Časopis za trgovino, industrijo in o
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 10. marca 1923.
ŠTEV. 29.
Danes si človeške družbe ne moremo več misliti brez politike. Politika je postala veda, nerazdružljivo združena z našim družabnim življenjem, ter naj predstavlja nauk, po katerem bi se naj vršilo naše družabno življenje, po katerem bi naj bilo to življenje udobnejše, popolnejše in srečnejše. Neki filozof je rekel, da je politika mešanica vseh naukov in zakonov, kateri se prila-godivajo družabnemu življenju za napredek in srečo društva.
Kdor hoče vodili politiko, mora poznavali mnogo naukov in zakonov, poznati mora dobro pogoje in potrebe življenja družbe, poznati mora dobro svojo domovino in državo. V družbi, v državi je malo takih ljudi, kateri bi bili res sposobni za vodstvo politike. Ni vsak kateri se štuli v poliiiko sposoben za to, ne usposoblja ga za to nc žlahta, ne premoženje, ako ga duševna izobrazba in obširno znanje ne usposoblja 7.0! to. Ako zasledujemo razvoj življenja človeške družbe, vidimo iz številnih primerov v zgodovini, da je vestna in izurjena vlada donašala blagostanje in napredek državljanom, da je dvigala ugled in moč države.
Poglejmo pa, kako se dela danes politika. Dozdeva se nam, da politika ne služi več koristim splošno-
sli, ampak bi naj služila le koristim kake stranke ali zasebnim koristim brezvestnih političnih špekulantov.
Katera obrt in kateri poklic se more izvrševati danes brez strokovne izobrazbe in izvežbanosli? Učiti se mora svoje obrti krojač, vrtnar, zidar, duhovnik, učitelj, zdravnik in celo čevljar, čeravno radi rečemo tistemu, ki svoje obrti ne zna dobro, da je »šoštar«. Mnogo pa imamo politikov brez vsake kvalifikacije, ki vganjajo politike, pa si z lakti delajo prostor. Ljudje, ki imajo čut za moralo in etio, se umikajo takim ljudem, kar pa je v škodo človeški družbi. Ta bi tega ne smela trpeti, ampak bi morala dovoljevali politični nastop le takim, kateri so zato usposobljeni. Duševna olika in bogate izkušnje morajo odločati, ne pa kričavost in brezobzirnost. Izročajmo vodstvo resnim in izkušenim ijudem. Egoizem in nemorala hočeta vladali napre), hočeta še nadalje ovirati naš gospodarski razvoj, da bi ostalo več nezadovoljnosti med narodom in bi razni gobezdači lahko naprej izkoriščali to nezadovoljnost v svoje zasebne namene.
Oklenimo se ljudi, katerim je na srcu blagostanje naroda, ugled in veličina domovine in države. To zahteva od nas ljubezen do samega sebe, ljubezen do svojega bližnjega in države.
Fr. Zelenik:
Inventariziranje blaga in davki.
V pokojni Avstriji je določala davčna oblast visočino davka davkoplačevalcu po prometu in na enaki način se določa dohodnina trgovcu tudi v Jugoslaviji. Imamo davčne komisije, katere presojajo napovedi itd.. Tu igra promet veliko vlogo. Seveda se pripeti, da kateri trgovec ali podjetnik ne plača tega davka, kakoršnega bi moral, marsikateri pa je obdačen za dohodke, katerih v resnici ni imel. Vpoštevati se m°rajo ravnotako izgube, kakor se ypoštevajo povišice cen. Imeli smo ze take izpremembe v cenah, da trgovec ni izgubil samo dobička tekom leta ampak še del svojega premoženja. Taki slučaji ne gredo v niii 9,anom komisije, ker do-H ^t5e ,e’ da 'e nek č*an menil,
a * .!rgove? n' .Y.eč zaslužil kot tri odstodke, na) raisi zapre. V Nemčiji igrajo pri odmerjanju davkov trgovcu in podjetniku važno vlogo trgovske knjige. Tudi pri nas morajo priti te v veljavo in če se bodo davčna bremena porazdelila pravično na vse državljane, tedaj trgovec ne bo čutil obdačitve kot krivico, kakor jo sedaj, ko 9/10 prebivalstva ne plačuje davkov. Vsa bremena težijo trgovino in industrijo, in to se seveda občuti kot krivica, kar tudi je.
Mnogo nereda, nepotrebnih sitnosti in bojev z davčnimi oblasti je rodil vojni davek.
Trgovski običaj je, da se v inventuro stavi blago po nabavni ceni ako je ta nižja kot dnevna cena, sicer pa po dnevni ceni. Tega običaja se ne drži samo praktičen in pošten trgovec ampak ga odobravajo in priznavajo kot edino pravilnega tudi teoretiki (n. pr. Reisch-Kreibig, Sei-dler). Utrdila je ta način trdi določba § 23. zakona o družbah z o. z. Na enaki način predpisuje inventariziranje nemški akcijski zakon in švicarsko obligacijsko pravo. Tudi v
Avstriji so se vse davčne napovedi na podlagi take inventure smatrale za pravilne, dokler ni zagledal dneva zakon o vojnem davku. Potem pa so se začele sitnosti in pomisleki, kateri še danes niso izginili in ima davčna oblast vedno samo pomisleke. Zakon o vojnem davku je med drugimi smernicami navajal tudi (člen 31. trg. zak. kateri pravi, da se premoženjski deli cenijo po vrednosti, katero imajo na dan inventure. Tega predpisa se ne drži noben pošten in reden trgovec ali podjetnik. Posluževale so se ga tu pa tam le kake nesolidne tvrdke, oziroma družbe, da so svojo bilanco olepšale. Napačno je pa, če davčne oblasti hočejo z pomočjo čl. 31. trg. zak. siliti davčne obvezance, da stavijo blagovno zalogo v inventuro po dnevni ceni, ako je tudi višja od nabavne cene. S to zahtevo je davčna oblast v naravnostnem nasprotju s zakonom o pobijanju draginje. Ta zopet določa, koliko sme trgovec zaslužiti na nabavno ceno. Napačno postopata oba, davčna oblast, katera zahteva višjo cenitev blaga kot ie blago stalo in napako je napravil zakonodajalec z zakonom o pobijanju draginje.
Dokler trgovec ni prodal blaga, ni napravil domnevanega dobička, ki bi nastal iz prodaje po višji ceni. Tekom leta cena lahko pade celo pod nabavno ceno in z namišljenim dobičkom, kakoršnega hoče davčna oblast, ni nikjer. Ako pa se doseže boljša cena, se to itak izraža potem v prihodnji bilanci.
Naša trgovina in podjetnost naj se drži v bodoče strogo edino pravilnega in z jako staro trgovsko prakso navedenega načela, da se stavi blagovna zaloga v inventuro po nabavni ceni, če je ta nižja od dnevne cene, sicer se pa vpiše zaloga po dnevni ceni. To načelo se mora izvajati radi zakona o pobi-,Qn|U» draginje. Različno naziranje različnih državnih naprav je dokaz, povrsnosti, ki vlada pri teh oblastih. L de n drugega tepejo in pobijajo. Vojni davek si moral plačevati od
blaga, po od vojne in povojne dobe zvišanih cenah, katere vrednosti pa blago v resnici nima, ker je denar vedno manj vreden, nasprotno pa te je policija kaznovala, če si hotel prodati po dnevni ceni, kar bi bilo popolnoma pravilno.
Kakšna je pa ta knjiga? Ta si je pa nekaj zmislu, bodete rekli. No, povedati moram, da si jaz nisem ničesar zmislil, tudi nisem iznašel kake nwe knjige in tedaj se tudi ni irebiiipe knjigovodjem in ne knji-govoostvenim kandidatom misliti, da s®» bodo kaj novega učili. Ta knjiga ni potrebna v knjigovodstvu, m potrebna v trgovskem življenju in je ludi popolnoma odveč tam, kjer so jo vpeljali. Iznašla pa je to knjigo »slavna« poštna uprava in sicer takrat »jugoslovanska«. Deležni tega imenitnega poštnega izuma pa so le imetniki poštnih predalčkov. Le te je osrečila slavna poštna uprava s temi knjižicami, da si z njimi trgaš žepe a poštni uslužbenci imajo mnogo nepotrebnega napora in dela.
Doslej je poštna uslužbenka za vsako priporočeno pismo naredila lakozvani recepis in ga vložila v predalček, lega si podpisal, se prikazal na okencu in nemudoma je uslužbenka našla priporočeno po-šiljatev, kar na recepisu je bila navedena številka in po ti številki je iskala priporočeno pošiljatev. Ako pa je prišel po pošlo nastavljenec, ki ni smel podpisati recepisa, ga je prinesel domov v podpis in stopil z njim na pošto po priporočeno pošiljatev. Poslovanje se je vršilo jako naglo in n. pr. jutranja pošta je bila do najkasneje devete lire razdeljena in odnešena. Sedaj je to vse drugače. Nosili moraš seboj knjigo, katere ne moreš nositi v žepu, jo moraš nositi v roki ali pa v »Verdruss-taschelcu«. brez knjižice ne dobiš priporočene pošiljatve. Ako dobiš v predalu listek, da se moraš zglasiti pri okencu, se odzoveš temu pozivu in se postaviš, ako je pri ju-tranji pošti, v vrsto, kakor smo se nekdaj postavljali pred vojnimi prodajalnami in vadiš se v sveti potrpežljivosti. Razdeljevanje pošte gre počasi, da je še star poštni konj vajen večje naglice. Podpisovanje gre še bolj počasi, uslužbenke imajo več truda z iskanjem, ker ne vedo števjlke, ni navedeno nikjer naslov-Ijenčevo ime in sedaj morajo povpraševati po imenu itd. Potem pa tislo podpisovanje. Naj bi se tisti birokrat, ki je to izkuhal, postavil zjutraj v vrsto, pa bi bilo hitro konec te prismojene novotarije. Morda pa si je birokrat mislil, da je prenaglo šlo. Če gre vse počasi, zakaj bi naj šlo hitro razdeljevanje priporočene poste. Ima vremena. Predalčke plačujemo, da pridemo vsak čas in hitro do pošte, ne pa da nam pošta dela pofežkoče in krade čas. Odpravite to novotarijo in ostanite pri švabski navadi, bo boljše za vas in za nas. Ne mučite po nepotrebnem svojih uslužbenk, ker jih itak preslabo plačate.
Uradna tajnost davčnih spisov.
V davčne spise imajo pravico vpogleda le davčni zavezanci in njihovi jpooblaščenci, dočim so uradniki in drugi funkcijonarji (člani komisij, priče, pojasnilniki, zaupniki), ki sodelujejo pri priredbi dav-
kov po § 246. zakona o osebnih davkih vezani na strogo molčečnost o pridobitnih, premoženjskih in dohodninskih razmerah davčnega zavezanca, za katere izvedo pri uradnem poslovanju. Vsaka prekršitev te dolžnosti se kaznuje po § 246. zakona o osebnih davkih z zaporom < do treh mesecev ali z denarno globo do 2000 K. Državni uradniki se vrhutega kaznujejo po disciplinarnih predpisih. Prekršitve se ne zasledujejo uradoma, ampak le na predlog finančnega deželnega obla-slva davčnega zavezanca samega ali kakšnega komisijskega člana.
Garancija za strogo tajnost davčnih spisov je za priredbeno in prizivno postopanje lorej dana v § 246. navedenga zakona. Finančni upravi je iz lahko umljivih razlogov veliko ležeče na tem, da se davčni spisi ne uporabljajo v druge nego davčne namene in to pravico energično varuje v vseh primerih, v katerih so nameravali drugi resorti uporabljati davčne podatke v lastne namene, na primer v stanovanjskih vprašanjih. Le glede sodišč se je prevzela še iz avstrijske dobe izjema, da se jim sme v kazenskem postopanju dovoliti vpogled v davčne spise, ako gre za prestopek, ki se ga mora uradoma zasledovali. Pa tudi to izjemo mora v vsakem konkretnem primeru dovoliti le finančno ministrstvo, ako se prepriča, da so ravno davčni podatki ne-obhodno potrebni za sodno poslovanje. V praksi se ta izjema skoro nikdar ne uporablja. Je pa tudi precej brez pomena, ker gre sodišču skoro praviloma za ugotovitev dejstev v sedanjosti, dočim se davčni spisi nanašajo le na pridobitne in dohodninske razmere za odmero davka merodajne dobe, to je z redkimi izjemami preteklega časa. Vpogled v davčne spise pa ni dopusten, kadar gre za sodno poslo-panje v civilnih pravdnih, spornih in nespornih zadevah. V teh zadevah davčna oblastva sploh niso dolžna dajati sodiščem tudi drugačnih pojasnil.
O davčnih spisih se javno obravnava le pri upravnem sodišču, ki je dolžno odločati o tožbi po javnem naroku. Tožilelj pa lahko tudi v tem primeru prepreči javno obravnavo, ako se v tožbi odreče javnemu naroku, odnosno ne zahteva izrecno, da se opravi o tožbi javen narok, izgubi pa s tem pravico prisostvovati naroku in tem povodom osebno ali po odvetniku še ustmeno utemeljiti tožbo.
V postopanju pred upravnim sodiščem velja javna razprava za pravilo, dasi ni vedno umestna. Vsaj za davčne in davčno-kazenske zadeve naj bi se javnost izključila, posebno v davčno-kazenskih zadevah, kajti vsak obdolženec še ni krivec. Potrebno bi bilo, da se prizadetim strankam prizna pravica, da smejo iz tehtnih razlogov zahtevati izključitev javnosti fza del razprave ali le za čitanje posameznih spisov), tudi če niso dani v členu 30. zakona o upravnih sodiščih za to določeni predpogoji.^ Popolna sigurnost za tajnost davčnih spisov bo zajamčena šele, čim se zakon o upravnih sodiščih izpremeni v toliko, da se tožbe v davčnih zadevah po vzorcu drugih modernih držav Judi pred upravnim sodiščem ne bodo javno obravnavale.
Po §§ 58. in 217. zakona o osebnih davkih se javno razgrinjajo davčni registri, ki vsebujejo podatke, iz katerih se da sklepati na pridobitne
in dohodninske razmere posameznih davčnih zavezancev. Kdor te podatke zlorablja, četudi le v zvezi z okolnostmi, ki so merodajne za odmero davka, za napade na davčnega zavezanca ali člane davčne komisije na javnih shodih ali v časopisju, zakrivi prestopek, ki se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali z denarno globo do 2000 K.
Odkar so odpravljeni plačilni nalogi, se pri občinah, davčnih uradih in davčnih oblastih razgrinjajo prcd-pisni izkazi, kateri običajno na-domestujejo davčne registre. Za zlorabo predpisnih izkazov niso sicer izrecno zapretene nobene kazni, ni pa dvoma, da je kazniva enako, kakor zloraba davčnih registrov.
M. Savič:
Haša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
S trošarino na jedilno olje sc je povzročilo, da sc olje manj porablja in namesto olja konsumira bolj mast; olje je bilo do tedaj inozemski produkt in se je brez trošarin relativno mnogo rabilo, kar sc, dokler ni bila Srbija razširjena,ni niti čutilo, vendar pa sedaj ko imamo v novih pokrajinah lastno produkcijo olja to favoriziranje masti na račun olja ni upravičeno.
Trošarina na soljene ribe je povzročila, da se je njih uvoz znatno omejil, ko se je poprej vsled postov relativno mnogo uvažalo, in jo je nadomestilo meso. Sedaj pa se čuti neprilike te trošarine vsled slane ribe, ki jo dobivamo iz Dojrana. Trošarina na električno razsvetljavo je bila prezgodaj vpeljana, ko še niso bila vsa mesta vpeljala električne razsvetljave in se občuti kot nekaka velika ovira za izkoriščanje belega premoga v Srbiji.
Močnejše alkoholne pijače preko 50% alkohola plačajo še kot dodatek monopolno takso v znesku 1.17 Din v zlatu in do 50% še trošarino pol dinarja na 1 kg. To je veljalo za rum, konjak, liker in podobne izdelke.
Aka ravno mora naravno država skrbeti za to, da poveča svoje dohodke, mora se zakon o državni trošarini revidirati in vsaj odpraviti trošarino na električno razsvetljavo ali pa vpeljati davek na žarnice in ukiniti trošarino na olje, ribe, konzerve, slaščice in stavbni materijal. Izpad, ki bi nastal vsled ukinjenja trošarine na te predmete bi nado-kladili dohodki iz monopola na žganje,
i) Uvozna trgovina.
Sedež uvozne trgovine v starih mejah Srbije je bil v glavnem Beo-grad poleg donavskih in obsavskih mejnih mest, kakor Žabca, Smede-
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati ■ Imeti.
(Nadaljevanje.)
Med tem se je v sobi gospoda Jordana vršila velika seja celokupnega uslužbenstva. Ker sta gospod Piks in gospod Specht obljubila, da bosta molčala, sta se omejila le na tako skrivnostna in temna namigavanja, da ie postal del gospodov mnenja, da se je umor ali že izvršil, ali pa se ga je bati vsak trenotek, dokler ni končno gospod Jordan povzel besedo: »Ker pač ni ta spor nikaka skrivnost in se stvar končno tiče nas vseh, je najboljše, da se skupno o njej pogovorimo in premislimo, kako bi se dalo izogniti pogubonosmm posledicam. Jaz ostanem pokoncu in bom takoj govoril s Finkom, kakor hitro se povrne. Wohlfartu. pa moramo dati popolno priznanje, da se je obnašal tako pravilno in spretno, kakor mu je bilo le mogoče kot mlademu možu brez izkušenj«'.
Vsi so gospodu Jordanu z vnemo
reva, Požarcvca, Gradišča, Nego-tina in Niša, kjer so posamezni trgovci uvažali iz Avstrije in Turčije, toda njih uvoz je bil majhen.
Razlog, da je bila uvozna trgovina centralizirana v Beogradu, je bil predvsem ta, ker je Beograd največje obmejno mesto in je blago za Srbijo prihajalo po večini preko Beograda, samo angleško blago je prihajalo preko Soluna in Niša. Beograd leži ugodno na izlivu Save v Donavo in je prva postaja v Srbiji za plovbo iz Nemčije in Avstrije po Donavi navzdol, leži na glavni železniški arteriji proti vzhodu in je kot tak zelo prikladen za sprejem in razdelitev blaga po Srbiji. Tu so bila najpoprej zgrajena carinska skladišča za vskladiščenje nezaca-rinjenega blaga, potem so sc tu nastanili vsi trgovski agenti in so Beograd posečali tudi vsi trgovski potniki. Najvažnejše pa je, da je Narodna banka, ki nima po deželi li-lijalk, znatno pomagala k razvoju uvozne trgovine, ker so jo upravljali predstavitelji uvozne trgovine. V Beogradu se nahajajo veliki uvozniki, ki uvažajo blago in ga ocarinijo ter po notranjosti Srbije prodajo, bodisi, da jemljejo blago franko ali na tri mesece ter ga razprodajo po Srbiji navadno proti šestmesečnemu plačilu. V Beogradu so trgovske hiše, ki obračajo milijone v tekstilnih odnosno železnih ali pa kolonijalnih predmetih. Glavni predmeti uvoza so produkti tekstilne industrije, ki predstavljajo skoro polovico uvoza posebno pa predivo, surove bombažne tkanine itd. Na drugem mestu železo in železni izdelki, kovine, stroji in strojni deli, steklo in keramika. Največ se je uvažalo iz Avstro-Ogrske, potem iz Nemčije, Italije, Švice in Francije.
Iz Francije sc je uvažal konjak, vino, milo, parfumerija, jedilno olje, slaščice, ribne konzerve (sardine), mesne konzerve, predelano perje, fini tekstilni izdelki in drugi fini modni predmeti.
Izmed težkih predmetov je beograjska občina uvažala znatne množine železnih cevi za vodovod. Srbski trgovci so uživali in uživajo od nekdaj zelo dober glas in sicer najboljši na vzhodu. Trgovina je solidna in je v solidnih rokah ter se nikdo, ki je s Srbi kdaj bil v stiku, ni nikdar kesal in nikdar prevaril.
Razvoj trgovstva so pospeševale poleg državne trgovske šole in nedeljske in praznične šole trgovske omladine po celi državi, med katerimi je bila najboljša beograjska šola, ki šteje nad 1.000 učencev. Beograjska trgovska omladina izdaja v Srbiji zelo čislan list »Trgovinski glasnik«.
Uvozna trgovina v novoosvobo-jenih krajih se je vršila pred osvo-bojenjem preko Soluna, po osvobojen ju pa so se začele glavne tr-
cnoglasno pritrdili. Nato se je razvila živahna debata o različnih načinih dvoboja, pri kateri je imel gospod Specht seveda glavno besedo. Prvi je izginil iz družbe gospod Birnbaum, odšel k Antonu, mu prisrčno stisnil roko in ga vneto rotil, naj ne postavlja zaradi par surovih besed dveh človeških življenj na tehtnico. Po njegovem odhodu se vleže Anton v posteljo, toda zastonj si je prizadeval pomiriti si s spanjem razburjene živce.
Med tem je prodrla govorica o nekem strašnem dogodku tudi že v sprednji del hiše.
Sabina je bila v svoji zakladnici. To je bil prostor, neprikladen za sprejem gosta, toda prijazna sobica v kateri bi se vsaka gospodinja čutila domačo. Ob stenah so stale velike, elegantne omare iz orehovine in hrastovine, v sredi miza, okrog nje nekoliko naslonjačev. Iz odprtih omar so se v svitu svetilke bleščale zaloge belega perila in pisanega blaga, kristalni kozarci, srebrne čaše in porcelanaste skodelice.
V to svoje svetišče Sabina ni rada dovolila vstopa tuji nogi. Le njen zvesti služabnik je užival predpra-
govske hiše seliti iz Soluna v Skoplje, kjer se sedaj snuje središče uvozne trgovine in sicer po večini iz večjih židovskih hiš iz Soluna in le z manjšim delom z udeležbo beograjskih tvrdk. Nekoliko uvozne trgovine je vzdržal po osvobojenju tudi Bitolj, ki je vsled odcepitve Albanije zelo mnogo izgubi! in vsled grških obmejnih oblasti. Glavni gospodarji trgovine v teh krajih so še vedno solunski čifuti.
Glavni del uvoza se sestavlja tudi tukaj iz tekstilnega blaga, posebno bombažnega blaga, kolonijalnega, železa, stekla in porcelana. Glavni del uvoza je prihajal iz Anglije, Italije, Avstro-Ogrske in Nemčije, deloma tudi iz Francije, odkoder se je uvažala marsiljska opeka, ribne konzerve, pijača, kosmetika in rafinerija, tako kakor pred osvobo-jenjem. Kupovalo se je le najcencj-še blago, najslabši konjak, sardine, najcenejše platno in najslabše usnje.
O solidnosti teh trgovcev se lahko reče, da je soditi po tem, ali so beograjski ali pa solunski uvozniki. O beograjskih je že zgoraj povedano, solunski uvozniki pa so dovolj znani.
(Dulje sledi.)
Iz pravosodne prakse.
Trgovsko sodišče.
Iožeteljica, ki je igralka na gledišču v M., je oddala v Zagrebu kot prtljago dve košari, manjšo v teži od 13 kg in večjo v teži 38 kg. Prva košara je prispela v Maribor v redu, druga večja pa vsa raztrgana in deloma oropana.
Manjkalo je vsebine v teži 10.25 kg, del vsebine v teži 8.75 kg pa ni bil več poraben. Neznani storilci so namreč vdrli v prtljažni voz, vrgli večjo košaro iz voza in jo deloma oropali, ker je pa košara, padla ravno na tračnice, po katerih je od nasprotne strani pripeljal vlak je ta košaro povozil in vsebino deloma vničil.
Tožiteljica je navajala, da je bila v košari razna njena gledališka garderoba, obleka, perilo in obutev v vrednosti 26.310 K. Na prtljažnem listu bila je res pripomba: »Na vla-stitog odgovornost«, toda ta tikala se je le manjše košare.
Tožiteljica trdi, da je tožena železnica odgovorna in dolžna plačati ji popolno odškodnino, ker je tatvino omogočila le toženkina oziroma njenih ljudi velika malomarnost, vsled česar železnica ne more zahtevati vporabe odredbe ministrstva saobračaja štev. 5095.
Tožiteljica je vložila prvotno tožbo za plačilo odškodnine 26.310 K, pri zadnji razpravi dne 24. jan. 1922 je pa zvišala zahtevek na trikratni znesek /8.930 K, češ, da so se cene
vico, da ji je smel ob dnevih polnih dela, pomagati pri štetju in sortiranju prtov in drugega perila. 1 udi danes je sedela še pozno ponoči pri mizi in z veseljem pregledovala bele zaklade pred seboj. Hipoma pa se ji potemni obličje in žalostno je pogledala na prekrasne servijeic v katere so bile vbodene številne luknjice, po štiri in po tri v vrsti. Končno pokliče služabnika: »To je že nevzdržno, Franc, že zopet sem našla tri servijete prebodene z vilicami. Saj to pri nas vednar ni potrebno!«
»Ne«, odgovori sluga, »jaz sam nadzorujem čiščenje srebrnega orodja in vem najboljše, da to ni potrebno«.
»Kateri gospod je tako brezobziren?« vpraša Sabina s strogim glasom. »Najbrž kateri izmed novih«.
»Gospod Fink je to«, potoži sluga; »pred vsakim obedom dvakrat prebode servijeto z vilicami. Vsakokrat me zaboli pri srcu, toda gospodu Finku vendar jaz ne morem ničesar reči!«
Sabina povesi glavo nad prebodenimi servijetami. »Vedela sem,
blagu med tem še za več povišale.
ložena železnica je ugovarjala:
1.	da je bila košara slabo zaklenjena, vsled tega je na prtljažnem listu pripomba: »Na vlastitog odgovornost«. Ta pomanjkljivost je omogočila izropanje;
2.	je ugovarjala, da je tožiteljica označila vsebino košar kot prtljago. Resnična vsebina, kakor jo navaja tožnica, se pa ne znači kot prtljaga v smislu § 20. ž. o. pr., kajti dovoljena prtljaga so le predmeti, ki jih potnik rabi za svoje potovanje, med kakršne pa ni šteti igralkine garderobe. Tožnica je torej oddala te predmete pod napačno označbo, vsled česar železnice ne zadene nobeno jamstvo v smislu § 96. ž.
o.	pr.
3. I oženn železnica je tudi ugovarjala, da bi v smislu že navedene odredbe ministrstva saobračaja šla tožnici kvečjemu odškodnina 30 K za kilogram, torej za vseh 19 kg znesek 570 K.
Trgovsko sodišče obsodilo je toženo železnico v plačilo zneska 25.710 K s 5 % obresti od dostavitve tožbe in povračilo vseh stroškov, višji ložbeni zahtevek je pa zavrnilo in to utemeljilo nekako sledeče:
Kar se tiče ugovora pod 1.1, da je namreč slaba ključavnica pri košari omogočila izropanje, ne more priti sploh v poštev, ker so tatovi košaro vrgli iz vagona, česar bi tudi najboljša ključavnica ne ovirala.
Ugovor pod 2., da je tožnica napačno označila vsebino košare kot prtljago je neutemeljen. V smislu § 30. ž. o. pr. ne more biti pojem potne prtljage ta, da sme potnik vzeti s seboj kot prtljago le one predmete, katere potrebuje za potovanje ali pa morda celo med potovanjem, temveč vse, kar mora vzeti s seboj, da mu služi v namene radi katerih ravno potuje in kolikor jih more spraviti v kovčeke, košare, torbe itd. Na takih zamotili se mora dati spoznati popotna prtljaga (§ 30. t. z. ž. o. pr. Tako je tudi to-žiteljica potrebovala oddane predmete kot igralka pri nameravanih nastopih v Mariboru, razun tega je imela v košari predmete, katere je za svojo osebo potrebovala.
Ravno tako neutemeljen je pa tudi ugovor pod 3.
(Konec prihodnjič.)
INOZEMSKI TRGOVSKI POTNIKI.
Za vprašanje, kako je postopati z inozemskimi trgovskimi potniki, ki v naši državi kupujejo blago in zbirajo naročila, veljajo v glavnem nasljednje določbe:
Kakor za vsako drugo osebo velja tudi za trgovskega potnika, da mora imeti pri vstopu v našo državo uradni potni list, ki mora biti vidiran od kakega našega predstavnika v inozemstvu. Potni list ga opravičuje za gibanje in bivanje v naši državi, naravno z
da je bil on«, vzdihne. — »Toda tako ne gre dalje. Za gospoda Finka pripravim posebno vrsto servi-jet, dokler se mi ne bo nudila prilika, da ga prosim, naj neha s svojimi napadi. — Je - li kaj novega Franc?«
»Oh, gospodična, gori pri gospodih je vse narobe«, odvrne služabnik skrivnostno. »Gospod Fink je gospoda Wohlfarta zelo razžalil, gospod Wohlfart je naravnost besen, nastal bo dvoboj, pravi gospod Specht, gospodje se boje velike
nesreče«.
»Dvoboj?« zakliče Sabina, »dvoboj med Finkom in Wohlfartom?« — Zmaje z glavo in smehljaje dostavi: »Gotovo ste gospoda Spechta napačno razumeli«.
»Ne gospodična, položaj je zelo resen. Nesreča bo, boste videli; strašno jezen je šel gospod WohI-fart mimo mene in svojega čaja se ni niti dotaknil«. ^
»Ali se moj brat se ni vrnil?«
»Danes pride pozno domov, je v klubu«.
»Dobro je«, konča Sabina, »molčite napram vsakomur o tem, slišite Franc?«
(Dalje sledi.)
•‘dovoljenjem kake tukajšnje policijske oblasti.
Dopotovanje inozemskih državljanov se dosti liberalno dovoljuje in zlasti glede trgovskih potnikov ministrstvo za notranje zadeve ne omejuje njih dohoda, ampak ga še favorizira zlasti ■ozirajoč se na konkretne slučaje.
Po obstoječih trgovskih pogodbah je trgovcem in industrijalcem odnosno njih potnikom, priznana pravica, da lahko na podlagi posebne legitimacije 'iščejo v državi naročila in kupujejo iblago. To pravico imajo podaniki Angleške, Francoske, Zedinjenih držav Amerike, Italije, Nemčije, Čehoslovaš-ke, Belgije, švedske, Grške, Španije, Portugalske, Holandske, Denske, Norveške in Avstrije. Vse ostale nenaštele države ne uživajo te pravice, ker naša >država ni z njimi v pogodbenih odno-sajih.
V posameznih pogodbah je ta pravica trgovskih potnikov v bistvu enako urejena. Natačnejše odredbe glede tega so razvidne iz čl. 10. trgovske pogodbe z Nemčijo, ki je priobčena v Službenih Novinah št. 122 A iz 1. 1922.
Vendar je treba glede inozemskih trgovskih potnikov razlikovati:
1. države katerim so s trgovskimi pogodbami priznane posebne odredbe v pogledu legitimacijskih kart;
2. države, s katerimi niso v pogledu legitimacijskih kart pogojene specialne odredbe, toda pogodbe vsebujejo glede pravice trgovskih potnikov splošne odredbe. K tem državam spadajo tudi one, s katerimi je pogojena klavzula največje pogodnosti;
3. države, ki ne spadajo ne v eno ne v drugo označeno skupino.
Ad 1. Posebna legitimacijska karta je pogojena v trgovskih pogodbah s Italijo, Francosko, Belgijo, Švico in Nemčijo. Trgovski potniki iz teh držav morajo imeti pogojeno legitimacijo. Kot vzorec lahko služi obrazec v trgovski pogodbi z Nemčijo,, ki smo jo zgoraj navedli. Ti trgovski potniki lahko zastopajo eno ali več firm, toda vse firme, ki jih zastopajo, morajo biti v legitimaciji natančno označene in imeti sedež v eni in isti državi. V pogledu nacionalnosti je merodajen izključno sedež firme, nikakor pa ne nacionalnost potnika. V legitimaciji mora biti označeno tudi službeno razmerje potnika od firme, ki jo zastopa. Na podlagi take legitimacijske karte, izdelane po obrtnih oblastih •ene od navedenih držav, lahko inozemski trgovski potniki vršijo v naši državi svoje posle. Za to delo jim ni treba nabaviti od naših obrtnih ali drugih oblasti nikakih drugih izkazov.
Ad 2. Trgovske pogodbe z Zedinjeni-mi državami Amerike, z Angleško, Avstrijo in Čehoslovaško, dalje pogodba ■največje pogodnosti z Dansko, Grško, Portugalsko, Španijo, švedsko, Norveško in Holandsko ne predvidevajo posebnega formularja legitimacijskih kart ~ZQ trgov. potnike, toda vsebujejo glede Postopanja s trgovskimi potniki načelo največje pogodnosti.
Trgovski potniki iz zgoraj naštetih rn°r,ai° prQV tako legitimirati z
egitimacuo, kl vsebuje vse pogoje le-
' gihmacne označene;	pogoie le
ad 1. Vendar tej iegitmaciji ni treba da od besede do besede odgovarja p0-’ gojem vzorca. Te legitimacije služijo trgovskim potnikom za njih posle v naši državi pravtako kakor one ad 1. Posebej se razume, da se te pravice priznavajo samo pod pogojem reciprociietne-ga postopanja od strani posameznih navedenih držav.
Glede plačevanja davkov -in drugih '4davščin je na podlagi pogodb priznano ‘državljanom Nemčije in Avstrije opro-ščenje plačila, dočim vživajo ostale države io olajšanje samo pod pogojem re-ciprociteinega postopanja.
Ad 3. Z vsemi ostalimi državami naša kraljevina ni v pogodbenih odnošajih. Reguliranje postopanja s trgovskimi Poiniki iz takih držav je pridržano našemu prostemu prevdarku. Z ozirom na pospeševanje trgovine pa je trba tolerirati tudi potnike iz teh držav. Potniki morajo imeti legitimacije, ki v bstvu odgovarjajo gori označenim legitimacijam, smejo pa zastopati le eno firmo, v katere družbi so. Dalje se morajo glede potrdila legitimacije prijaviti pri oni obrtni oblasti I. stopnje, v katere področju pripenjajo svoji posel. Njih delo se mora
pričeti šele na podlagi tega potrdila. V pogledu davka in drugih davščin velja ludi za nje zgoraj navedeno.	Mn.
LSSSSSSSSSSSSiSiS®
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba ,.ILIRIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	5t.	220.
l73OTL<*gU»lkMU»llWilAltAIWMIAlkMUmAti
Deputacija celjskih trgovcev pri finančnem ministru Slojadinoviču. Glasom sklepa odbora Gremija trgovcev Celje, je deputacija, obstoječa iz gg. Stermecki, Lukas in Vrtovec, predložila v Mariboru navzočemu ministru dr. Slojadinoviču sledeče težnje trgovcev: 1. V Sloveniji je postalo v zadnjem času tako občutno pomanjkanje denarja, ker so vsi denarni zavodi brez gotovine, da je resno ogrožen obstoj naše znane, stare in solidne trgovine. Da se temu vsaj v mali meri od-pomore, prosimo g. minister, da naredite, da se denar, ki se vplačuje v slovenskih carinarnah ostane oziroma naloži v Sloveniji, odnosno iz celjske carinarne v Celju, sicer pa naj bi se našel nekak način plačevanja carine, ki ne bi brezplodno zadrževal toliko gotovine. — II. Naše trgovstvo ima svoje trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, katero bi se imelo glasom zakona centralizirati. Ker se je našel modus, da je ostalo samostojno društvo »Merkur« v Zagrebu, naj se tudi nam pusti to našo organizacijo, ki je delovala vedno v najlepšo korist svojih članov in pri tem tudi z najmanjšimi upravnimi stroški. — III. Potom zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo smo poslali na g. ministra za socijalno politiko dopis, v katerem smo predlagali spremembo Pravilnika k protidraginjskemu za-konukonu. Naša glavna in upravičena zahteva je, da se pri zaračunavanju dovoljenega trgovskega čistega dobička upošteva zopetna nabavna cena blaga, kar je s trgovskega stališča si: cer samo ob sebi umevno, vendar pa nam zakon, odnosno Pravilnik tega ne dovoljuje in se naši trgovci obsojajo na denarne kazni in zapor, kakor hudodelci, ako se drže tega edino pravilnega trgovskega stališča. Prosimo g. ministra ludi, da se pri prihodnjem zasedanju Narodne skupščine zavzame za to, da se ta zakon sploh ukine, ker je tak zakon pri današnji preobilici blaga popolnoma neumesten in povzroča samo hudo kri, praktičnega uspeha pa ne doseže. Ne naredbe, ampak samo prosta konkurenca more znižati cene blagu. — IV. Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti na nevzdržni položaj javnih nameščencev, ki s svojimi današnjimi plačami nikakor ne morejo stanu primerno živeti. Tudi v inieresu trgovstva je,da $e njihov položaj zboljša ter s tem tudi dvigne njih kupna sila. Uprava more biti dobra samo, ako bodejo nameščenci bolje plačani, ker bodemo drugače doživeli, da bodejo ravno najboljše moči zapuslile svoja mesta. Mi trgovci bodemo pozdravili vsak korak, ki se bode ukrenil da se tej njihovi pravični zahtevi ugodi. — Minister je pripomnil, da so mu te zahteve tudi z drugih strani znane in da jih bode z vsemi močmi podpiral. O zakonu proti draginji se je izrazil, da je izrazito protigospodarski in da je že poslednji čas, da se sploh ukine. Minister se je dalj časa razgovarjal z dcpuiacijo in se zelo zanimal za celjske razmere.
«n uvoz.
Zastajanje izvoza. Zboljšanje naše valute že povzroča zastajanje izvoza. Tako je prenehalo med drugim povpraševanje po semenjskem krompirju v Sloveniji, ki je imel dobre izglede za izvoz. V velikih množinah pa še gre iz naše države zlasti iz Hrvatske perutnina, ki se izvaža preko Rakeka in Italije največ v Francijo.
Izvoz lesa iz Slovenije je zadnje čase oživel. Največ blaga odhaja v Italijo. V mesecu februarju smo preko Jesenic, kakor se poroča, izvozili okrog 400 vagonov. Povpraševanje ne popušča. Cene blagu so se nekam utrdile. Italijanskih agentov ne manjka. Iz strogih pogojev prvega povojnega
časa, katere je narekovala potrebna previdnost, je prešla in že prihaja trgovanje in prodaja v milejši način, blago se odda večinoma pred plačilom kupnine. Radi konkurence od vseh strani in dežel in množine blaga je to povsem naravno in umljivo.
Uvoz ruske platine v Poljsko. Iz Varšave poročajo, da so se pojavile na poljskem tržišču večje količine platine, ki jo pošiljajo iz sovjetske Rusije v Poljsko.
Izvoz ameriških strojev. Najmočnejši izvoz Zedinjenih držav so stroji in ta izvoz rasle nepretrgoma tekom zadnjih 20 let. Od leta 1912 do 1921 znaša izvoz nad 4 milijarde dolarjev, dočim je znašal prejšnje desetletje samo 1 milijardo.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Naša trgovska bilanca. V 11 mesecih leta 1922 smo izvozili iz naše države za 2.851,412.468 Din blaga, v istem času .1 1921 pa za 2.211,196.579 dinarjev.
Cene poljskemu petroleju. Zadnje dni se je plačalo za 1 kg surovega olja na Poljskem 800 poljskih mark.
Podraženje premogovnih cen na Angleškem. Iz Nemčije prihaja vedno več naročil na angleški premog. V vseh premogovnikih Školske in Walesa pa so zaloge popolnoma izčrpane. Zato so se dosedanje cene povišale za 25% in enako tudi tovorni tarifi.
Industrija.
Produkcija sladkorja v Bolgariji je
znašala v letu 1922 15.000 ton, leta 1921 pa 12.000 ton. Za domači konsum ta produkcija ne zadošča in je Bolgarija navezana na uvoz sladkorja iz inozemstva.
Poljska sladkorna industrija je dovršila letošnjo sladkorno kampanjo s prav povoljnim uspehom. Produciralo se je 3,322.000 g sladkorja. Površina zasajena s sladkorno repo je znašala 107.953 hektarjev.
Carina.
Carinski nadavek v Nemčiji je za dobo cd 7. do 13. marca določen na 593 tisoč 900 odst.
Denarstvo.
Osiguranje valute pri izvoznih predmetih pod 1000 Din vrednosti. Na zahtevo generalne direkcije carin, je generalni inšpektor ministrstva financ poslal sledeče pojasnilo čl. 16. pravilnika za irgovino z devizami in valutami: stavek 2., čl. 16. pravilnika je treba izpolniti tako, da se osiguranje valute ne more vršiti na preštete predmete v manjših količinah, katerih vrednost ne presega 1000 Din. To je razumeti tako, da se osiguriranje valute ne more vršiti samo tedaj, ako se kateri teh predmetov izvozi po definitivno končanem poslu (paketi, ogledni vzorci), a nikako za sukcesivni izvoz večjega obsega, ki bi v skupnem znesku presegel vsoto 1000 Din.
Izmenjava denarja v izpraznjenem ozemlju Dalmacije. Komisija finančnega ministrstva za izmenjavo denarja v tretjem pasu je dovršila predpriprave in sc bo sedaj pričela zamenjava. Izvršila se bo zamenjava po prejšnjih določbah, ki so bile v veljavi za 1. in
2.	pas. Do 100.000 K se bodo zamenjale 4 K za 1 dinar, nad 100.000 K pa v relaciji 6:1. Po računu finančnega ministrstva bo znašala vsota zamenjanega denarja 50 - 60 milijonov kron. Ako se bo med zamenjavo ugotovilo, da je denarja več, more ministrski svet skleniti, da se zamenjava izvrši v večji relaciji.
Kovani denar v Nemčiji. Te dni so
začeli v Nemčiji kovati denar po 200 mark. Denar ima isto velikost in debelino kot sedanji srebrni komad po eno marko. Skupna količina kovanega denarja bo znašala 60 milijard mark. Izdelalo se bo dnevno dva milijona komadov kovanega denarja. Ko se bo izdelalo 15 milijonov komadov, pride kovan denar v promet.
Promet.
Poštna zveza s Sušakom. Dne 5. 1. m. je bila vpostavljena poštna zveza s Sušakom ter uveden celokupni poštni, brzojavni in telefonski promet. Br-. zojavno-telefonska postaja Sv. Ana je ; bila istodobno ukinjena.
Prometne izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za Sisak tranzit v smeri Zidani most—Sisak je od 12. marca t. I. zopet dovoljeno.
Trgovski register.
V trgovski register so se vpisale nastopne firme: Friderik Krkoč, trgovina z lesom na Bledu;Andrija V.Jovanovič, carinsko posredništvo v Bohinjski Bistrici; J. Zellenz, trgovina s kožami, usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Celju; Anton Neger, mehaničarska obrt v zvezi s prodajo šivalnih strojev in koles z vsemi dotičnimi potrebšč. v Celju; Alojz Skrabar, trgovina s slamniki v Domžalah; Dr. Glibert Fuchs, tgovina z lesom v Hribu pri Kranju; Anton Cingerli, carinsko posredništvo v Ljubljani; E. De-majo, trgovina s čevlji in manufakturo na drobno v Ljubljani; Matija Obran, lesna trgovina v Mariboru; St. Klimek, trgovina z lesom na Rečici.
V zadružni register se je vpsala Hranilnica in posojilnica na Vinici, r. z. z o. z. Izbrisale so se: Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru (radi fuzije), Gospodarska zadruga za Novo mesto in okolico v Novem mestu (radi končane likvidacije), Weinbaugenossen-schaft Pettau (radi končane likvidacijel in Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Ribnici radi konč. likvidacije).
Iz naših organizacij.
Občni zbor »Zveze trgovskih gremi-jev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani
se vrši 9. maja t. I. in sicer dopoldan interni občni zbor, popoldan pa splošni del, na katerem bi se razpravljalo o vseh aktuelnih vprašanjih in na katerega bi bil dovoljen razen oficijelnim Zveznim delegatom pristop vsakemu članu gremija, da bi lahko vsak posameznik k debati o pojedinih razpravah izrazil svoje pritožbe, želje in predloge. Vsled tega bi odpadel posebni manifestacijski trgovski shod. Prijateljski sestanek bi se torej vršil v sredo 9. maja, ki je dan pred praznikom .zvečer na čast zunajnih gostov. Onim trgovcem, ki se bodo udeležili prijateljskega sestanka in seveda prenočili v Ljubljani bo treba preskrbeti potrebna stanovanja. Zato prosi gremij trgovcev v Ljubljani vse one gospode tovariše, ki so namenjeni čez noč ostati v Ljubljani, da mu to pravočasno javijo.
Dobava, prodaja.
Dobava mesa. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 15. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizijo Zagreb, Karlovac /. Delnicami in Lokvami, Fužine in Dolj-na Lendava za čas od 1. aprila do 30. junija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava mesa. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Ga-jeva ulica 30 a) se bo vršila dne 15. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizijo Varaždin in Čakovec za čas od 15. marca do 30. junija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Osnovanje glavne kreditne zadruge.
Iz Beograda poročajo, da se je Glavni zadružni savez v Beogradu odločil, da namesto glavne kreditne banke osnuje glavno kreditno zadrugo. Osnovanje se bo izvedlo ob priliki sestanka upravnega odbora, ki se vrši koncem tega meseca. S tem bi dobilo celokupno naše zadružništvo svoje denarno središče.
Odobreni krediti Narodne banke leta 1922. Krediti Narodne banke so znašali koncem decembra 1922 1 milijardo 885,846.500 Din. In sicer so dovolile podružnice Narodne banke v posameznih krajih sledeče iznose kreditov: Zagreb 450,450.000 Din, Osijek
94.320.000 Din, Varaždin 34,730.000 Din, Šabac 19,090.000 Din, Sarajevo 85 mil.
360.000 Din, Mostar 25,160.000 Din, Banjaluka 8,320.000 Din, Subotica 25 mil.
260.000 Din, Novi Sad 25,160.000 Din, Vel. Bečkerek 30,760.000 Din, Pančevo 30,140.Q00 Din, Vršac 24,400.000 Din, Ljubljana 196,800.000 Din, Mari-
bor 70,650.000 Din, Split 34,950.000 dinarjev, Cetinje 16,150.000 Din. Od te vsote odpade na industrijska podjetja
382.360.000 Din, na trgovske tvrdke
345.130.000 Din in na ostale ustanove
90.810.000 Din. — Največja vsota re-eskomptnega kredita je znašala 12 milijonov dinarjev, a najmanjša 50 Din.
Prodaja tobaka iz trgatve 1920—1921. Po odobrenju finančnega ministra bo uprava monopola prodala 200.000 kg domačega tobaka iz trgatve 1920—1921 ki je bil pridelan v južni Srbiji in okolici Niša.
Zlata podlaga poljske emisijske banke bo znašala 100 milijonov poljskih mark.
Dohodki svilarstva. Državne tovarne svile v Pančevu in Novem Sadu so imele leta 1922 15,000.000 dinarjev dohodkov.
Avstrijsko-italijanska trgovinska po-
gajanja. Avstrijska delegacija pod vodstvom sekcijskega načelnika dr. Schii-lerja je v izvršitev trgovinskih pogajanj z Italijo odpotovala v Rim. Trgovinska pogajanja se prično v soboto 10. t. m.
Konstituiranje italijansko-madžarske trgovinske zbornice v Trstu. Iz Trsta poročajo, da se je vršila te dni v Trstu glavna skupščina nedavno ustanovljene italijansko-madžarske trgovinske zbornice. Zbornica se je ob tej priliki tako-le konstituirala: predsednik zbornice Guido Segre, podpredsednik Er-neslo Tomandi, Vito Tolentino in dr. Willy Jona. Zbornica posluje začasno v Via Macchiavelli štev. 3.
Tržna poročite.
Novosadska blagovna borza 8. t. m.:
baška pšenica, ponudba 450, ječmen 315, oves 287.50, koruza 6 vagonov po
235—250. za april 25% blagajna ponudba 275, za maj 25%, 5 vagonov po
262.50, povpraševanje 268.75, moka »00« ponudba 650, »0« an vagon 646, otrobi brez vreč, 7 vagonov po 152.50.
Borza”
dne 8. marca 1923.
Zagreb, devize: Dunaj 0.1405 — 0.1415, Berlin 0.49—0.50. Budimpešta 3.35— 3.45, Bukarešt 48, Milan 477.50—480, London 470-473, Newyork 100-100.75, Praga 300-302, Pariz 608-612, Švica 1885-1887.50, Varšava 0.125-0.222; valute: dolar 98—99, franki 610, madžarske krone 3.20, lire 470 — 472.50; efekti: Ljubljanska kreditna 220—225, Prašlediona 1125—1135, Slavenska
102.50, Slov. Eskornpina 160, Ljubljanske strojne tovarne 162, Trboveljska premogokopna 750—775.
Beograd, devize: Bukarešt 47, Berlin
0.50-0.51, Dunaj 0.14-0.1424, Ženeva 1870-1900, Pariz 595 - 610, Milan 475 -480, Newyork 98.50 -99.50, London 463 - 465, Praga 295 - 305.
Curih: Berlin 0.0275, Newyork 536.25 London 25.19, Pariz 32.40, Milan 25.42, Praga 15.95, Budimpešta 0.175, Bukarešta 2.50, Beograd 5.43, Sofija 3.10, Varšava 0.0120, Dunaj 0.007475, avstr, krone 0.0075.
m	Priporočamo:
as as s
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah GrHzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
iiuiHiMiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiHiniiiiuiiiimiiiiiiiiiiMtiiuiimuii
PALM
fc&učuk pof p e 1 niKe in potplate
Pr e dec sli!
mraza!
—— m za. ii
r”! K pstin'
I sfam?
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ier livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
ir
tonski pisalni strni sedanjosti!
razioMii oparat, notni* strojno in m ima potom no-Imklltn steklene ploSEo
Jii sesest
j,v*T	V
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev. sisraisiaisisiisrarasiisraisiisrfeiisiJSiisJistPTiraistrg
@	št
V korist podpornemu društvu slepih!	Si
pjmnnKRflnrnnsmjsmtr *	BS	e?
□
Ljubljana
Linhartova ul. 25
I Sttiteajn nuli tanin, I | Mii 'Mn, imž®|
in lesna' industrija.
Telefon št. 415.
Pošt. Jek. zavod št. 11.42«.
§
B B B B
g stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice ** zaTindustrijske stavbe, za vetje raz-pstine od 12 do 40 metrov po mojem sistemu
B
jjl Prevzemanje zgradb,^ hiš, vi1, stolpnih Ej K strehi »rtnlh*'utlf,*[ balkonov, verand, 9
Ivan Kravos
Trgovina:
MARIBOR, Aleksandrova c. 13.
Delavnica:
MARIBOR, Koroška cesta 17.
Telefon inter. 207. Konjske opreme in potrebščine za konje, kovčeki in različni torbarski izdelki, gonilni vezalni jermeni, gamaše i. t. d.
^j||IIIIIIHIIII!lll||ll|i|||||)llllllllllll!llllil!llllllilill|||_
| Gradbeno podjetje |
I ing. Bukič in drug	(
t, EahoriCeva ulica Štev. ZO.	|
| se priporoča za vsa v to | stroko spadajoča dela. 4 NliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiimiiuriminllE
B
B
B
n?
Papirna industrija in knjigoveznica A. Janežič, Ljubljana, Florjanska ulica 14.
« Izdelava in zaloga vseh vrst šolskih zvezkov,
Bj raznih map, trgovskih knjig, blokov itd.
|5|	V	korist podpornemu društvu slepih 1	sd
21»]t5at21t2Jt2J12lt211Sii2i[2Jt21t21ISat2lt21l21t21tSflt2!t5J12!tSJlS
Na veliko in malo1.
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Raznovrstne	j^J
I šolslce saveaslsie
^4 2a srednje, obrtne in osnovne sole, komperidije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse pr,] šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
i TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
Pozor! Za trgovce posebno ugodite cene! j£-| ti-t	,<4
..Chaudoir" — Vermorel, prvorazredno izdelane, z litim medenim dnom in kompletnimi potrebščinami. Stalno skladišče sestavnih delov za sesul-ke in gumijastih potrebščin na veliko in na malo. *Barzel“ d. d., Subotica. Razpošiljanje po pošti in po 1 komad! Zahtevajte ponudbe!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne
politih spalni1, itfilK is Miniti* oprave iz Httip, imena in forniranega lesa.
Sprejemam tudi nndaljna naročila. — Cene nizke. Henrik Bitenc, mizarski mojster, Vižmarje st. 77, St. Vid nad Ljubljano.
M c? gp s trirna blagajna
99.999» 1 predal, malo rabljena, 4 števci z elektromotorjem 220 volt je za prodati. Naslov pove: Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna u!. 5.
Maraskino Morpurgo
Čašica tega delikatnega likerja le nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatin Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija I/. MORPURGO, SPLIT.
Zastopnik: ABGLF KORDIH, Ljubljana, Zrinjskega cesta 7.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Prispevajte in zbirajte za »TRGOVSKI DOM“!
  -  - •   ■—	—
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik:
1