aeroplane, topove in drugo orožje. Izgleda tedaj, da so partizani z vsem dobro preskrb-] icni in najbrže /,e delujejo sporazumno z zavezniškim vrhovnim poveljstvom. Prihodnje dni bomo o tem slišali mnogo zelo važnih vesti. Pričenja se popolnoma nova zgodovina Slovenije in Jugoslavije. no Mnogi so posejali pšenico, te rdrnsra žita in trave, katerih seme mora v zemljo pred 7imo. .... 1*1* j A* * i Obenem pa so farmarji pohi-ne policije so pnbdi stotisoee -v. t , .........., ltl! > opravljanjem zadnuh pri .1 niro^lrivnnnv iitii.*i!i cn jim^fn1. i ,, -. _____ . PRIDELEK POD STREHO Am nški farniaiji so s pri- vojni ujetniki ali pa naši ame-|šlastno je jedel. Na obeh stra dom uporabili lepe, solnčne in.iiški vojaki, kakor tudi mest- neh ustnic se mu je cedilo po oktobrske tople dneve takozva ni "zelenci" ki so morda te-jbradi> tako slastno je jedel, nega indijanskega poletja, ki kom letošnjega pomaganja na! smo ga imeli pretekli teden.! farmah prvič doznali, da priha Imeli so priliko skoro dokon-lja mleko od živih krav in ne čati jesensko oranje za ozimi-ji/ kakih strojev. Kljub vsemu, dobra volja je poskušal obrniti brata proti bratu Zastopniki nemške taj- Jnsroslovanov, uničili so mesta . in vasi. domoVe in cerkve, sinagoge in džamije. Ali oni ni- mo?li ubiti narodnesra duha. spomina narodnega edinstva Zbrani v hribih, pod zastavo svoboee in enakopravnosti, ste zabeli napadati sovražnika, junaško in neusmiljeno. Postajali sto vedno močnejši in bolj izkušeni v ltorbi: Svet uje postalo ja«no, da vaša borbn pr -d stavlja važno in resnično vojno fronto proti sovražniku, in da ni samo delo obupanja. Vrednota te osvobodilne fronte je neizmerno narasla, ko so zavezniki dospeli v Severno Afri ko, Sicilijo in na italijansko o-zenVi^. Vi držite v Jugoslaviji nekoliko nemških divizij, ki so Tlifl rin neobhodno potrebne na 'ztoeni fronti, v Italiji na da^ini obali zapadne Evrope, v Grčiji in na Rsrejskiji otokih. Usluge, katere vi na ta naein doprinašae zave0,01Ml.tM>0 funtov pičo i:t posebno pa mora sedaj J produkciji za vsa za vršila čudeže in ameriški far mar, katerega sinovi d. lajo na domaei fronti in se bore v ne-malem Številu tudi v bojni liniji, je pripravljen na vse do-dore delo. ki era šJe ima. pred se-boj in katero se zaveda, da icrra veliko vlogo v našem naporu za i z vo jeva nje zinatre, katera bo privedla domov njegove sinov®. < 'e se ozre nazaj na trud pi'e-Mdeak redi miru na celem svietu. .Tasno t© iz raznih izjav in deklaracij vodij »droženih narodov, da oni uvidijo, da so vsi narodi na svetu medsebojno za visni; da ameriški poljedelci čpz zimo kokoši, ki bodo nesle jajca in plemenske Rvinje, ki bodo povrgl'e zadostno število pujskov za prašičjerejo prihod njega leta. ko bo "lend-lease" poleg domačih in armadnih potreb zahteval precejšnje ko-Hčine svinjine in masti — naše armade namreč zasedajo ozemlja, katera so soražniki iaro-pali in ravno tako Rusi zasedajo opustešene predefe, na katere se bo zopet naselil ruski kmet. ki pa ne bo imel s čim začeti obdelovati in obnavljati požganih in poteptanih krajev, ako mu ne bo priskočil na pomoč farmar iz zavezniških de- 1, kot je Amerika in Kanada* Pomniti je treba namreč, da so Neme^ uničili trikrat toliko ruske zeml.ie, kot znaša obseg cele Nemčije. Zelo važno -za ameriškega farmarja je letos to, da je v mnoerih primerih poplačal svoje dolgove, morda celo zaključi 1 izplačevanje obrokov na svojo farmo ali kak prizidek, dokupljeno zemljo itd. Sicer ie res, da je moral letos v neštetih primerih opraviti s starim orodjem in poliskimi stroji. ki niso bili v miboljSem stanju in gfe je moral križati« nii-m5 kakor se je morda križal z delavci, katere mu je pomagala spraviti sirupa j vlada. V ne malo slučajih so bili delavci ga riža se je produciralo za 7 odstotkov več ko v letu 1942. Žito ki je lani nudilo izredno dober pridelek, je letos ma- lnnskega l'eta so še ogromne. Vlada je zadovoljna s tem. kar je letos dosegel v produkci ji pridelkov ameriški farmar, teda za prihodnje leto bi vlada rada. da ameriški farmar ob dela 1 ,000,000 akrov zemlje več, nego letos, ter da pridela či m več mogoče fižola, graha fižolovke (soya beans) žita ter bombaža in sličnih važnih pridelkov- Nobenega dvoma ni. da bo priden in iznajdljiv ameriški farmar zadostil tudi tej vladni želji in zahtevi! pobrala dve življenji; fcediufj je že tretji dan komaj korak od mene ter svojo žrtev prijemlje s svojimi koščenimi prni. NLkdo drugi ni stopil iz postelje, samo Ed. Zato smo tudi mislili, da je med nami še najbolj zdrav in da bo prvi zapustil bolnišnico. — Lica jiolna rdeča; t rednih okrogel; hodal je—torej zdrav! Pa če ira je kdo vprašal: "Ed. kako ti je je vedno odgovoril: "Zelo slabo." Pa pride neko jutro; ob njegovem 'Zglavju stoji tank s kisikom, ki mu je bil v dveh ceveh napeljan v nos Že o(b sedmih zjutraj je prišlo več sorodnikov, vsi <"mo olblct'oni. (Mali so pri njeni ves dan. Kd je hro-pel: njegov glas je bil kot, kadar kuhano žiranee in s kuhalni-eo prodremo moko in 'ko sW zi luknjo privre voda. pa pravi: "Flap--flap, flap." Tako je dihal Kd. Prsi >o se mu najrlo dvigale in zoet naglo padale. Proti večeru so pred njetyo-vo posteljo, ki je bil k mir in kroisr zagrnjena, |x»Mtavili ol-tarček z dvema svečama in raznimi posodicami. Prišel ji* irski divhovnik, ki je Edu |>ode-lil sv. zakramente '/a umirajoče. Ko je duhovnik opravil pri Edn. se je obrnil proti postelji Ko sem se opolnoči Obudil, sem se najprej ozrl po sosedovi postelji. Bila je zagrnjena, kar ni dobro znamenje. Prisluhnem. poslušam; nobenega dihanja. "E, Nick je pozabil dihati." si mi?lim. Pribijal je možič voziček in ga odpeljal. — Tik!i Nicka je pobrala bela žena — en korak proč od mene. Ti. prijatelj tam na zapadu, ki rMlnfc»i r«»k» Sa fiiaiihi'Uli val^t-k J»-rr» Kvnlk lu c»*iir (tloa1 M >4>raltc na: -JOHN M \RSICH lor.. MS W. itai Ne« Vtd -SPANISH in 30 US8S0NS" - Sp»o- ščina v S6-Uh nalocan. — Špansko-««- K\ešk* slovnica. — Spl**l je R D. L' Cortina. Ta kujlga Je popolna ta pra» nič prikrajšana. Od prve do ia o ^ o co S 5 MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of taatltute al TrrhtnUp v Greorge W. Barnwell Podlaxo sa mehanično znanje al morete dobiti a to knjigo. Ta velika knjiga popiOTje la vw> natanko, kar Hj* Pojamnje vpora-bo vMkega stroja. orodja la sm» ril, načrte (blue prints.) 1000 slik ta Ne gledb aa te, aH sle ■de ksristna tu Cena $1.98 V» be ta kaj^a NABOČTTK JQ yANE» 1 > Z O p P! C/> K cn B S L OVEN IC PUBLISHING COMPANY ti« WB8T 18th STREET NEW YOEX 11, K. T "GLAS NABODA* — NKW XOB MONDAY, OCTOBER 18, 1943 VSTANOVUEN L. BSBMB9BB IGNAC MUSIC«: Sam Levi in njegove stave. jedilnico strožaj in se oprosti, "O. si bolan," nadaljuje Leda pričakovanih pisk ne fco^ vi, "tisti zob ti dela preglavi- pač pa bo namesto njih puran, oe V kapitanu je zavrelo, toda kot dober šport, se je držal nazaj in pričel pogovor z Levi-toni. Med pogovorom ga je vpraša'. 6e se peljie nazaj na isti ladji. »» To se je pripetilo zelo dolgo i red vojno, mfcnda še v času, ko so žandarji hodili še bosi. Jud Sam I,»evi se je vozil iz tfvrope v Ameriko, po opravilih. En čas se je dolgočasil po krovu, potem je pa zašel v poveljniškemu mosticn, kjer je kapitan vodil svojo ladjo proti aapadu, po temno zelenem Atlantiku. •'Hej, kapitan,'* ga je pozdravi« Levi, *'Haj," se je odzval kapitan. "Kako pa kaj vreme t" je poizvedoval Levi; "ali je deževalo danes?" "'Kapitan se ozre po oKzoru; "no," pravi,, "dame* pa ne bo deževalo." "Stav im, da bo deževalo še pred nočjo," odvrne Levi. Nekoliko nejevoljno kapitan pogled« na instrumente in potem lin Izvita in odvrne: "Koliko pa staviš? — ker rte mi zdi- tak crotov!" "Sto dolarjev," pravi Levi brez nadaljnetra pomisleka "Velja," pravi kapitan sme- Ne vem. kako je bilo in za-Vaj, toda pred nočjo je deževalo in kapitan je plačal stavo. En dan ali dva, sta se n'eko-V o ogibala drusr drugega Xe-I" večer pa »ta se zopet sre-« »Is na krovu ladie, na poti v • lilnico. potu v Evrono. "Hej," pravi kapitan neko- "Ha i. kapitan. nI i bo deževa to v zadregi, ker je iKtrubil lo danes?" privi Tjpv? po stari nva. navadi. *4H«j," odvrne Levi. "kaj Kapitan *e ozre po obnebin, bomo imeli za vfečerjo no- nato pa se spomni telefon^kesa 'H V' .nojfovora s svoiim tovarišem "Pečene pišite," odvrne ka- in nooleda na T^evita nekako ošta n. mimliivo. ter vr>ra*at "8tavim," pravi Levi, "da "Kaj na ie tvoje ime?" "'Kateri zob?" vprašuje kapitan, "mene noben zob ne bo- li!" "Jaz pa vem, da te boli in ve mtudi kateri." "Kaj boš ti meni pravil, da me boli zob, če pa jaz vem, da me noben »ob ne boli." "'Nikar ne zanikaj," sili Levi "zob ki se ti maje tisti kočnik, ti dela mnosro preglavic." Kapitan gre z jezikom po 'zobeh in poskuša, če je res kočnik omajan in končno reče judu. da se mu mora nekaj san jati ali pa je pijan. "No, potem pa pojdiva k zobozdravniku in jaz ti stavim stopetdeset dolarjev, da ho zobozdravnik dokazal, da ti zob maje in da ti dela prejHa-Levi pri =voji sali, ter otok Rujana. morja je v teku stoletij na več mestih podleglo napadom slanega elementa in kjer so vča-sim stala cvetoča slovanska me Vta in s'ela. valovi d&nes nemir- Med najzanimivejšimi kraji, ki sta jih zgodovina in pravlji "Ne," pravi Levi, "jaz se nikdar ne vozim z isto ladjo dvakrat." "Katero ladjo boš pa vzel za nazaj"? poizveduje kapitan. T^evi mfu pove ladje, s katero misli potovati nazaj. "Hi." pravi kapitan smeje "ampak na tisti ladji, pa ne boš n*brisal kapitana, on je pa bolj prebrisan." "•Mogoče." pravi Levi in tako nadaljujeta pogovor Ko pri pluje ladja v pristani-fcV na? znani kapitan pokliče ^vojeffs tovariša, kapitana ladje, 5 kartero je nameraval po- viee," vztraja tovati Levi. " Po* h*3ai." pravi kapitan svojemu tovarišu, "s teboj " pojdi va k zobozdravniku." ** ** deli le ozek morski pre bo pelial na nrihodnji vožnji "'.Zobje so pooolni in nobe jf 1° slovanska nek- Jud. po imVnu Sam Levi. den se ne maje," je rekel zobo- zemlja, pričajo krajevna imena pazi in ne 1 —~---J ------• «o p.™: u; — j.— nobenim pogoj eni suhil 200 dolarjev. Je prebri ! je tako, pot^m pa nvo- san. kot lisjak. Ne stavi pod ram plačati stavo." je priznal nobenim pocroiem ž njim" Levi, "toda nredno plačam, se Tn tako « . je Levi znašel na hočem pronričati na svoje la«t mostičn dragega kapitana, na ne oči M'eni se zdi. da tisti L "'Kaj pa, ali je kaj tipal' po "Ti hudič, ti," se jezil drn-Jdo valovi Baltskega morja ipo-tvojih ustih?" gi kapitan j goitnili zadnje ostanke Sveto- "Kdo, Levit" ^Kaj pa je narob« s temi",vitovega svetišča in izginila Mja Levi!" je poizvedoval drugi. , bo zadnja priča stare visok« j "Stavil je z menoj, da pred- j kulture in omike starih Slova. "Seveda je, potipal je zob. no bo šel iz tvoje ladje, ti bo nov za katerega je trdil, da se ma-'vtaknil prst v usta in stavila! "Amer Slov." je. *va za štiristo dolarjev.' Otok Rujana, stara slovenska zemlja. Ko bo ta strašna vojna konča-1 imamo podatkov o Arkoni, ki] na in bo Nemčija ležala strta, j® 'ležala na najbolj severnem' ne gmtjo slovenski zastopniki koncu otoka, na strmi sipini, opustiti prilike, da rešijo slo- kakih 40 metrov nad gladino vau?ke narode, ki so jih Nem- morja. To staro slovansko meči podjarmili. To je tudi nji- sto in središče primorske slo-hova dolžnost, ker bodo s tem vanske zveze, je bilo zidano v oteli slovanske kraje in obe- podobi trikota, katerega dve nem zmanjšali moč Nemčije, krajši strani je tvorilo morje, Med kraje, ki so jih Nemci tretja pa je bila zavarovana podjarmili, spada Lužička Sr- proti notranjosti otoka z viso-bija. o kateri bomo posebei pi- kim in globokim jarkom- Po poročilu istega Sax ona je bil Turobno ob™* B.l,ak«. '^^LT^ na mogočna utrdba je bila stara Arkona, je videti iz tega, ker je še današnji oasip viso* 8—9 metrov. Na nasipu se je dvigali: mogočna lesena kon- ■ ... ... .mvi 1 1IUIII77' lirillll- , 1 •• no morje večno pojoč nagrobno :trukciJ.a' ^arovana z v.so-pes.m davni slovanski slavi. kun palLsadmrn P,otom- Pol<* tega jc bil nasip utrjen še z mnogimi stolpi Glavna ntrd- ca oteli pozabiti je nedvomno £ J**1 * vodil edini čudoviti otok Rujana, največji *hod. otok današnje Nemčije, ležeč v T' ? * ^^ "^"f .m — __ okrašena na pročelju reliefnim znanem DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id ameriški državi ian. Poles viirataaj. ki JIk uradno •ndntkl stavijo prt Izpitu as Ur-laTUanafto, vwbqje knJHHe* ie v II. delo nekaj vsžnla letale ta agodovlne Zedlojenlk driav, t III. delo (tud uaaloToni Uazuo, pa Prosta« »»odvisnosti. I7stava Za*tt-■laik driiv, Lioralwiv govor * Gett.vsburgu. Predswdnikl Zedlnje-alb drttr la Poedlna drfava. ca samo 60 centov. ta M «ottf pri: SLOVEN1C PtTBLISHDiO • II« Waal Iftfc BC. PEVSKIM ZBOROM POSKBNO PRQPOEOCA MO NASLEDNJA MUSI KALUS. SLOVENJU Mli • i Fmtt AdanU—M /WWJUlVAJWUS NAKODMH PB8III *» »alkt RUT KAMUMH l*HMI aa a» m ikav ...m.............. »KOT NARODNIH PBfDO aa a» meti in če jih plačam moram vedeti zakaj.'* "Seveda, prepričaj s"e, če hočeš/' pravi kapitan. Levi je ntaknil prst v ka-pitanove usta in potipal zob. nato pa j.- *ecrel v žep in plačal stavo. Ko >ta se ladji približali o-brežjn, je kapitan poklical tovariša na telefon in rrui povedal, da tisti I>vi ni tako prebrisan. kot nra je tovariš povedal in da je Levi izsrnhil stavo ž niim. N aiutjvišje mdelu mesta, nit z, Zirkow, Swandow itd. e* m Otok se danes zove Rue*en. ^ Sveta 207 atraaL Ona 12.- Listki Sptanl Imtv IMko: 144 atr. Cm % centa« Malenkosti Hplaal Iran Ubrcfct Caaa 75 eratav Zločin in kazen Splanl F. M. DVA ZVEZKA Cena *3_ Živi izviri Spisal Ivan M*ti«P aloaanakl knlUtomoatl. kajti v t nji J« t triaajatlk dolgih po-glaTjil) opisanih trinajst rodov slovenskega narod* od davnih pofetkov t starem ilortiutni d« daaafeUaga dne. 13 poglavij — 413 strani v platan raaaa* Cena HOW TO BKCOMB A CITIZEN OF TflB UNITO ICMV r tej kalili m m palaaaUa u OrUvljMiki priročnik (V nlovenKlnl) KnJWoa daje poljndna navodila. Ona M POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo < F. J. Kern > — Vexana knjiga Govedoreja Spiaal B. uma 1« «rab I a Knjiga o dostojnon vodenj« lil strani. Caaa M Mlekarstvo Spisal Anton me. 8 168 strani. — Knjiga a« nfe*ar> Ja in farmerje v Splofcw«L Obrtno knjigovodstvo 288 atrani. asana. — KaJlaa J* namenjena ▼ prti lift) 9 •tgv» bno, nmetno in atrojaa kiJne. Korenica je 1'fžnla v jwznem delu otoka, precej oddaljena od morskega brega, blizu današnjega mesta Garz, in je bila tudi versko središ-e, dasi da-leko ni imtela istega pomena ko Arkona.. Po virih Saxo Oram maticus je bil Bngievit bog vojne, tedaj slovanski Mats Vendar je to božanstvo najbrž istovestno z arkon^kim Svetovi tom, le da ima krajevno ime in je z imenom tudi dobilo drugi značaj. Poleg tega krama sta bili v Korenici se svetišči dveh dru-gih begov. Eden jo bil Porevit, ki je imel pet glav, toda nikakega orožja drugi pa Je bil Porencij (tako ga imenu je Saxonec) s štirimi glavami peto obličje pa je imel na pt-sih, razen tega se je njegova desnica dotikala brade, levica pa čela. Pomena teb dveh gibov sački vir ne izdaja. Porencij je najbrf isto kot Perun- Poleti 1928 Ma je znani nem prebiftorik Schnehhardt. ki že nekoliko let raziskoval «taros!ovan&fc ostaline na o-■eemljn današnje Nemfije, za-W z obširnimi izkopavanjem v Kownici- iPri tem je imel n-kakršnih «e ni sam nadejal. Odkril je namreč temelje vseh trehh svetih ▼ Korenici ter zidane podstavke, kjer so tsali kipi bogov, ki so zsro-^eli T»ri pojam svetišča. Po, drobnosti o izkorminah še nimamo. ker učenjak še ni za-Wjw»iT raziskovanja in bo Šele ''■•fleneje sestavil i»J5rpne poroko o canuTnvem staroelovan-skem *vehi„ UaWto rei šego o Korenici Ijeno osrodje «strV»he. Med štirimi stebri so viseli zagori, ki so zakrivali prostor, kjer je stnl mofipocni in grozni kip Sve tovitov. Soha je bila nadnaravne velikosti .s -štirimi glavami, katerih sta dve zrli naprej, dve pa nazaj, in sicer tako, da je vedno taia glava gledala na levo in po ena na desno. Na ta način je bog obvladoval s spojim popedom vse štiri strani sv^ta. V hram« se je stalno hranil pestri državni prapor, imenovan "stanicija", kakor nam poroča Sašo Granimaticus, ki nam. j? ohranil vse te zanimive podrobnosti. Otok Rujana je dandanes samo ogromno grobih. Na meetih davnih večjih slovanskih naselbin so cesto kopali in iskali starin ali skritih zakladov.. Šele učenjaku Schuchar-du se je posrečilo, da je tako v Arkoni. kakor v Korenici dosegel znatne uspehe. Njegova preiskovanja so važna zlasti zato, ker je dokazal verodostoj noet Saxona, o katerem se je trdilo, da je morda namenoma pretiraval veličino in mogočnost rnjanske države, da bi Dancem pripomogel do tem večje slaVe, ko so premagaj 1 ta ko nevarnega sovražnika I^kopnine ldfce na pro^em, izpostavljene nčinkom poetneb-ia in morja, tako da bo v kratkem uničeno vse, kar se je bilo doslej ohranilo. Tndi morje stalno iapodjipda krednati grič in morda ni dale* doba, ko bo- Indiaaapollš«: Pr. Markiob IlUnois: Chicago, Joaeph Bat««* Chicago, i. Fabian (Cbicago, Cicero in Illinois) Joliet, Jennie Bamblcta La Salle. J. SpeUch klaseoutah. Martin Dolini-North Chicago iu Wankegao. Math Warfiak Detroit, L. Plankar* Cblsholm, 1. Lukanlob YAy, Jos. J. Pesbei Ereleth. Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Maotana: Roundup, M. M. Fanlan Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderick New Jaik: Gowanda, Karl Strnlsba* Little FaU.o, Frank Masle* Worcester, Peter Rod«* Ohio: Barberton, Prank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Chnriaa KarUnger*. Jacob Retouk Girard, Anton Nagode Lorain, Lonis Balant, John KomSe Toongstown, Anton Kikel} Ongaa: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jemikir Consmangh. J. Braaorec* Corerdale In okolica. Joa. Paternel Export, Louis Sapanflč« Farrell, Jerry Okoro Forest City, Math Kamin*, Frank Blodnikar Greensbnrg, Frank Norak Homer City, Joseph Kertn Imperial, Veno* Paldch Johnstown, John Polanta* Krayn. Ant TauSelJ Luzerne, Frank Ballot* Midway, Job! Žmt* Flttaborgh In (AoUca, PUUp Proga r Steelton, A. Hren Turtle Creak, Fr. Schifrer* West Newton, Joseph Joran —Ik MLADO LEV Uw M ki Moški zbori •3KAB Di> ; Baiflea; OJ. 4» I v vaa f.SKAB DBV* Av^nu. IJohta moja; Ko |kBl od početka 2 tvetoee lipove vejice boginja l;uh>pzni. stvo, drugim za zgled in narodu v čast! Ni tako važen uspeh posameznih gojencev, kakor v sploš nem duh takega delovanja in sistema, ki se zrcali iz splošnega nastrojenja in hotenja, ki najde izraza v vidnih splošnih uspehih £ole kot take. Težka je borba proti invaziji šlagerske miselnosti in plitvemu pojmovanju ignoranta, ki ^ zajeda v danasu'i filmski in rekorderski dobi v najširše narodove plasti. Vzgojno delo ob takih okolnosUi ni lahko, če stvarno presoja-n j vse te in f odobne pojave Tnal mahinacija glasbe odvaja posameznika in mase č'cs-tokiat od samolastuega dela in 7, eni strani šibi ind vidaalno nagnjenje in zanimanje za ustvarjalnim delom. Z druge strani more služiti kot kažipot k ekstremom. Torej zelo du-biozno prispevanje, ki utegne roditi ravno nasprotne uspehe od onih ki jih pričakujemo in ki jih more dati edino živi. vzgoia- to je individualno stremljenje za ustvarjanjem! Mahinacija glasbe izločuje vzgojo avtokriličnosti, vzgoja vol v, in samozatajevtnja !n reducira občutno možnost pl'e-mm^e^a tekmovanja za dose go individualnih uspehov na glasbenem polju. Zato r: čudno. »V- pliSimo tako po«ro?to; 4'Saj se mi ni treba nčiti. saj i mam-i radio!" Za:o so si vidiki in iteljskesra zihora fdini zlasti v tem, da »nora Vrti sdasbena šoia tisti PETNAJSTO POGIJWJE 44Iz njegove glave bi se rodila druga Minerva. šele dva meseca in taki uspehi!" Tako je modroval sivoglavi Kasander, Iztokov učitelj, ko je že ob mestčnera svitu vračal preko vrtov mimo Epafrodit ove hiše. 44Kakor bi v kamen zarezal, kar mu povem. Vse se ga prime za večno. Ko bi ne bil rojen v grmu od barbarske volkulje, ampak pri Akropoli kje, bi 'bil drugi Aristotel ali Aleksander. Nai ma Dia, — bil bi!" Iztok je hodil tedaj po tihem vrtiču, po katerem je cvel asmin Pod mehkimi sandalami je šumel zeleni pesek, ki ga je pripeljal brod iz Lakonije. Drobni kristaleki so se sve- ... «.a.j kh-u,,»nnnjajo ihko .......... tili v mesečini in steiza >e je zdela kakor s kresnicami posuta. ;da pravilno jwjnri vrednost in phržrn> Enakomerno so >'e glasili njegovi koraki, v ritmu je izgovar- pomembnost ter lepoto člove tisočletja dalje ob posameznih firi doslej opajal in opa-prehodih in mejnikih svojega i* 5e »"'^nlje vse one. ki si zora z voja vedno nove misli, no- prMobiti zdrave nodlage ve smeri, nove oblike, vse do 7SL Pnvilno razumevanje glas-današnje dobe. h°ne r.metnosti in da more;o na Glasbeno izobrazbo se je v, eni 7,1<1at5 večjo in večjo vseh časih smatralo kot sestav-1 stavhf\ nes-lede na to, aH gre ni del splošne kulture in se ji 7a ane-a- ki to panogo iz-jo no? večal o mnogo pažnje. V ^ral ZA sv°i **>doči poklir. a'i vseh časih in pri vseh narodih za OLfira, ki si hoče svojo sploš-onažamo. da umetnosti vobče,^ kulturo razši-niso namenjene samo nekemu iV oplemeniti svojo notrar. krmen izvoljencev, marveč niore služiti svoji druž vsem plastem človešk (tmžbe,^1 ^aKnr samemu sebi in svojc-ki naj slednjo onlajajo tako, mu nr-rodu čim vreineje in 7A- Na dopustu Prelečeno soboto je bil na kratkem dopustu pri svojimi mamici Mrs. Antonij Kralj, v Glendale, L. I. njen najmlajši sia Sfanley, ki je v službi Stri-sa Sama že sedem mc^-cev. dobil je dopust samo z»i 24 ur. značilno je§ da je pred kratkim dobil poziv tudi njegov brat Frank, ki bo odpotoval k vojakom to sredo, dne 20. oktobra; tretji brat Jimirty pa se mora prijaviti zdravnikom jutri 19. oktobra, tako da kakor izgleda, bodo v kratkem v vojaški suknji vsi trije sinovi o-menjene rojakinje Mrs. A-Kralj, medtem, ko je Stanley g« "single*, sta Frank in Jimmy oba ,poročena, ter Jimmy ima tudi že eno hčerko. Ker je bil mogoče to edini te vrste slučaj, da so se trije bratje sešli na domu svoje mamice, je hotela slednja ta iz-vanredni primer malo 44 proslaviti," s tem, da nas je sorodnike povabila na svoj dom pretečeno soboto, ter so bili poleg mole žcne in podpisanega navzoči tudi sledeči: Mr. in Mrs. Stare. Mr. in Mrs James Kralj, s svojo hčerko. Mr. in Mlrs. Frank Kralj ter Kristina, heerka Mrs. A. Kralj, s svojim *|inč!kom in hčerko. V prijazni družbi in obloženi mizi raznih dobrot, ker seveda ni manjkala 44potica" ki jo je Mrs. ralj tako mojstrsko pripravila, smo se prav dobro imeli. Želeli smo Kraljevim fantom, da bi bili srečni, kjerkoli se bodo nahajali v službi Strica Sama ter da bi se zdravi in veseli ter zmagoviti povrnili. kakor hitro mocroče, ker jih bodo željno pričakovali. Mrs. Kralj pa obenem izražam nrav iskreno zahvalo za tako izvrstno postrežl>o v vseh ozi-rih. — Pozdrav! A. F. Svet. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a . ZA CENO ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki j« zbudila pozornost wpi amrriiskegit narodu, da-j« pisatelj nasvet, lutko bi bilo mogore po sedanji vojni pomagati evropskim narodom, h vseb evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na »vetu. Sedaj je prišel fas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moli. Pot na dve strani — kakor hi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče srere milijonov . . Ci- tanje te knjige je bogato plačano."--Tako sr je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Mone.v Order za FKKlpisano(l) knjlgo(i): ....... za l&fctburoluu Moje ime ......... Sr., ulica all Boi St. Mosto ln del na kaimnito klop pri štrapotajoeem vo-.šolam, da se potrudijo in do-' d<>rnetu .. I prinesejo svoj delež ic uspehu ^^ fckes je pred nekaj Mesečina. Vse krog njega je dihalo skrivnosten vonj. Vodni curek je trrpetal in koprnel kvišku, se znižal in se zopet zaprašil proti njemu, omagoval in v tisoč kapljicah utonil V svetlem tolrminu, kjer je trepetalo zlato licfc lunine ploskve. Od morja je valovila tiha, vlažna gorkota, kakor bi ga V Vonjavi kopeli gladile mehke roke. Odpel si je zapone na oklepu, naslonil glavo v dlan in so zamislil. Tukajle je sedel tisti večer, ko se je vrnil z Epafroditom z dvora. Polnoč so prevozile zvezde in njegovo oko ni za- kultumeira in socialnega napredka, Za izvrševanje take furvkeije so v glasbeno vzgojnem primeru poklicane predvsem take ustanove, kot so fflasbene šole. Zato bi bilo treba na vso moo podpirati strem ljenia takih nstanov ne le ,po ________ celokupni javnosti, marveč tu- ."^lelo spanca. Pred njim gorele modre oči Irenine. Ka- ^ Poklicnih faktorjih. Le n»r >e je obrnil, povsod njene oči. Iz morja ao zrte nanj, z vsake zvezde so se mu smehljale in s evetočihh vejic nad njim ° šepetale v šumenju listja in cedrovih vrhov njene sladke besede. 44Pozdravljen, junak' Stotnik caiske vojske! Naj te opremlja sreča!*' In poslej se je rn^psec dvakrat pomladil; Iztok je zjahal najbolj ognjevite konje,, polomil dokaj sulic, fikrhal mnogo mečev, se naučil brati in pisati, pozahii je s-koro očeta Svaruna — »pomnil se le mimogrede Ljubiniee. na ta način se bo razmerje med nmetnostjo in človekom nrav-nalo v pozitivno smer. To je važno za kulturni in socialni Tazvoj, za dvig nase splošne narodne kulture in vzgoje. Tore: vsi. ki nosijo, v kakrš nikoli obliki odgovornost za zdrav napredek v umetnostno I realnih o« in n^h ni ^ po^i.^Ko Ktedi ulic na vežbališče, ali kadar ponosno jezdi v pozlačenem oklepu najboljj divjega konja in ga objemajo z oken in s ceste po ljubezni koprneči pogledi, tedaj zaman išče njenih <#L Zdi fe mu, da je ie videl vsake oči, *ar jih je v Bizancu, da je vprašujoče ozrl vanj« in žalosten odroenil pogled. Zakaj tistf loči ni v nobenih, tiste mehke in ljubezni polna. kakor bi v Ireninih očeh hžala vsa lepa njegova domovina k ikor bi iz njenem glasu odmevali vsi spevi slovenskih logov! Kadarkoli je jezdil mimo carske palače, vselej ro trkale njepo-"e oči na zaslon jena okna in prosile: 4 zadovolji s čimer si bodi. Neelede na vse to. je slei ko prej dolžnost vsa-ketra državljana, da po svojih močeh sodeluje pri gradnji na- nikl daw«i vrni lastnikom premev gorovov pravico Obratovanja in s tetn je predla industrija premoga zopet docela v roke pre-mqgovnih baronov. S tem se je očividn odalo prizadeti industriji, kot majmerjem razumeti, da zdaj sporazumno lahko izdelajo kontrakt, po katerem bo mogoče dobiti čimveč premoga na svetlo, ker vojna industrija potrebuje obilo premoga. Pod vladno kontrolo, ki je bila v tej zadevi v področju Io-kesa, je bilo 3300 posameznih premojgorovav po vseh premogovnih poljih. Kakih 1600 rovov je bilo vrnjenih lastnikom b obrat že pred tem, ker je bilo dognano, da se je produkcija v njih dobro stabilizirala. Ickes je rekel, da je mnen ja, da «e bo produkcijo premoga povišalo najuspešneje, če ee prepusti zadevo oaajraerskega kontrakta John L. Lewi s u in njegovi majneraki uniji. V vojašnici Poročnik raziaga vojakom, kako sc lahko tudi ponoči orientirajo. "Povej mi Mieo," se obrne nato do prvega novinca, da ga preizkusi, ali je kaj razu-mfel. 4'Če imaš tečajnico predt seboj, kaj imaš potem zadaj!" "Telečnjaik, gospod poroč-1 LtLttt Note KLAVIR aH za PIANO HARMONIKO 35 centov komad --3 za $1.— ¥ Iln-ezes of Spring Time nt Uiussoiu (CveUil <•»») * Po J M!''ru Kolo * Tam ua vrrni jfreill Maril«ir Waltz * Spa raj Milka Mu]* Orphan Waltz * Dekle na vrtu Oj. Marinka, pegljaj * liarfka Mladi kapetaoe * Gre m o ua Štajersko StajerU * Happj Polka Ce ua tujem ¥ Slovenian Dance Vanda Polka * Židana inarela Veseli bratci ¥ Oblo Valley Sylvia Pulfca ¥ Zvedel sem nekaj Ko ptička ta mala * Pojdi i menoj Dui s planine V Kadar boš ti randrat fel B^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za pianoJiarmoniko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE &B MLADA NaroHte pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. tllV.lUh Street New York 11. N. T. NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako jh>-trebni, da morate »lediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvali. Cena 40 centov Naročite pri: 14G L A S 1" NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. Sedaj "Ko smo šli v morje bridkosti>' Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Tu spodaj so priobrena nekatera mnenja na m h rojakov in rojakinj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onili, ki M> knjigo naroČili in pretitali. To je samo en del teli mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh. Cleveland, i). — VaSo knjigo "Ko >mo šli v morje bridkosti wm prejel. In fe pitrem, da «em jo Se isti večer |irel>ra! do po'ovice in naslednji dan i»a do Icon«^, je dovolj |.riziiiinja za nje vsebino • • » Kreaner. Mlnn. — Sedaj, ko sem prebrala VaJio knjigo: ~Ko smo šil v morje bridkosti", lam hočem povedati, da tak., zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo ln Ja "HO ste popisali pot slovenskega narodu v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem atneriSkiui rojakom. • • • Aurora, 111. — KnjUa—Ko smo sli v morje bridkosti mi tako zelo ugaja, da takoj naročim Se eno za svojo prijateljico. • • • Los Angele«. Cal. — Sprejela sem poslano kojgo " Ko smo fill v morje bridkosti' ln zelo se ml dopade. Tudi zemljevid Slovenije ml ugaja. Pokazala sem jo rojaku, ki Jo tudi hoče Imeti. Tu pošiljam naročilo. • * * Morgan, Pa. — Va5a knjiga zasluži vse primanje in zato pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. • • * Walsenburg, Colo. — S knjigo *4Ko inno fill v morje bridkosti" ste storiU veliko narodno delo. Želim, da bi m> fltala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vsem priporočam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y.