ARHIVI XIX N96
Osebne vesli
225
Osebne vesti
Dr. Sergiju Vilfanu v slovo
Bil sem prepričan, ih bom lankc Icla 1999 napisal nekdanjemu direktorju ljubljanskega Mestnega arhiva, akademiku in zaslužnemu profesorju tir. Sergeju Vilfanu, ko bi dopolnil fifl lel, šc na mnoga leta, pa nas je 15. marca pretresla /a losi na vest, da ni bil kos težki bolezni m da ga ni več med nami.
Spoznala sva sc po naključju v večernem vlaku i/ Kranja v Ljubljano ravno na dan mrtvili Icla 1955. Pogovor je stekel o vpri^anjih invcniarizae.jc, to je fiksiranju strukture in količine arhivskega gradiva, kot je d'. Vilfan "osledB v pravniškem dnini poimenoval osnovna dela na fondih in o čemer je poročal na članskem sestanku Arhiv-kega društva Slovenije ok lohra lega leta. Zaradi različnega pojmovanji! inven Cirizacije se jc tedaj prvič pokazalo, da morajo hiti temeljna slrokrvn,i vprni';anjn v republiki cnC.no are-jena. Dr. Vilfan je pripravil tovrstno navodilo, prvo arhivsko strokovno navodilo v Sloveniji.
Najino sodelovanje seje začelo lorej v času, ko je hil dr. Vilfan že skoraj pei let ravnatelj v Mestnem arhiva,, ko jc imel pred tem za sabo f.c prakso na okrajnem in okrožnem sodišču ter praktično pravniško delo na okr;:ju Grosuplje, prof. Polcc. ki je predaval pravno zgodovino na Pravni f;,kaltcii, pn ga je (irme-j;>l na pravnozgodovinsko delo na stanovskem arhivu. Deki v Mestnem arhivu, kol se jc sam nekoč izrazil, gaje zamikalo in v arhivu so sc lotili obsežne prve grobe razporeditve gradiva, ki seje zaključilo z objavo prvega seznama fonoov leta 1056 in splošnega pregleda lordov leta 1959. To kar je zapisal v pn-spevku o Antonu ASkcrcu, mestnem arhivarju ljub Iranskem (Kronika 1956), kako ga je pritegnilo dcki v arhivu, čeprav je prišel iz drugega okolja, jc veljalo ludi zanj
Bil jc sicer od leta 1958 član izvršnega odbora Arhivskega dniSiva Slovenije oz. Drušiva arhivskih delavcev Slovenije, kol seje tedaj društvo imenovalo toda organizacijsko delovanja mu je bilo tuje, fuakcije jc načelno odklanjal. Pač pa jc zanimivo poiočal na članskih sestankih o mednarodnih kongresih in na tečajih predaval o zgodovin, uprave na Slovenskem v ■6 in 17 stoletja, o davčnem sistemu v tem Času, o zgodovini mer in uteži, c razvoju der.arstva itd,
V Beograd jc sp^u dr, Vilfan zahajal kol član uicdriškcga inibora Arliivisla kije začel izhajau lete 1951. Tu je Pranjo Biljan direktor Arhiva Juge Zavije, hitro spoznal njegovo sposobnost: n g; znal priiogn"-k novim nalogam. Od tod izvira njegovo sadelcvanjc pri prvem povojnem jugoslovanskem artnvskcm pr roenika !z arhivistike (Beograd 19*i9) doma so odsev lega sodelovanja Vilfanova razmišljanja v uvodu publikacije 60 let Mestnega arhiva 'jubljanskcga (Lju-
bljana I959V Na skupščini Z"czc drušicv arhivskih delavcev Jugoslavije leta 1958 jc nasJopil z referatom Položaj in vloga arhivov v socialistični Jugoslaviji Preko Beograda je vadila ludi pol na mednarodno področje. 7-ačela seje leta 1956 z udeležbo na 3 mednarodnem kongresu arhivov v Firencah, povabili so ga na mednarodno konferenco Okrogle mize arhivov v 7agrcb (I957J, ko jc bila prvič mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov v neki socialistični di /.a vi, na;o na pr i kongres francoskih arhivislov (Icla 1958;, ki jc nanj napravil poseben vtis, ne le v strokovnim pogledu, temveč ludi v spremljajočem, o čemer jc navdnično poročal na Članskem sestanku Arhivskega društva: V projektih Mednarodnega arhivskega sveta jc skupaj z dr Božom Otorcpccm pisal o naših notarskih in meslnili arhivih. N;, mednarodnih srečanjih ni /n.il nastopati prepričljivo le zaradi svojega bogatega poznavanja M roke, marveč Jud' zaradi odličnega /nania številr;h Wjili jC/ikov, kar si jc pri dobil že v mladosti. .Jvljenjska not ga je namreč vodila i/. TrsU, kjer jc bil rojen S, aprila 1919, preko Bratislave, Dunaja in Dubrovnika, kjer je obiskoval osnovno šolo in dva razreda gimnazije, v Ljubljano.
Sodelovanje dr, Vilfana v Beogradu je obsegalo tudi delo na novem arhivskem zakonu, pri čemer so obslaiali mnogi politični, pravni pa ludi strokovni problemi. Po aktualnosti jc iz-stopalo vprašanje odbiranja arhivskega gnidiva in leta I9*>R jc dr. Vilfan postal član strokovne komisije Sekretariata za piosvcio in kulturo Zveznega izvršnega sveta za izdelavo Navo dila i) odbiranju in Skarliranju arhivskega materiala, k; pa tedaj ob vseh iidnrlih vprašanjih v zvezi z nevim arhivskim zakonom formalno nisu hila sprejeta. Ker je pisal Pravno zgodovino Slovencev, v zadnii fazi ni mogel biti v večji meri udeležen pri pnpravi zakonov, ki so izšli leta 1964, pač pa so objavljena zvezna na čela (19o8l 1970), izdana na podlrgi Splošnega zakona o arhivskem ¿radivu, predvsem njegovo delo, čeprav / vsemi svojimi idejami ni mogel prodreti. Posta) jc ludi član tedaj ustanovlicnega Arhivskega sveta Jugoslavije
Kjuh lemu, da sc jc vedno bolj oitiral na Pravno fakulteto, [je šc v veliki men sodeloval pn prenovi arhivske dejavnosti v Slcvcmn. ki sc jc začela sredi Šestdeseti lci. Mnogo je pripomogel pri nasiajanju Vodnika po arhivih Sloveniic z nasveti ('¿dalo ga jc Arhivsko društvo leta 196.*). Pri pripravi elaborata o položaju, problemih in pcripck.ivah arhivske službe v Sloveniji, ki jc bil osnova za obravnavo arhivsko dejavnosti v Skjpščin: SR Slovenije decembra 1964, je hi deleži dr. Vilfana daleč največji. V zvezi z njegovo i> vedbe jc sodeloval pr pripravi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (sprejet 1966), dveh podzakonskih aktih io odbiranju in malc/ialncn; var-
226
Osebne vesti
ARH1"1 XIX 1996
slvu). pri ustanovitvi Skupnosti arhivov Slovenije (1966), načrtovanju arhivskega omrežja (1966) te: urejanju vprašanj strokovnih profilov in strokovnega usposabljanja v arhivih (1^68). Sam je že dolgo spraseval na strokovnih izpjtih arhivistike.
V okviru o/Hjene izdajateljske dejavnosti Arhiv-ikega društva Slovenije sva skupaj pripravila puhli kat; ■ Arhivi, od pisarne do zakladnice zgodovine (Ljubljana I96*7) ter Arhivi v Sloveniji (Ljuhljana 1970). Za strokovne usposabljanje v arhivih so bili tcoaj v prvi vrst' potrebni priročniki, ker za redne šolanje n. bilo izgledov, Unoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike, ki je delovala pn Višji pedagoški šoli v Ljubljani, dr. Vilfan pa je predaval na njej zgodovino arhivov m poslovanje ailiivov, se je obdržala le eno šolsko leto (iy57/.">8V Tako je Ariiivsko društvo kot nrvega i/dalo priročnik Arhivska tehnika (Ljubljana 1971), pri kaicrcin jc Viltan sodeloval s prispevkom o opremljanju in postavljanju gradiva. Pred tem sp jc moral že v letih 1959/60 intcn..ivno ukvarjati s tehničnimi vprašanji, ko jc Mestni arhiv ljubljanski pridobil ne le adaptirana skladišča, ki so bila tcdai najmodernejša v državi (Adaptacija zgradb za arhive, Arhivist lX'19fiO), marveč jc tudi nekaj časa sam vodil eclotna obsežna dela na ljubljanskem magistratu. Kot drugega pa sva napisala priročnik Arhivistika (Ljubljana 1971), še danes v mnogočem temeljno delo s tega področja. Tako sc jc lahko arhivistiki predvsem pc dr. Vilfanovi zaslugi - ludi pr: nas izoblikovala kot stroka, postavljena na sodobnih temeliih.
Ne nazadnje moramo omeniti delo dr. Vilfana pn vračanju arhivov iz Avstrije Pomemben jc bil njegov dele/ pri pripravi seznama jugoslovanskih zahtcv na pcdlagi sporazuma iz 'eta 1923 in pravicc do rc-stitucijc med vojne odnesenih kulturnih dobrin, Leta 1975 jc postal v mešani jugoslovansko-avstrijski komisiji član jugoslovanske delegacije, v jugoslo van.sktm delu ekspertskih komisij pa predsednik (za gradivo iz korolkih in tirolskih arhivov) oziroma član Oa gradiva iz .iiajcrrkcga deželnega arhiva v Gradcu). Zal mu jc nadaljnje neposredno delo pri teh vprašanjih preprečita nesreča na Dunaju tega let?. Za zasluge pri vračanju arhivov i/. Avstrije ga jc Arhivsko društvo Slo/enije sprejelo za častnega člana (1984).
Še nadalje ni odklanjal, za kar so ga naprosili v Beogradu. Leta I9d4 je sodeloval na mednarodnem kongresu arhivov v Bruslju, kjer jc v diskusiji opozoril tia potubc po ugotavljanju strukturnih lipov ureditve arhivskega gradiva, kar jc .še daner, glavni problem v mednarodni arhivis;ikt. Podrobno jc oh razložil svoje pogljdc na ta vprašanja na zveznem arhivskem po svetovanju leia 19^0 v Kranju, m sicer v referatu z naslovom Tipologija upravnih rcgistratur (Arhivist XX'1970). Leta 19*9 jc rodclovai na Okrogli mizi arhivov v Bukarešti, ki jc obravnavala arhive, pn stojne za gradivo lokalnih skupnosti (po naši takratni ureditvi so bili tc regionalni arhivi). Za mcdnariidru kongres arhivov v Mcsk"i leta 1972 jc skupaj s Pranjem Biljanom in Mifošcm Milošcvičcm pripravil obširen referat Arhivski pripomočki v službi znanosti (Archivum XXIV/197). Razumljivo jc, da jc dr. Vil
tati v Priručniku iz. arhiv:.stike, ki ga je ./dala Zveza društev arhivskih delavcev Jugcslavije, sodeloval s poglavjem Urejanje (Zagrch 1977). Velik ugled v tu jim m'i jc prineslo v lelih 1969 do 1972 članstvo v or ganu Mednarodnega arhivskega sveta, in sicer v komisiji za pomoč arhivom v deželah v razvoju.
Ob vsem leni delu pa je moral skrbeti še za Mest u arhiv ljubljanski, ki so ga vedno bolj pestile finančne ležavc. Ko jc arhiv prerasel v regionalnega, je to sprejel z. občutkom otožnosti. To jc tudi povedal lela 1989, kc smo mu izročali pri/nanje /a njugrvc zasluge ob 90-!ctnici arhiva.
Delo dr. Vi I lana na področju arhivistike in arhivske dejavnosti, ki sem ga mogel le na kiatko in ne popolno prikazati, je vidno še danes, čeprav jc leta 1972 zapustil arhiv in je v pravni zi;odovini dom? .n na uijcm dosegel ncprccenliive rezultate.
Juic Žontar
Dr. Zdravko Šundrlca (1915-1995)
Umrl jc "gespar" dr Zdravko fiundriea, eden naj-markantnejših arhivarjev duhrovmškcga Zgodovin-¡kega arhiva, ki mu jc vdane služil skoraj trideset let. Življenjska pet Zdravka fiurdrica ji bila polna pic-obralov in preizkušenj, ki jih jc znal pravilno usmerjan.
Rodil seje IS. januarja 19I5 v vasi Cskrušno na polotoku Peljcšcu. Po končani stednj šoli jc Študiral teologijo v Zagrebu n Rimu, kjer jc tnd: doktonial. Bil jc priznani pridigar v frančiškanskem redu. Teo loške č indije v Rimi* so mu dale podlago za delo, ki ga jc pozneje cpnivljal kot arhivar, Ril jc odličen latinist, obvladal jc več svetovnih jezikov kot arhivar pa jc postal eden najboljših "prualisiov z.a pomožne zgodovinske vede, predvsem za paleograTijo. Ohvlad.il jc vse najležj" pisave EihroVnKkM notarjev od 13. sto letja dalje, fic tako trii paleografski "rebus" zanj ni bil nerešljiv, ¡Jil je vsestran ¡ka avtoriteta na arlnvisiičnem področju.
Prva leta po osfohoditvi za Zdravka fiundrico niso bila ugodna. Takratni oblasti ni ustrezal. Njegova pri ljubljenast pn Duhroveanih ni bila v skladu s takratno politično usmerjenostjo, Dlje časa jt preživel v zapc rib. Po izpustitvi na prostost, ko je ostal brez uai nujnejsih sredstev za življenje, se je odloči., da slepi na novo življenjsko pol Novi sinirel Zivlicnja jc na*cl v dubrovniskem arhivu mrd orumenelinn pnrgamenti in zbledelimi, starodavnimi pisavami kjer sc jc za poslil leta 1950. Svoje zgodovinsko z.name .ie dopolnil s študijem zgodovine na FilozofsKi fakulteti v Sarajevu.