Nekaj napotkov za akcije KS
88 dreves za tovariša Tita
Lanska majska pobuda TD in DPM Drav-Ije, da celotno Dravlje postopoma spremene v lipov gaj ter en sam cvetoč vrt ter tako po-stavijo tovarišu Titu najlepši spomenik, je.na-letel po vsej Jugoslaviji na neverjeten odmev. Letos, 1. aprila, se je pričela uresničevati vse-jugoslovanska  akcija.
V vsaki KS 88 dreves za tovariša Tita
V Dravljah so takoj po THovi smrti zas^i-dili v njegovspomin 2 Kipi pri domu družbenih organizacij, letos pa 88 rdečih vrtnic pri Osnovni šoli Miiana Mravljeta. Zdaj pa že lisoči in tisoči starih in mladih, delavcev in dijakov — vsi ljudje širom po naši domovini sade drevesa ia vrtnice, urejajo Titove parke jn gaje, ki bodo po vsej Jugoslaviji vse mo-gočneje rastli in cveteli ter predstavljali naj-veličastnejši množični spomenik hvaležnosti tovarišu Titu. Vemo, da je tudi on izredno Iju-bil naravo, šumeče gozdove in livade ter je tudi sam gojil cvetje in si za svoj zadnji dom izbral — »hišo cvelja«.
Potrebne  so takojšnje kratkoročne in dolgoročne akcije
Tudi pri nas, v naši pbčini, se je v vsaki KS ljubezen do tovariša Tita izrazila še v eni kon-kretni in trajnd akciji: posaditvi 88 dreves za tovariša Tita! Vsi in povsod bi se radi ta-koj vključili v to lepo zamisel, toda pomladan-ska saditev drevesc je — žal — že zamujena. Kaj pa zdaj? Ali naj čakamo prekrižanih rok do jeseni? Ne, to bi bilo popolnoma zgrešeno! Brez vsakega odlašanja se moramo povsod lo-titi ikratkoročndh pripravljalnih akcij, prebuja-nja, osveščanja in aktiviianja množic za ures-ničitev te skupne jugoslovanske zaraisli.
Očistimo, uredimo in olepšajmo takoj območje svoje KS!
Odslranimo najprej vsa divja odlagaliiča raznih odpadkov ter razne druge črne toclce na otomočju svoje KS. Da bo več tovrstnega delovnega poleta in sodelovanja, napovejmo medsebojna tekmovanja med sosednjimi stano-vanjskirai bloki, med sosednjimi ulicarai in tu-di rned sosednjimi KS. Storimo vse, da ne bonio zadnji!
Navodila za takšna tekmovanja smo obja-vili -v aprils'ki številki Javne tribune (str. 6). S to začetno akcijo bomo premaknili zadevo ta'koj z mrtve ločke ler postopoma ogreli prav vse za — bolj čisto, urejeno, zdrava in prijet-no okolje.                                                   *
Ker bodo kmjevmi Titovi parki in gaji stal-ni spomeniki hvaležnosti in ljubezni do tova-riša Tita v vsaki KS, se je potrebno lotiti te dolgoročne akcije zelo resno in odgovorno. Najprej bomo morali v vsaki KS dobro razmi-sliti in razčistiti marsikaj. Prav zaradi lega vam nudimo nekaj napotkov za začelna razmišljanja in ukrepanja. Najprej se bomo soočili s vpra-šanjera:
— «kaj naj  posadimo?
Vsekakor m-oramo izbrati in se odločiti za vrsto drevja, ki bo trajno ter se bo v lelih razraslo v mogočna, košata drevesa s kar naj-bolj  dekprativnoestetskimi oblikami.
Verjetno   se   bomo   povsod   odločali   prod-vsem za slovanski simbol •— lipo,  toda — že takoj sedaj se moramo dogovoriti z neko dre-vesnico, da naim jeseni rezervira ustrezno šte-vilo   kakovostndh   in   lepo   oblikovanih   sadik. Verjetno bo namreč jeseni — zaradi velikega' povpraševanja  —  drevesnih   sadik   zmanjkalo' ter   bodo   dr.evesnice   izkoristile   priložnost   in prodajale  prav   vse,   tudi   to,   kar  nikakor   ne' ustreza za tak namen.
Drugo,  zelo  odločilno vprašanje je:
—  kolikšna finančna sredstva bodo potrebna?
Moramo si bili na jasnem, da verjetno ne bo ni-ti ene KS, ki bi lahko že lelošiijo jesen nabavila in zasadila vseh 88 dreves. Zaradi tega bo morala postati to srednjeročna ali ce-lo dolgoročna akcija, kl bo za svojo dokončno uresničitev zahlevala kar več let.
Idealno. bo, če bomo v vsaki KS že to jesen zasadili vsaj 22 dievesc in borao akcijo 88 dre-ves za tovariša Tita zaključili v tekočem sred-njeročnem planskem obdobju. Torej- se mo-ramo tudi o tem temeljito pogovoriti in konč-no plansko dogovoriti.      '
Tretje, nič manj pomembno, a marsikje ze-lo težavno vpr.ašanje je:
—  kje in kako zagotoviti ustrezno lokacijo?
Nobenega dvoma ni, da je za krajevni Ti-tov park ali gaj treba izbrati in zagotoviti naj-atraktivnejši prostor, na katerem se bo lahko razviila naravi najbližja likovna in prostorsko-funkcionalna rešitev tega zelenega in večnega spomenika tovarišu Titu.
Pri vsem tem moramo med drugim zlasti upoštevati poznejši — večdesetletni — razrast drevesnih krošenj t.er poskrbeti, d.a bodo^ime-la drevesa takrat dovolj prostora. Nobenega dvoma ni, da je za 88 dreves TUovega parka potrebno najmanj pol hektarja površine.
Pavle Šegula