Letnik XXXI.
Izhaja poljubno, najmanj P« Štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p inozemstvo 3 Din. J »JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE ===== v Ljubljani. ■■■■	-	■	-
Poštnina v gotovini platan«.
Številka 5.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinninmi
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din,
'/■* strani 80 Din,
'/8 strani 40 Din,
1 / io strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1927.
Vesti starešinstva.
1.
Izredne podpore iz 2% gasilskega sklada.
Gasilna društva vlagajo v nasprotju z določili § 10. zakona z dne 12. avgusta 1922 (razglašenega v Službenih kovinah št. 288, z dne 23. decembra 1922, priloga Ll. in v Uradnem listu št. 51/7 iz 1. 1923.) prošnje za podporo iz 2% gasilskega sklada tudi med letom, četudi ni v to nujne Prilike. Dostikrat so te prošnje naslovljene naravnost na velikega župana, ki jih mora odstopiti JGZ radi oddaje Mnenja in predloga, kar pa povzroča velikima županoma nePotrebno manipulacijo.
Gasilna društva opozarjamo na zgoraj navedena dolo-c*la s pristavkom, da se veliki župan ljubljanske oblasti, P° uradnem dopisu z dne 26. septembra 1927, U. broj *1.863-11, v bodoče ne bo več oziral na med letom došle Prošnje — izvzemši izredne, glede nujnosti dobro utemeljene slučaje — temveč samo na predloge JGZ, ki jih po « Ih. cit. zakona predlaga koncem vsakega leta velikemu županu.
Pri tej priliki opozarjamo gasilna društva, da so prošte za podpore iz gasilskega sklada kolka proste.
2.
Gasilski koledar za leto 1928.
•
• Skupščina JGZ je na svojem zborovanju dne 17. ju-'ha t. 1. sklenila, da je vsaka gasilska župa in vsako v JGZ Velanjeno gasilno društvo dolžno prevzeti po en izvod Gasilskega koledarja za leto 1928., ki ga izda JGZ. Lite-'arni odsek JGZ je tisk, vezavo in razpečavanje koledarja Poveril Hermanu Zupanu, članu tega odseka.
Obvezni koledarji se v kratkem razpošljejo gasilskim '-Upam, da jih razpečajo pri svojih gasilnih društvih. Vse 'adaljnje naročitve koledarja sprejema tov. Herman Zu-Pan v Ljubljani, Gajeva ulica 2.
Gasilci, sezite po koledarju, ker mora biti koledar lepogrešljiva žepna knjižica vsakega gasilca, vsaj pa vsa-veKa dostojanstvenika.
3.
Gasilske potrebščiniei
Išče se rabljena in dobro ohranjena četverokolna briz-i Inica s sliko in opisom. Ponudbe sprejema Stjepan Uvor, Zagreb, Rokova ulica 2.
Gasilno društvo v Braslovčah prodaja dobro ohra-Jeno brizgalnico. Več pove omenjeno gasilno društvo.
kol ^as^no društvo na Stari Vrhniki prodaja četvero-oino ročno brizgalnico, ki je priznano najboljša v Vrhni-1 kasilski župi. Kdor želi kupiti brizgalnico, naj se obrne Prodajalca.
f Zdravko Deleja.
Tebe ni,
a Tvoj duh živil
Neizprosna smrt nam je zopet pobrala vzor-gasilca župnega načelnika Gornjesavinjske gasilske župe tovariša Zdravka Delejo iz Rečice v Sav. dol. Rajni Zdravko Deleja je pristopil h gasilnemu društvu v Rečici v Sav. dol. leta 1890. in bil skoz 5 let društveni tajnik. Od leta 1895. do leta 1925., celih 30 let pa načelnik. Pod njegovim vodstvom se je postavil gasilski dom, nabavila za tiste čase moderna parna brizgalnica in drugo orodje in oprema.
Po prevratu pa, ko se je ustanovila JGZ je tovariš Deleja leta 1919. ustanovil Gornjesavinjsko gasilsko župo. Nikjer ga ni manjkalo, kadar je šlo za pcvzdigo narodne zavesti, za napredek, moderniziranje in organiziranje gasilstva. Uvidel je veliko potrebo gasilstva, zato je ustanovil z marljivim in požrtvovalnim tovarišem Franom Štiglicem v kratkem času gasilna društva: Nazarje, Gorica, Pobrežje, Solčava in Grušovlje in na ta način v splošnem dobro preskrbel v Gornjesavinjski dolini za požarno varnost.
Tovariš Deleja pa ni deloval samo za pomnožitev gasilstva, ampak je skrbel za strokovno izobrazbo, prirejal večje župne vaje, stavil gasilce večkrat pred težke naloge in bodril iste k vztrajnemu delu prostovoljno prevzete dolžnosti.
Tvoje plodonosno delo pa je s- sodelovanjem vrlega tovariša Štiglica rodilo lep napredek na polju gasilstva v Gornjesavinjski dolini, ki sta skoz 35 let skupaj delila usodo težkih dni iz ljubezni do bližnjega in ljubezni do naroda in domovine.
Že težko bolan si se kot odbornik JGZ še vedno udeleževal sej ter neumorno deloval za procvit lepo razvijajoče se JGZ.
Jeknili smo, ko smo zvedeli, da je tvoja bolezen neozdravljiva, kajti predobro smo se zavedali, da te prehitro izgubimo in da izgubimo enega naših najboljših.
Kako si bil priljubljen med svojimi gasilci in prebivalstvom, je pokazala tvoja zadnja pot. Celokupna gasilska župa Gornjesavinjska se je pod vodstvom župnega pod-načelnika Goltnika zbrala, da spremi svojega tovariša župnega načelnika k zadnjemu počitku. Tov. Volk iz Šoštanja s tovariši je zastopal gasilsko župo Slovenjgraško, tov. Vengust iz Celja pa JGZ, ki se je pri odprtem grobu poslovil v imenu gasilstva.
'Pred hišo in na grobu so pevci zapeli žalostinke, gasilci in mnogobrojna množica prebivalstva pa je spremljala tovariša, moža in človeka, ki je posvetil vse svoje življenje človekoljubju, na prijazen hribček k zadnjemu počitku, kjer počiva njegov tovariš in prednik Mayer.
Dragi tovariš! Tebe ni, a tvoj duh živi v tisočerih hvaležnih srcih, katerim si bil voditelj, tovariš, prijatelj, zatorej počivaj sladko, počivaj slajše, kakor si živel in umrl.	j. v.
Odlikovanje gasilstva.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1927 (Uradni list z dne 21. julija 1927, št. 78) so odlikovani naslednji gasilci:
a) z zlato svetinjo za civilne z a s lu g e : Peter Trnovec v Ljutomeru, Josip Murath v Ljutomeru, Henrik Breznik v Spodnjih Hočah, Fran M a r -č i č v Račju, Mihael D i k a n č i č v Račju, Jakob K o 1 e r v Zgornjih Hočah, Josip M oh orič v Račju, Matija D o-m i n c v Framu, Štefan Stern v Račju, Alojzij Štern v Račju, Josip Kramberger v Zgornji Senarski, dr. Josip Urbaczek v Mariboru, Ivan J e n e s s i v Mariboru, Štefan Šohar v Rankovcih, Mihael Fi strič v Podčetrtku, Valentin Jurše v Podčetrtku, Anton K o-1 a r v Podčetrtku, Fran M o t o h v Podčetrtku, dr. Ivan Lichtenegger v Šoštanju, Janko R i t o v š c k v Šoštanju in Josip T o t e r v Šoštanju;
b) s srebrno svetinjo za civilne zaslu-g e: Andrej M e s a r i č v Peklu, Ivan L e h n e r v Peklu, Tomaž Kranjc v Framu, Ivan Böhm v Framu, Alojzij F a 1 e š v Račju, Ivan R o t n e r v Spodnjem Radvanju, Ivan P a h 1 e r v Zgornjem Radvanju, Josip H o 1 n t h a-n e r v Zgornjem Radvanju, Andrej Lešnik v Zgornjem Radvanju, Ivan P e s e k v Zgornjem Radvanju, Ivan V e r-d o n i k v Zgornjem Radvanju, Josip Zöhrer v Zgornjem Radvanju, Fran K r a i n z v Spodnjem Radvanju, Ivan Lerš v Vrhovem dolu, Ivan Grašič v Pekrah, Anton K e r c h e v Pekrah, Fran Kaiser v Pekrah, Fran Schunkov Zgornjem Radvanju, Ferdinand V o r-g i n v Zgornjem Porčiču, Jakob Kovačič pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, Štefan Š k a 1 i č v Sebeborcih, Ivan Obal v Strukovcih, Josip Lulik v Strukovcih, Mihael Š i f t a r v Strukovcih, Štefan O b a 1 v Tonkovcu, Fran Vučak v Strukovcih, Fran Šiftar v Strukovcih, Aleksander B a c v Strukovcih, Peter Z i e g 1 er v Vuzenici, Ivan Kresnik v Vuzenici, Ferdo M e d 1 v Mežici, Mihael Mežnar v Črni, Ferdo Ovčak v Vuhredu, Filip Horvat v Ormožu, Franc Škrinjar na Hardeku, Matija Masten v Pušencih, Fran Šoštarič na Dobravi, Ivan O o r š i č v Središču, Filip Bezjak v Trgovišču, Anton F i š tr a v e c v Trgovišču, Filip Kumer v I rgovišču, Blaž Skuhala v Trgovišču, Fran Schwarz v Šoštanju, Fran Zelič v Šoštanju, Ivan Prešiček v Kozjem, Anton Kunej v Kozjem, Anton Berstovšek v Kozjem, Anton K 1 a k o č e r v Ješovcu, Anton Cvetko v Podčetrtku, Fran Jug v Podčetrtku, Josip V e r b o v š e k v Podčetrtku, Jurij Kunst pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, Karel O o r j u p pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, Alojzij Z u-p a n v Hrastju, Anton F e n r i h pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, Fran Bab ič pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, Anton |P e p e r k o v Belem pri Šmarju pri Jelšah, Fran Rom v Šmarju pri Jelšah, Fr_an Pevec v Št. Juriju ob južni železnici, Fran Godec v Botričnici, Ivan Pretnar v Braslovčah, Fran Lokan v Braslovčah, Anton Rataj v Crnolici, Ferdinand Rifel v Gornjem gradu, Alojzij S 1 a t i n š e k v Gornjem gradu, Martin K o 1 m a ni č v Bučečovcih, Fran Cvetkov Bučečovcih, Alojzij Kolbl v Bučečovcih, Alojzij Križan v Bučečovcih, Fran Š i j a n e c v Iljaševcih, Josip Š i j a n e c v Bučečovcih, Fran Cvetkov Bučečovcih, Fran Kristl v Bučečovcih, Fran Wund eri v Cezanjovcih, Ivan Ribič v Cezanjovcih, Fran Lukner v Cezanjovcih, Josip Gorjak v Cezanjovcih, Fran Pušenjak v Cezanjovcih, Ivan Pušenjak v Cezanjovcih, Ivan F e u š v Cezanjovcih, Alojzij Dunaj v Lukovcu, Matija L i p o-vec v Cezanjovcih, Fran Lipovec v Cezanjovcih, Fran Kovačič na Cvenu, Andrej Roškar na Cvenu, Fran Vargazon na Cvenu, Ivan R u s na Cvenu, Jožko Novak na Moti, Fran L a h na Moti, Matija S o v i č na Moti, Mihael Korošak v Grlovi, Josip T o p o 1 n i k v Banovcih, Anton Belec v Grlovi, Alojzij Novak v Ba-
novcih, Ivan Š t a m par v Grlovi, Fran C a g r a n v Banovcih, Matija Zadravec v Grlovi, Andrej Heric v Banovcih, Fran K a r d i n a r v Banovcih, Fran Strni-ša v Grlovi, Matija Verbajnščak v Grlovi, Fran Z a ve c v Banovcih, Fran Gajser v Iljaševcih, Vid Magdič v Ključarovcih, Josip Cvetko v Ključarov-cih, Fran Magdič v Ključarovcih, Alojzij Kosi v Ključarovcih, Fran S a g a j v Ključarovcih, Alojzij Slana v Ključarovcih, Jakob Erlich v Ključarovcih, Anton M a-r i n i č v Bergovskih Prelogih, Fran Šiškov Kokoričih, Alojzij Š t i b 1 a r v Križevcih, Anton V r a b I v Križevcih, Jernej Vrbnjak v Križevcih, Fran Bratina v Križevcih, Alojzij Stajnko v Križevcih, Matija Rožman v Borečih, Matija N o v a k v Borečih, Josip H 1 a d n j a k v Borečih, Ivan Magdič v Borečih, Jožko S t r n i š č a v Križevcih, Alojzij Novak v Grabi, Ivan Novak v Lukavcih, Fran S t a n j k o v Lukavcih, Fran Pušenjak v Lukavcih, Fran Jelen v Lukavcih, Dominik K a r b a v Noršincih, Fran Sever v Nunski grabi, Avgust Kosi v Stročji vasi in Josip K š e 1 a v Stročji vasi.
Nadalje so bili odlikovani z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. avgusta 1927 (Uradni list z dne 31. avgusta 1927, št. 91) naslednji člani gasilnih društev:
a) z zlato svetinjo za civilne zasluge: Anton G u š t i n v Metliki; Janko Švajger, Mihael Švajger, Janko F u g i n a in Joža J e r m a n v Črnomlju; Alojzij Ceglar, Anton P uš, Jakob Porenta in Fran Grabljevicv Št. Vidu pri Stični; Ignacij Kvas v Ljubljani; Viktor Nifergal v Kandiji; Anton Sto-p a r, Rudolf Smol a in Josip Ilovar v Novem mestu; Ivan Koprivnik v Radečah; Simon M r a m o r v Cerknici;
b) s srebrno svetinjo za civilne z a s 1 u -g e: Ferdinand Doktorič v Metliki; Martin Stezi-n a r in Matija S e v e r v Semiču; Anton V a r d j a n, Ivan K o r ž e, Anton J u n e k, Mihael Mihelič, Fran K a m-b i č, Josip S kubi c, Josip Švajger in Janko K r a-m a r i č v Črnomlju; Fran Lužar, Ivan Klančar, Josip Semič in Anton G o r n i k na Blokah: Ivan Brin o-v i c, Jakob U 1 e in Ivan Stražišar v Dolenji' vasi, srez Logatec; Tomaž Sterle, Ivan Sterle, Karel K o-vač, Ivan Benčina in Anton Lekan v Starem trgu pri Ložu; Matevž Z a v i i'š e k v Račni; Anton G a b e r-š e k, Valentin G o s t i č, Fran L o n č a r, Valentin Jere-ti na, Lovro Rak in Martin Sušnik na Brdu; Ivan M i h e 1 č i č in Peter P r o s e k v Dolskem; Valentin Š 1 i-
a,rJ ^tobu; Kristijan P r e m r u v Kranju; Ivan K r a 1 j v I ržiču; Jernej Le g a t v Naklem; Fran K u r a 11 in Matevž Stefe v Šenčurju pri Kranju; Fran Lajovic, Josip Stok, Srečko Koklič in Fran Janša v Litiji; Anton Hauptman, Ivan Zupančič, Anton Line, Fran A n ž lova r, Alojzij R-o v a n š e k in Josip K r i-štof v St. Vidu pri Stični; Anton Kadunc in Tomaž K a v č i č v Ljubljani; Anton Zor m a n v Mostah pri Lj.; Josip J e r š i č in Andrej J e r š i č v Rovtah; Edvard P c-t e r 1 i n, Štefan Kumar in Fran K a j b i č v Mokronogu ; Alojzij A p e j, Fran Stare in Fran O d 1 a z e k v Št. Rupertu; Fran Resnik v Škocijanu; Fran Falkner, Josip J e r e 1 e, Josip Bergmann, Josip O g o r e u c, Fran Lumpert, Josip Petrič, Karel S u c h y, Ivan Adam, Jakob |P r e ž e 1 j in Fran Bernard v Novem , mestu, Ivan R c c e 1 j in Fran Grebenov Kandiji • Ivan Jerman, Ivan Dimc, Martin Pečnik in Martin K a-stelic v Krškem; Fran B u t k o v i č, Alojzij A r h, Fran L a v r i n š e k, Fran Vovk in Alojzij O i o 1 e s v Lc-skpvcu; Ivan B o 1 b e 1* a in Anton Zupančič v Lokah !?.*"* Zidanem mostu; Fran Koritnik v Vidmu, srez Brežice ; Fi an P c r^o v š e k, Josip Adam i č, Ivan G o r j u p, Tran ^	’ an Levstek, Fran Žgajnar in
Ivan Marolt pri Sv. Gregorju; Fran Skumavc na Dovjem; Vinko Jan in Jakob Kocjančič v Gorjah; Josip J a n c v Hlebcah; Ivan Kavalar v Hrušici, srez Radovljica; Rok Bohinc, Valentin Arh, Matija Mi-
Lel j, Marko Pogačnik, Fran Varl, ivan Kralj in Prh Bevc v Kamni gorici; Josip Vengar in Mihael N o č na Koroški Beli; Lovro D r m o t a, Ivan Lazar in Jurij Legat v Kropi; Fran Bohi n c, Peter K o c j a 11, Andrej M o k o r e 1 in Fran Bester v Lesah; Ivan K 0-L a 1 j in Lovro Janc v Mošnjah; Fran Dolžan v Radovljici; Fran Potočar, Ivan P r h n e, Jurij Š a š c k, man Novak, Fran Pavlin, Josip Radešček in Pran T u r k v Orehovici; Josip K a j 111 a, Štefan Koren in Ivan Jazbec v Radečah.
Naročanje brizgalnic.
(F. Barle.)
J
Naše gasilstvo ne le v organizatornem, temveč tudi V tehničnem oziru skokoma napreduje. Dan za dnem slišimo in čitamo v dnevnih in strokovnih listih, da si je zdaj to zdaj 0110 gasilno društvo nabavilo novo motorno ali avtomobilno brizgalnico. Mimogrede naj omenimo, da motorne brizgalnice temeljito izpodrinile parne in električne brizgalnice vseh sistemov.
Pri izročanju novih motornih brizgalnic splošni uporabi smo se po večini prepričali o krasnem in nepričakovanem delovanju nove motorne ali nove avtomobilne brizgalnice, doživeli pa smo tudi iznenadenja. Nova briz-kalnica ni nudila tega, kar smo pričakovali. Dala ni pravega curka, pri strmini ali višini pa je docela odpovedala. Kje je vzrok, se po navadi spogleduje pri takih pojavih Kasilstvo, in čestokrat pade greh na naročnika samega. Ni yse eno ali brizgalnico naročimo za ravnino ali pa za gri-časte kraje. V ravnini pride moč brizgalnice (atmosfere) v upoštev le dolžina položene cevi, v gričastih krajih pa Poleg dolžine tudi relativna višina, čim večja je razdalja med brizgalnico in gorečim predmetom, temveč atmosfer rabi brizgalnica. Na 100 m dolžine računamo eno atmosfero. Pri gričastih krajih pa pride, kakor rečeno, v upoštev tudi višina. Na 10 111 višine računamo eno atmosfero. iPoleg dolžinskih in višinskih atmosfer pa moramo računiti tudi s trenjem (1%), torej s približno eno atmosfero, tri atmosfere mora imeti voda v ročniku ali gobčniku, če hočemo, da imamo dovolj moči za gašenje, in dve do tri atmosfere moramo imeti v rezervi. Pri naročanju motorjih brizgalnic moramo potemtakem računati z dolžino, z višino, s trenjem, z močjo v gobčniku in z rezervo.
Kakšna naj bo torej motorna brizgalnica, s kakršno Umremo uspešno delovati 11. pr. na ljubljanskem gradu? Ljubljanski grad leži 300 m od Ljubljanice (vodoravna črta) in 64 m visoko nad gladino Ljubljanice. Za uspešno delovanje na ljubljanskem gradu potemtakem rabimo: za dolžino 300 m — 3 atmosfere, za višino 64 m — 6 atmosfer, za trenje (1%) — 1 atmosfero, za moč v gobčniku — 3 atmosfere, za rezervo — 3 atmosfere, skupaj — 16 atmosfer.
Motorna brizgalnica, s katero hočemo uspešno delo-vati na ljubljanskem gradu mora imeti 15—16 atmosfer
Pritiska.
Po tem primeru si vsako gasilno društvo more izravnati samo, kakšna motorna brizgalnica bi bila primerna Zanj, odnosno za njegove kraje.
Več zahtevati od motorne brizgalnice kot zmore, pa bi bilo smešno, kakor bi bilo smešno zahtevati od uboge konjske pare, da potegne več kot more.
Pa še nekaj je, kar je treba upoštevati pri naročanju 'Uotornih in pa tudi navadnih brizgalnic — terenske razmere. V nekaterih krajih je nemogoče priti do vode z uvtomobilno brizgalnico ali s četverokolno motorno briz-kalnico, pač pa z dvokolno navadno, ali z dvokolno snemalno brizgalnico, ali pa s priklopno dvokolno motorno örizgalnico lahko pridemo do vode. Kjer imamo težkoče s.četverokolno ali dvokolno ročno ali motorno brizgalko, tam uporabljajmo nosno ročno ali nosno motorno
brizgalnico, tako imenovani agregat. Pri naročanju novih brizgalnic moramo poleg finančnega vprašanja uvaževati tudi terenske in vodne razmere, da ni kesanja in očitanja po prevzemu nove brizgalnice.
Krpanje cevi z nitkami.
Tehnični odsek JQZ je na skupščini dne 17. julija po svojem referentu omenil krpanje cevi z nitkami. Ker nam od več strani prihajajo vprašanja, kako krpamo cevi z nitkami, v nastopnem podajamo nekoliko podatkov.
Krpanje cevi z nitkami se izvrši na sledeči način:
Kos starejše, neuporabne, toda ne preležane konopne cevi odrežemo v približni dolžini 7 do 10 cm in razložimo v nitke, iz katerih je cev napravljena in sestavljena.. Te nitke lepo zravnamo in zložimo drugo poleg druge in pripravimo za krpanje. .
Nato vzamemo cev, ki jo nameravamo zakrpati, in jo položimo z luknjico navzgor na mizo ali klop.
Namen krpanja z nitkami je, da luknjice, pri katerih cev pušča, zamašimo z nitkami in sicer z večjim številom nitk, če je večja luknjica, in z manjšim številom, če je luknjica manjša.
Konopno cev z roko toliko stisnemo, da je napeta in da zamoremo s posebnim šilom vtakniti v luknjico nitke, kolikor jih pač moremo spraviti v to luknjico. Delamo takole:
Vzemimo nitko ter jo položimo s sredino točno rta luknjico cevi, primimo šilo in ž njim okobalimo nitko v sredini in jo potisnemo previdno skozi luknjico, približno 2 cm globoko. Potem potegnimo previdno šilo iz luknjice in nitka je do polovice v cevi, polovica pa jo moli iz luknjice. Nato vzemimo drugo nitko in jo položimo križem prve, tako da tvorita prva in druga nitka kot s 90°, ter jo primimo s šilom v sredini in potisnimo v cev. Tudi ta nitka ostane, ko vzamemo šilo previdno in polagoma iz cevi, do polovice v cevi in do polovice zunaj.
Sedaj vzemimo tretjo nitko, ki jo položimo tako kot prvo, in potisnimo v njeni sredini s šilom skozi luknjico v cev. iPotein četrto nitko zopet kot drugo.
S peto, sedmo, deveto, enajsto itd. nitko postopamo, kakor s prvo, s šesto, osmo, deseto, dvanajsto itd. nitko pa kakor z drugo, in to tako dolgo, dokler nam je mogoče, torej dokler nam delo s šilom to dopušča. Ko ne gre nobena nitka več skozi luknjico, cev zopet zravnamo v zaprto lego in jo zatolčemo z lesenim ali železnim kladivom, kakor kovač zakovico.
S tem postopkom smo napravili na cevi pri luknjici zakovico iz konopnih nitk. Zunanji del nitk obstrižemo s škarjami, da dobi gladko površino ter je kot zakovica in ne kot šop.
Paziti je tudi na to, da nitke ne segajo pregloboko v cev (2 cm), ker bi drugače ovirale pretakanje vode.
Takšnih krp lahko napravimo na cev poljubno število. Silo, s katerim delamo, ima ob koncu dvodelno obliko, da lahko zagrabi nitko in to napravimo z zapilje-njem malo skrajšanega čevljarskega šila.
Ves postopek pri krpanju je enostaven in prepričani smo, da ga bo vsak količkaj praktičen član pravilno pogodil.
Razvoj gasilstva.
(Fran Barle.)
Velika pratika za leto 1927., ki jo je izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani, je med drugim prinesla moj članek »Moderni g a s i 1 s k 1% s t r o j i«. Ker ima članek več podatkov, ki so zanimivi za vsakega gasilca in ker je le malo gasilcev, ki so v Veliki pratiki čitali omenjeni članek, ga z malimi dodatki in izpreme-nami objavljamo v našem strokovnem listu. Članek je razdeljen v tri dobe: v stari vek, v novejši Sas in v moderno dobo.
Stari vek.
Kar pozna človeški rod' ogenj in njegove koristi, je z njim tudi v neprestanem boju. Ogenj je človeku v korist le dotlej, dokler ne prekorači dopustnih meja, če pa jih prekorači, mu je najhujši sovražnik, mu streže ne le po imetju, temveč tudi po življenju.
V starih časih so vžigali ogenj s tem, da so naporno drgnili les ob les dotlej, da se je vnel, in tako pridobljeni ogenj so potem gojili od jutra do večera na ognjiščih.
Zgodovina nam pravi, da so se varnostni ukrepi proti požarom izdajali že pri starih Egipčanih in Rimljanih. Gasilno orodje je bilo za tiste čase seveda preprosto, vendar pa so poznali že brizgalnice, ki pa se ne morejo primerjati današnjim.
Prvo brizgalnico je izumil grški mehanik Ktesibij iz Aleksandrije (250 let pred Kr. r.). To je bilo pravzaprav le vodno črpalo z dvema valjema, z batom in s sesalno ter iztočno zaklopnico. Rimski pisatelj in vojni stavbni mojster Vitruvij opisuje Ktesibijevo črpalo kot stroj za dviganje vode, ki pa nima sukalne iztočne cevi in je ne-porabno za gašenje. Iz tega se sklepa, da je bila Ktesi-bijeva iznajdba le vodna črpalka, brizgalnica s sukalno iztočno cevjo pa je poznejša iznajdba.
Petdeset let nato je Ktesibijev učenec, Heron iz Aleksandrije, izdal knjigo »Poskusi z zrakom«, kjer podrobno opisuje gasilno brizgalnico. O vetrniku sicer ne omenja nič, pač pa svoj izum, Heronovo bučo, ki je bila nekak vetrnik. Iz dna buče Je bila izpeljana navpična cev z zaklopnico pri iztoku iz buče in z gobčnikom vrh cevi. S črpanjem vode v bučo je bil zrak stisnjen v buči, ki je potem z močnim curkom gnal vodo iz cevi. Ker pa to ni bila sukalna iztočna cev, je voda tekla seveda samo navpik. Brizgalnica se je polagoma izpopolnila, tako da je bila porabna ob požarih.
Sledi o drugih gasilnih pripravah razen brizgalnice segajo v dobo prvih rimskih cesarjev, v dobo Kristovega rojstva.
Tu naj omenim nekatere gasilne priprave Rimljanov in pa Rima samega.
O stavbah, ki so v najožjem stiku s požari, piše rimska zgodovina, da so bile zelo raznolične, ulice pa ozke in vijugaste. Visoke hiše so bile do vojne z epirskim kraljem Pyrrhom (284 pr. Kr.) krite z deskami, sploh v žalostnem stanju, in pri tem je ostalo tudi naslednja stoletja. Šele v dobi rimskega cesarja Avgusta (63. pr. Kr.) so po večini izginile stare podrtije in zrastle nove zidane stavbe, toda nekatere zasebne stavbe pa so ostale, četudi so poleg njih zrastle mogočne palače. Zaradi stisnjenih stavb v starem Rimu, radi mnogoterih lesenih prizidkov ob hišah, s širokimi na ulice štrlečimi in spodaj odprtimi podstrešji, je nastalo več velikih požarov, ki so uničili velikansko imetje.
Posebnega gasilskega zbora Rimljani sicer niso imeli, pač pa je bil gasilni posel v najožjem stiku s splošno varnostno stražo. Ta je imela za cesarja Avgusta 7 kohort, t. j. zborov po 1000 mož in vsaka kohorta po 7 cen-turij ali čet. Vsaki četi je bil prideljen po en brizgalničar (syphonarius), po en trobentač in več donašalcev vode.
Ktesibij in Heron sta imenovala svojo izumitev »syphon«, kar pomeni po naše črpalko.
Rimljani so imeli za gasilno pripravo poleg sifonov vedra, lestve, drogove, ponjave (plahte), košare, cunje, gobe in metle. V Rimu so imeli celo posebne izdelovalce gasilnih cunj. S temi capami pomočenimi v vodo so branili sosedna poslopja. Iz tega lahko sklepamo, da so bile rimske stavbe po večini lesene.
Omenjeno preprosto gasilno orodje je deloma še danes v rabi, toda le kot pomožno orodje in v to svrho, da pomagamo brizgaln ici do čim boljših učinkov. Bog si ga vedi kakšnih nepričakovanih uspehov pa ob požarih pri tako primitivnem gasilnem orodju ni bilo mogoče pričakovati, storilo se je pač, kar se je dalo. Rimski pisatelj Seneca trdi, da je bila pomoč pri visokih zgradbah sploh popolnoma nemogoča.
Zavarovanja proti ognju Rimljani niso poznali, pač pa je država pri večjih požarih podpirala pogorejce, da so mogli graditi nove stavbe. Po deželi je bilo z gasilskimi pripravami še veliko slabše. Pogorelo je n. pr. mesto Nikomedia in rimski pisatelj Plinij mlajši je poročal cesarju Trajanu (98—117 po Kr.) takole: »Ogenj se je zategadelj razširil v tako velikem obsegu, ker sploh ni bilo nobene gasilne priprave, ni bilo ne sifonov, ne čebrov in ne drugih gasil. Gledalci so bili brezbrižni in se dela niso udeležili.« Brez zijal potemtakem tudi pri Rimljanih ni bilo.
Plinij je v svojem poročilu predlagal, naj se ustanovi družba 150 tesarjev, ki naj bi skrbela za gasilski posel. Trajan je Plinijev predlog sicer odbil, pač pa je zaukazal, naj se nabavi potrebno gasilno orodje in da mora ljudstvo pomagati pri požarih.
Požigov je bilo v starem Rimu izredno veliko, četudi so bile za požigalce določene najstrožje kazni. Požigalce so oblekli v »tunico moleto«, t. j. suknjo, prepojeno z voskom ali s smolo, in jih žive zažigali. Pozneje so jih izpostavljali divjim živalim, da so jih raztrgale.
Pa ostanimo pri brizgalnicah. Ktesibijeva brizgalnica, kakor rečeno, je bila tlačilna brizgalnica brez vetrriika, Heronova pa je imela že bučo ali vetrnik, kakor ga dandanes imenujemo.
Tudi iztočna sukalna cev je izum Heronov, kajti sani pravi v opisu svoje brizgalnice, da bi bilo obračanje cele brizgalnice težavno, v sili pa tudi zamudno.
Heronove brizgalnice so bile razširjene po vsej rimski državi, toda v dobi splošnega preseljevanja narodov (375. po Kr. r.), ko so Huni jeli prodirati v Evropo, so se izgubile vse kulturne pridobitve, med temi tudi Hero-nove brizgalnice.
Novejši časi.
Do dunajskega požara leta 1276 , ki je uničil velik del mesta, nimamo poročil o požarnovarnostnih odredbah in pripravah, znano je le, da so Huni plenili in požigali vse od kraja in menda ni vasi, ki bi ne bila požgana in oplenjena. Šele dunajski požar (1276) je dal povod, da je bil izdan prvi požarni red, ki pa je bil veljaven samo za mesto Dunaj.
Odtlej pa do 1. 1672., ko je Holandec Jan Heyden znova izumil brizgalnico z vetrnikom, ki je bila pozabljena nad 1000 let, so se na raznih krajih pojavljali različni izumitelji brizgalnic, pa nobena ni prišla do prave veljave. Najprvo so uvedli ročno brizgalnico, t. j. bronasto 60 do 100 cm dolgo cev, v kateri je tesnoprodrsni bat sesal in potem sunkoma metal vodo.
Prvo večjo in današnjim brizgalnicam nekako predhodno brizgalnico je izumil Francoz Jakob Bessoni iz Lyona 1. 1578. Bil je velik na voz postavljen valj z dolgo iztočno cevjo na enem koncu, od drugega konca pa je ročica potiskala bat v cev in tako iztiskala vodo iz cevi. Vodo v valj je bilo treba donašati s posodo.
Sto let po Bessonijevi izumitvi se je pojavil v Niiren-bergu šestilar Ivan Hautsch, ki je iznašel težko brizgal-nioo z ležečim valjem na nekakih saneh. V brizgalnico so vpregli po dvoje konj, gonilo pa jo je po 28 mož. Colo debel vodni curek je dosegal višino 80 do 100 čevljev.
L. 1688. je bila v Strassburgu napravljena prva brizgalnica z navpik stoječimi valji.
(Dalje prihodnjič.)
Društvene in župne vesti.
a)	Društvene.
Gasilno društvo na Jesenicah, Gorenjsko, si je nabavilo novo priklopno motorno brizgalnico (s 36 PH) od tvrdke K. Rosenbauer, Linz. Brizgalnica stane z 200 m cevi 84.000 Din. Blagoslovitev motorke se je pršila dne 8. sept. t. 1. Kumovala je županja ga. Čufarjeva, blago-
slovil jo je domači župnik g. Kastelic s primernim nagovorom. Pri tej priliki se-je tovariš načelnik Karol Neu-raan zahvalil vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k tej Piepotrebni napravi. Najbolj pa nam je povzdignil slavnost zvezni tajnik tov. Hojan iz Ljubljane, s svojim v srce segajočim govorom, ki nam je razložil pomen gasilstva, tako, da ga je mnogobrojno občinstvo kljub neprestanemu nalivu z zanimanjem in splošnim odobravanjem Poslušalo. Pri tej slavnosti nam je brezplačno svirala Kodba K. d. d. z Jesenic. Veselica se je morala radi slabega vremena preložiti ter se je vršila dne 18. sept. 1927 s prav zadovoljivim uspehom. Posebno pozornost so vzbudila jeseniška dekleta, ki so se prav originalno z volovsko vprego pripeljala v narodnih nošah na veselico, Pri kateri je pevsko društvo »Sava« pelo prav izbrane Pesmi, godba sokolskega društva pa svirala prav krasne koncertne in plesne točke. S hvaležnostjo ugotavljamo, da sta se obedve omenjeni društvi našemu vabilu za sodelovanje brezplačno in polnoštevilno odzvali. Omeniti Pioramo tudi, da je društvo priredilo pred veselico reklamni obhod skoz Jesenice in Savo, ter pokazalo občinstvu novo brizgalnico, ki je bila priklopljena k avtomobilu g. Paara, katerega nam je dal na razpolago. Tudi elektrikar g. Pretnar nam je posodil svoj avtomobil, h kateremu smo pripeli voz s cevmi. Po obhodu se je vršila kratka vaja, da smo občinstvu pokazali tudi delovanje brizgalnice.
Ljudstvo je naklonjeno našemu društvu in zato izrekamo tem potom vsem in vsakemu najiskrenejšo zahvalo.
b)	Župne.
Gasilska župa Ljubljanska. Za zahodnji del Ljubljanske gasilske župe se je vršila župna vaja v Vnanjih Gobicah. Nastopila so 4 društva (Vič, Dobrova. Brezovica in Vnanje Gorice) s 106 člani in 4 brizgalnicami, 3 društva so izostala (Brdo, Kozarje, tob. tovarna).
Vajo je vodil župni odbornik tov. Iv. Gašperin z Viča. Na dano znamenje so uvrstila društva brizgalnice, kakor so prihitela in napeljala 780 m cevi.
V 22 minutah po danem znamenju je zadnja cev metala vodo. Po tej vaji je bila vaja trobentačev o signalih. H koncu se je zahvalil tov. Gašperin gasilcem za udeležbo, za točno izvajanje, sporočil jim je pozdrav župnega načelnika in staroste ter jih pozval, naj vztrajajo še nadalje kot pravi gasilci na poti ljubezni do bližnjega.
Gasilska župa Litijska je imela dne 18. septembra t- k skupno vajo na Bregu. Povod za to vajo je dala naslednja okolnost: V letu 1925. je dala občina Litija napraviti na Bregu dva precej velika vodna rezervarja, n katerih so se širile govorice, da nista prav zgrajena t^r da ne bodeta nikdar dobro služila svojemu namenu. yodstvo Litijske	gasilske župe	si je štelo v dolžnost,	da
Prepriča, kaj	je resnice na	teh govoricah in	zato	je
sklicalo za letos	župno skupno	vajo na Bregu.
Te vaje se	je udeležilo osem brizgalnic s	1300	m
cevi in 135 gasilci. K vsakemu rezervarju so bile postavljene po tri brizgalnice, motorna in parna brizgalnica sta ni postavljeni k Savi, da bi v potrebi dovajale vodo v rezervarje. Pokazalo pa se je, da je bilo dovajanje vode nepotrebno, ker vsebujeta tako množino vode (približno o m3), da je ni mogoče izčrpati tako hitro, ker imata tudi precejšnji dotok.
Taki rezervarji bi bili še marsikje potrebni in Litija arna bi potrebovala za zgornji del vsaj enega, ker je «ohod k Savi skoraj nemogoč.
r v Pni vaji so delovala društva Litija s parno in eno YCn°> Šmartno z motorno in eno četverokolno brizgalko, pododseka Breg in Gradiške Laze ter društvi Ko-revnica in Zavrstnik s četverokolnimi brizgalnicami.
, Zbirališče je bilo določeno pri Pleskovcu in od tam ">a znamenje trombe) so vsa društva hitela na namišljeno «°nšče in v petih minutah je že brizgala voda iz sedmih «občnikov.
Vaja je vsestransko dobro uspela. Slika, ki smo jo
prejeli, nam predoča udeležence z orodjem in opravo na zbirališču.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Dne 4. septembra 1927 je obhajalo tukajšnje prost, gasilno društvo proslavo 50-letnice svojega obstoja, ki je bila spojena z zletom Mariborske gasilske župe.
Na predvečer je bila bakljada po trgu, okrašenem z zastavami in cvetjem. Zjutraj smo imeli budnico, predpoldne mašo in po maši slovesno zborovanje v dvorani g. Novaka.
Popoldne ob 2. uri je bila vaja in obhod po trgu na veselični prostor, na vrt g. Skačeja.
Preminula sta letos pri nas 2 vestna člana gasilnega društva tov. Dominik Arih, odlikovan s srebrno svetinjo, in Adam Antor kot soustanovitelj društva 1. 1877.
Raznoterosti.
Tekma v vožnji k požaru. V nekem kraju na Dolenjskem se je pojavil velik gozdni požar. Več gasilnih društev je hitelo na pomoč in enemu teh gasilnih društev se je pripetila med vožnjo nesreča, ki je prav za prav sreča v nesreči. Štirnajst gasilcev, z brizgalnico in konji vred. se je prekucnilo v 3 metre globok jarek. K sreči ni bil poškodovan nobeden gasilec, pač pa je bil nekoliko poškodovan župan, ki se je vozil z gasilci, in eden izmed konj. Nekoliko je poškodovana tudi brizgalnica. Tekma, kdo bo prvi na gorišču, ni vedno na mestu.
Razcepitev JGZ. Odkar je razcepljena Sloyenija na dve oblasti, ljubljansko in mariborsko, nekaterim našim ljudem kar ne gre v glavo, zakaj bi ne bilo razcepljeno tudi slovensko gasilstvo. Ti ljudje ne pomislijo, da je cepitev znak slabosti, začetek konca. Vsaka organizacija, zlasti pa še gasilska organizacija, se pri oblastih upošteva le tedaj, če je močna. Zato pa gradimo, ne pa razdirajmo. Divizorji JGZ pravijo oblast, oblast. Torej bi morali imeti v naši državi toliko oblastnih gasilskih zvez, kot imamo oblasti, t. j. 33. Kam pa pridemo, ljudje božji!
Gaberška in ribniška brizgalnica. Gasilski krogi se zanimajo za avtobrizgalnico gasilnega društva v Gaber-jih pri Celju in pa za motorno brizgalnico gasilnega društva v Ribnici. Gasilno društvo v Gaberjih si je nabavilo najmodernejšo avtobrizgalnico s črpalko na sprednjem delu avtomobila in pa z agregatom (št. 1) v posebnem predalu na zadnjem delu avtomobila. Po izjavi omenjenega društva avtobrizgalnica v vsakem oziru krasno uspeva in zasluži vsestransko priznanje. Motorna brizgalnica ribniškega gasilnega društva je pri velikem požaru dne 13. septembra t. 1. pokazala svojo neprecenljivo sposobnost in vrednost — delovala je 10 ur nepretrgoma in brez napake. Obe društvi sta polni hvale in priznanja. Brizgalnici je dobavil naš inserent, tovarna Konrad Rosenbauer v Linzu o. D.
Taksa od gledaliških predstav. Nekemu gasilnemu društvu je oddelek finančne kontrole za dve gledališki predstavi odmeril 193 Din veselične takse. Ker so gasilna društva oproščena veselične takse za koncerte in zabave, se je starešinstvo JGZ obrnilo na finančno okrajno ravnateljstvo s prošnjo, naj dožene, ali je bil zgoraj omenjeni oddelek finančne kontrole opravičeno odmeriti 193 Din veselične takse. Finančno okrajno ravnateljstvo je sporočilo starešinstvu JGZ: »Zakon v svojem besedilu strogo loči gledališke in bio-skopske predstave od zabav. Zatoje bilo postopanje finančne kontrole v zakonu utemeljeno. Ker se je opazilo, da je v praksi generalna direkcija glede kinema-tografov jako stroga, glede kulturnih prireditev pa nekaterikrat popustljiva, je ravnateljstvo iz lastne inicijative izdalo navodilo, naj se smatra g 1 e d' al i š k e predstave, deklamacije itd. favoriziranih (tudi gasilnih) društev kot zabave, ki so proste veselične takse.«
Točna in solidna izvršba!
Gasilnim društvom zategadelj priporočamo, da gledališke predstave iz previdnosti prijavljajo kot zabave, ker imajo take prireditve skoraj vedno zabavni značaj.
Odlikovanje staroste Frana Barleta. V spomin 55-letnega obstoja mariborskega gasilnega društva je isto v znak hvaležnosti in spoštovanja darovalo tov. starosti Fr. Barletu častno diplomo. Diplomo je starosti izročil tajnik Mariborske gasilske župe, na prošnjo gasilnega društva v Mariboru pri prirejeni veselici v Studencih dne
4.	IX. 1927, ki je v stvarnem govoru povdarjal zasluge tov. staroste na polju gasilstva. Godba je zaigrala lepo himno »Bogu v čas t«, in pevci so mu zapeli »S lava mu naj b o«. Potem so starosto spremljali župni pod-načelnik tov. Pfeifer, župni tajnik tov. Kaloh, podnačel-nik delavnice drž. železnice tov. Kessler, in tajnik gas. društva Studenci tov. Pušnik, na kolodvor v Maribor ter mu klicali »Zdravo!« in »Na svidenje!«
Gasilske razglednice. Tov. Herman Zupan v Ljubljani, Gajeva ulica 2, je založil dve gasilski razglednici: gasilca v slavnostnem in gasilca v delovnem kroju. Oba gasilca sta lično izdelana v barvah ter opremljena po predpisih JGZ. Gasilci, sezite po mnogo zaželjenih razglednicah. Vsaka šaljiva pošta naj sega po Zupanovih razglednicah. Cena 75 par kos.
Najnižje cene
Edino le po predpisu J. G. Z,
Tovariši gasilci! 1
Preden se odločite za nakup kateregakoli orodja odnosno oprave, se obrnite na spodnji naslov, kjer dobite popolnoma vse gasilske potrebščine, predpisane po starešinstvu J. O Z.
Naslednji predmeti so stalno v zalogi: Prima češke in avstrijske konopne cevi do zajamčeno najvišjega pritiska, rdeče gumirane cevi, sesalne cevi, normalne in patentne spojke, ročniki, čepice, naramke, piščalke, rogovi, razni odznaki, krpe za cevi, vse poslovne knjige, razglednice, zastavice, diplome i. t. d.
Kupujem in prodajam novo ter rabljeno orodje, brizgalnice itd.
Ako rabite kakršnokoli pojasnilo glede gasilskih potrebščin, se obrnite edino le na naslov
NAROČAJTE „GASILCA
Brezalkoholna Produkcija
Ljubljana *2 Poljanski nasip 10/26
poš^e vsakeniu naročniku Gasilca
vCoyJllvCoj] v(o)y/ zanimiv cenik brezplačno. Zahte-3	vajte ga takoj; ne bo Vam žal!
KNJICOVEZ
LJUBLJANA, GAJEVA ULICA 2
(ZA PALAČO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE)
Specijalna tovarna brizgalnic, Siidro-fforovi sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobiinih, motornih brizgalnic
Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročni in motorni pogon, po zmernih cenah. PSiSDvokolnelfcSnemalne brizgalnice.
Smekal
d. z o. 1.
Ustanovljena 1820
Praga - Smichov
SlatlRany pri Chrudinu
priporoča svoje prvovrstno nat modernejše gasilsko orodje
Motorna dvokolna brizgainica z batnim brzo-tekim črpalom za visoki pritisek
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine, kakor: Čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste Delavne in slavnostne obleke, čepice in gasilske znake po najnižjih cenah. Vozove za škropl jenje ulic, vozove za cevi in leBtve. Telovadno orodje za šole in društva. Občinam in gasilnim društvom olajšani plačilni pogoji.
Postrežba točna. Cene soSidne.
Za vse stroje se jamči.
Predpisana četverokolna brizgainica na vzmetih z enim ali dvema curkoma; močen pritisk vode
Avtomobilna[,'brizgalnica
SIEGEL & DRUG
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
SV1TAVY
(Č. S. R.)
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 31.
WIEN
„SAVA“
Opce osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banUa za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazlonl Generali v Trstu.
Generalno zastopstvo za Slovenilo v Plani, Sv. Petra testa 2
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Vsenv'j'p. n. gasilnim”" društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov)Jv vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce, kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastre-barskem, Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apatinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi, Parabudu, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima trenotno v delu znana tvrdka
J. Neskudla,
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 7
Voa gasilna društva si usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbera!	Najnižje	cene!
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno
Z odličnim spoštovanjem	Eligij	Ebet
ENOTNA ljana‘,cena2Din
s pošto pošt. več
PRAVILA,n PRAVILA -
za gasilna društva združena v »Jugoslov. gasilski zvezi Ljub- *	m	n	jugoslovansko
gasilsko zvezo Ljubljana“ ter za ,,Gasilske župe“, cena 3 Din gp gp ^ s pošto poštnino vee.
so v zalogi
Pri starešinstvu „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“
krznarstvo in največja izdelovalnica v Jugoslaviji.
v Ljubljani. ™
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste 1.1. d.
Nepremočljive, obliko obdržujoče če* pice. Odlikujejo se po trpežnosti, lahkoti in eleganci.
Naramki vseh vrst, lastnega Izdelka, Mno izdelani In trpežni.
Podjetje je na novo moderno urejeno In povečano.
CENIK ZASTONJ
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovateij čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
I
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi jenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
vzajemno
! LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17,
S
j ki Vam nudi najugodneje pogoje.
ŠTAMPILIJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela IzvrSuJe po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Nal-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
i. —	■	■ in ■■	■	■	■	—
M. FRÖHLIH, CELJE,
KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
s\*
c
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH „JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
Ipeciialift za gasilske čepice
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po najnlžjl ceni
dobavlja
Martin Orehove,
odlikovan krznar in izdelovateij čepic.
CELJE, Gosposka ul. št-14.
Pl^uXi^nuwviimtoiv otImici nfWWrtil
BM^wj^jthsfi Jffi&ää
•?‘?fö*3v!
twSRBSH^^:
Četverokolna normalna brizgalnica.
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, meha-
Zastopstvo: Stjepan Javor,
Zagreb, Pejačevičev trg
vhod Rokova ulica 2.
Postreiba točna.
Cevi; sesalne, spiralne In konopne (znamka E); čelade usnjate, medene, poniklane in črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gasilske znake in gumbe, sve-tiljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpošlje takoj s pošto ali železnico: JAVOR, Zagreb
Nala deviza Jo:
Gasilstvo zadovoljiti!
Četverokolna bencinska brizgalnica.
Cene zmerne.
*
Zastopstvo tovaren:
UntaH,
Linz ob Donavi in
ii-miner
Wien
in trgovina z gasilnim orodjem:
Stiepan Javor
Zagreb
Pejačevičev trg vhod Rokova ulica 2.
nične lestve, gasilske čolne
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
Tovarna gasilnega orodja
K. ROSENBAUER, Line ob Donavi.
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in kroglišbim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila:
Avtobrizgalnica.
Specijalna tovarna brizgalnic, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic
GASILSKI ZAVODI S:
preje
R. A. SMEKAL
Čechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova 18
priporoča
svoje prvovrstno naimoderneiie gasilsko orodje
Cene solidne.
cene solidne.
Dvokolna snemalna motorna brizgalnica
Mehanična sukalna lestva.
Za vse stroje se jamči!
1	■	-r-.	aa	—> i— " r~~ r~~ —K
L. MIKUŠ
Ljubljana
mestni TRG ŠTEV. 15.
DEZNIKI!
! *
na malo.
USTANOVLJENO 1839.
M’"* "J-11—i'—j	ig»j k—j i^i	gg	tgj	ks»	|
NA VELIKO. ) j§
Tvrdka
ANT. KRISPER
Ljubljana, Mestni trg it. 21
Gasilna druStva! £
a
o
N
O
O.
Preden kupite, oglejte si posebno močne
[ßVl VM
impregnirane in garantirane po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 441. — Maribor, Vetrinjska ul. 20. — Kamnik. Šutna 4.
13
O
N
O
50
*
TELEFON Št. 16 USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
Ljubljana, Prešernova ulica.
Stanje vloženega denarja nad 260 milijonov dinarjev ali 1040 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogo-Vorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi *ega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varen.
iT~ T~i -Ti
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev NAJBOLJŠE kakovosti po znatno znižanih cenah.
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min.
Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema curkoma, močen pritisk vode.
Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča.
Normalna
spojka.
Dvokolna brizgalnica, pripravna zaßgospodarske in tovarniške zavode.
Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih: od 200 — 355 2/min.
Ročnik.
Gobčnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolldnejii garantirani izpeljavi kakor: normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knaustove spojke, ročnike in gobčnlke najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje IzvrSitve ter garantiramo za najboljšo Postreiba točna.	izdelavo.	Cene	zmerne.
Založil odbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovoren Francč Štrukelj.
USTANOVLJENO 1767. □	no
STROJNE TOVARNE m LIVARNE d. d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5.
Telefon št. 142 in 230.	Brzojavi:	STIL.	Telefon	št.	9.
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednoštavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.