ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ROMAN GOSPODIN FRANJO IN RAZPUST SLOVENSKE MATICE JANEZ KOS Slovenska matica je decembra 1913. leta izdala in založUa kot XXV. zvezek Zabavne ' knjižnice roman Frana Maslja - Podlimbar- skega Gospodin Franjo;' natisnil ga je v okoli 4500 izvodih Anton Slatner iz Kamnika. Ro- man, ki ga je pisatelj napisal po svojih do- živetjih in spoznanjih v anektirani Bosni in Hercegovini, kjer je služil kot avstrijski oficir,^ je pomemben predvsem zaradi svoje tendence, s katero ta roman prvi stopa v slovensko slovstvo.^ Tendenca romana je takoj opazna, očiščena pisateljske fabule pa še posebno vid- na v piščevem dnevniku v sestavku Kako se narod podjarmi." Romanova tendenca se av- strijskim oblastem sprva ni zdela, nevarna ali škodljiva. Taka se je zazdela šele po začetku vojne, ko je prišel na oblast režim grofa Stürgkha: »Po celi državi, posebno pa na Kranjskem, se je sumilo in vohalo veleizdaj- ništvo v najibrezpomembnejših izrekih in de- janjih in so se vršili veleizdajniški procesi na vseh koncih in krajih.«' Simpatija s tlačenimi in kritika razmer v novo pridobljenih deželah se je avstrijskim oblastem v Ljubljani zazdela nevarna in veleizdajniška, šele po začetku vojne s Srbijo. Takrat so cenzorji v romanu, v katerem je »naukov, zabavljanja, svetov... na pole«, odkrili »izrecno politično tendenco«. Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je 5. septemlbra 1914. leta razsodilo, da je Masljev roman »dejansko stanje hudodelstva« in tako potrdilo po državnem pravdništvu v Ljubljani odrejeno zaplembo tega romana, zapovedalo uničenje zaplenjenih knjig in razdor tiskov- nega stavka celotnega tiska. Priziva sodišče ni dovolilo. Knjigovezec Ivan Bonač, pri kate- rem so bile knjige uskladiščene, je rešil nekaj sto izvodov tako, da jih je skrivaj zazidal." Po zaplembi je ljubljanski policijski rav- natelj postavil deželnemu predsedništvu za Kranjsko vprašanje, »ali Matica Slovenska sploh še ustreza pogojem svojega obstanka«. Deželno predsedništvo je takoj drugi dan (to je 12. septembra) sestavilo, izdalo pa 16. sep- tembra odlok o razpustu Slovenske matice. Ta odlok je Matico ukinil ravno v času nje- nih priprav na proslavitev petdesetletnice njenega delovanja. Peter Graselli, ki je kot podpredsednik opravljal dolžnost prijetega predsednika Slovenske matice Frana Ilešiča (ta je bil zaradi zvez s Skerličem, Džoničem, Novakovičem in Pavičevičem ter zaradi »fana- tične zavzetosti za jugoslovansko idejo« ob- tožen izdajstva in že 19. avgusta 1914. leta predan deželnemu pravdništvu v Ljubljani), je dobil tole sporočilo: »Cesarsko kraljevo deželno predsedništvo raz- pušča na podlagi § 24 zakona o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak. društvo ,Slovenska Matica' v Ljubljani zaradi prekorače- nja njegovega štatutaričnega delokroga in ker pogojem svojega pravnega obstanka več ne ustre- za. S tem se tudi ustavi vsako nadaljno delovanje društva... Razlogi: Društvo ,Slovenska Matica' se je leta 1863 osnovalo z namenom slovenskemu narodu pri- pomoči do omike, (širiti) na vse strani znan- stveno izobraževanje, (gojiti) slovenski jezik in slovstvo, toda brez vsake politične dejavnosti. Leta 1868, 1893 in konečno leta 1906 se je društvo preosnovalo, toda namen mu je bil vedno, kot nepolitično društvo, pripomoči slovenskemu na- rodu do prave omike s tem, da izdaja primerne knjige ali p>odpira pisatelje in založnike, da iz- dajajo take knjige. Leta 1913 je izdala In založila ,Matica Sloven- ska' roman ,Gospodin Franjo', ki ga je napisal slovenski pisatelj pod psevdonimom ,Podlimbar- ski'. Ta roman ima izrecno politično tendenco. Obširno se v njem opisuje, da okupacija Bosne in Hercegovine po Monarhiji nikakor ni bila v blagor deželi, marveč je spravila prebivalstvo v še večjo bedo. Nazorno slika z očitno lažnjivimi in izmišljenimi dejstvi korupcijo in samovoljnost KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO civilnih in vojaških oblastev ter se poskuša na- hujskati domače prebivalstvo proti tem oblastem. Zlasti se povdarja tlačen je srbskega dela pre- bivalstva. Srbsko revolucijonerno gibanje v Bosni in Hercegovini se odobrava in celo z vrsto simpa- tičnih opazk, kar je jasno vidno iz konca pri- povesti. S tem pa se deluje na odtrganje anekti- ranih dežel od enotne državne zveze... S tem pa, da je izdala in založila ,Matica Slovenska' to knjigo s politično in veleizdajniško tendenco, prestopila je svoj statutarični delokrog in se po- dala na politično polje ter poskusila zastrupiti lojalnost in patrijotično čut je prebivalstva. Da je društvo svoj po pravilih določeni namen opustilo in pričelo veleizdajniško delovanje, je razvidno tudi iz dejstva, da je njegov tačasni na- čelnik prof. dr. Franc Ilešič zaradi suma vele- izdaje zaprt. Društvo ,Slovenska Matica' torej nikakor ne ustreza več svojemu statutaričnemu namenu, ozi- roma pogojem svojega pravnega obstanka, vsled česar je njegova razpustitev po zakonu tudi po- polnoma utemeljena. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani dobi ob enem ukaz, da mora vsako nadaljno društveno delovanje ,Slovenske Matice' takoj ustaviti.-« Takoj naslednji dan je ljubljansko ipolicijsko ravnateljstvo izpolnilo prejeti ukaz: ustavilo je delovanje Slovenske matice, popisalo njeno denarno, premično in nepremično premože- nje, zapečatilo njene prostore na takratnem Kongresnem trgu št. 7 in zaseglo njene vred- nostne papirje ter jih izročilo 19. septemlbra finančni prokuraturi v Ljubljani. Ljubljansko okrajno sodišče je na predlog finančne pro- kurature postavilo za prokuratorja nad Matič- nim premoženjem Nemca Antona Galleta, notarja v Ljubljani. Slovenska matica je bila s temi akti likvi- dirana. Njeni odborniki pa niso klonili takoj pod prvim dobro namerjenim udarcem. Dne 2. novembra 1914. leta so preko deželnega predsedstva naslovili na dunajsko notranje ministrstvo pritožbo (podpisali so jo Graselli, Tavčar, Trstenjak, Koder, Türk, Grošelj, Go- vekar, Maselj, Senekovič, Pleteršnik, Lokar, Zupančič, Slebinger, Zmavc), v kateri pravijo med izrazi avstrijskega domoljublja in zve- stobe: »Za slovenski jezik in slovensko slov- stvo pridobila si je ,Matica Slovenska' velikih zaslug tako, da je služilO' vsakomur v čast, če je bil poklican v glavni odbor tega odlič- nega društva... ,Matica Slovenska' je v pra- vem pomenu kulturni steber slovenskega na- roda in obdajajo jo globoke simpatije ne samo prebivalstva na Kranjskem, temveč tudi po drugih kronovinah, kjer prebivajo Slovenci. Zategadelj ibi bila morala državna uprava prej nego se je odločila za tak usodepoln korak, celo zadevo temeljito preiskati ter dognati, ali je delovanje celotnega društva in predvsem njegovih odbornikov bilo v resnici tako graje- vredno, kakor bi se dalo sklepati iz v pri- tožbo vzetega odloka .. . Ali de facto se je društvo razpustilo brez vsake preiskave, brez vsakega zasliševanja odbornikov in drugih funkcij onarjev ... pri razpustu ,Matice Slo- venske' (gre) za najvažnejša kulturna vpraša- nja.« Vsega tega so se verjetnoi zavedali tudi r.a deželnem predsedstvu. Z romanom Gospo- din Franjo jim je bila dana možnost spodnesti >'kultumi steber slovenskega naroda« in spod- nesli so ga. Dalje podpisniki v tej precej ne- bojeviti pritožbi dokazujejo, da je bila odlo>- čitev deželnega predsedstva nepremišljena, preuranjena in da pretirana strogost ni sred- stvo, ki naj pomnožuje v vojnem času »tisto brezmejno navdušenost, katero neobhodno po- trebujemo« ter zavračajo vsako krivdo v zvezi z Ilešičevo zadevo. Prav posebej se v pritožbi zavzemajo za vprašanje Matičnega, premože'- nja (123.350.35 K depozitov in 22.268.40 K, 80.868.43 K oskirbovanega premoženja), ki ni bilo rešeno v skladu z društvenimi pravili (§ 19), ki določajo, da občni zbor ali društveni odbor določita, v kakšne namene za, slovenski narod naj se obrne društveno premoženje. Za- seženo premoženje je deželno predsedništvo mimo tega izročilo dragi kurateli, čeprav so bili Graselli, Tavčar in drugi slovenski odvet- niki pripravljeni brezplačno skrbeti zanj. Odborniki so lahko kmalu doumeli — v pri- tožbi namreč vzklikajo: »Kako, da se je kura- tor vzel ravno iz nemških krogov, tega razu- meti ne moremo!« — zakaj je bil postavljen nemški Galle. GaUe je, še preden je notranje ministrstvo rešilo Matično pritožbo, zapisal ves društveni denar v vojno posojilo. Tavčar je v novi pritožbi leta 1917 upravičeno pisal: »Imeli smo lepo premoženje v vrednosti nad 220.000 K in faktum je, da smo danes, ko se nam je zopet dalo premoženje v prosto po- rabo, gospodarsko uničeni. Kurator je namreč s privolenjem deželne vlaide prav vse naše premoženje spremenil v vojno posojilo, za- dovoljil se ni samo z razpoložljivo' vsoto, amipak je nasprotno obremenil še hišo za 40.000 K, kakor je tudi lombardiral kupone podpisanega vojnega posojila za ogromne vsote, tako da društvo danes, ko naj prične zopet z rednim delovanjem, nima vinarja, ki naj ga v roke vzame. Na ta način podpisano vojno posojilo znaša namreč nad 300.000 K.« Matica je bila po triletnem premoru, ko' so se porazgubili mnogi njeni člani in ko se ni dalo nič storiti za pomnožitev društvenega premoženja, tako oslabljena, da je morala leta 1917 znova začeti zibirati člane in darila, če se je hotela zopet uspešnoi poprijeti kultur- nega dela.'' 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Nekaj dni po društveni pritožbi je deželno predsedstvo v Ljubljani sprejelo' spomenico, ki lepo kaže, da tudi Matici niso bili prihra- njeni strankarski spori. Podpisniki spomeni- ce (A. Breznik, Fr. Finžgar, dr. J. Debevec, dr. M. Opeka, dr. A. Ušeničnik, dr. Fr. Dete- la, Iv. Grafenauer in dr. J. Gruden) skušajo v njej prikazati, kako je bilo z Matico vse v najlepšem redu, dokler je bila skoraj polo- vica njenega članstva iz duhovniških vrst, do- kler je bila trdno v rokah mož »konservativ- ne smeri in katoliškega duha« in dokler se je ravnala po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Po letu 1870 pa so začeli Matico in njen od- bor pograbljati nasprotniki tedanje konserva- tivne stranke, ki so zlasti v času predsedni- kovanja dr. Frana Ilešiča pozabili, da je namen društva kulturno in ne politično de- lovanje. Ilešič je mnogim odbornikom, članom Slovenske ljudske stranke, priskutil sodelova- nje v odboru, zlasti pa so mu zamerili trditev, da je vse, kar je katoliško, kulturi nasprotno. V spomenici je očita misel, da so liberalci krivi položaja, v katerem se je Matica znašla septembra leta 1914. Njeno bistvo pa je bilo v predlogu, naj bi deželna vlada sporazumno z deželnim odborom premoženje razipuščenega društva, o katerem ne moreta več odločati ne odbor ne oibčni zbor in je torej odločitev, kaj bo z njim, le v vladnih rokah, namenila za ustanovitev znanstvene ustanove za pospeše- vanje kulture slovenskega naroda (tako usta- novo je leta 1906 predlagal na III. katoliškem shodu v Ljubljani dr. Josip Mantuani), oziro- ma izročila premoženje literarnemu društvu, ki bi bilo ustanovljeno z enakimi nameni in ki bi se držalo tiste smeri, kot jo je imela Slovenska matica ob svojem začetku.^ Kleri- kalce je vsekakor bolelo, da je bil zadnji dru- štveni odbor liberalne barve in da je čas njihove premoči v društvu minil. Očitno zato se podpisniki spomenice niso zavzeli za ob- novitev Matice; ljubša jim je bila misel na novo ustanovo, v kateri seveda liberalci ne bi imeli prostora. Pritožba na notranje ministrstvo Slovenski matici ni prinesla odrešitve. Ministrstvo s svo- jim odlokom 22. junija 1917. leta sicer odloka deželnega predsedstva ni potrdilo, pač pa je društvo, ki skozi petdeset let svojega obstoja ni imelo niti najmanjšega konflikta z obla- stjo, le posvarilo in zapretilo s hujšimi posle- dicami v primeru ponovnega protizakonitega delovanja. Ministrstvo je torej s svojo salo- monsko rešitvijo pritožbe, kljub temu da se je s cenzuro romana, ki so jo opravili njegovi uradniki, ter z izčrpnim poročilom dr. Ivana Zolgerja lahko prepričalo, da v knjigi Gospo- din Franjo ni nič nevarnega, tako rekoč po- trdilo sklep deželnega predsedstva o- razpustu Slovenske matice. S tem, da odloka deželne- ga predsedstva ni razveljavilo, je postala od- ločba prve stopnje pravomočna. Celo samo je s formulacijo svarila tudi obdolžilo društvo izdajniškega delovanja. Edino, kar je nare- dilo društvu dobrega, je bilo naročilo dežel- nemu predsedstvu, naj to ukrene vse potreb- no, da bi društvo zopet dobilo v neovirano last odvzeto premoženje — seveda zdaj, ko ga je Galle že spravil na varno! Društveni odborniki se niso sprijaznili z odločbo notranjega ministrstva in so stvar gnali dalje: 23. julija 1917. leta je Ivan Tav- čar v imenu Slovenske matice vložil pri dr- žavnem sodišču na Dunaju novo pritožbo, s katero se je pritožil zoper odloka deželnega predsedstva in notranjega ministrstva, zahte- val zadoščenje in povrnitev škode, ki jo je društvo utrpelo zaradi neupravičenega odvze- ma premoženja, ter v njej vztrajal, da Matica z izdajo in založbo romana Gospodin FranJ!> ni prekoračila svojih pravil. »Glasom svojih statutov je Matica slovenska upravičena iz- dajati knjige različne vsebine. More izdajati in zalagati tudi romane in nikakega dvoma ne more biti o tem, da tudi romane tendenčne vsebine. V vseh literaturah celega sveta na- hajamo romane s tendenčno vsebino in jih tudi slovensko slovstvo pogrešati ne more. In ravno tak tendenčni roman in prav nič dru- gega je tudi Gospodin Franjo ... Avtor... kritizira način vladanja z manjšino proti ve- čini, katerega so do zadnjega časa pri nas v Avstriji smatrali naši državniki za višek mo- drega vladanja. Opisuje kakšne sadove je ro- dil ta način vlade v Bosni in Hercegovini, ko se je večina prebivalstva, to je Srbe priti- skalo k tlom. In tako ravnanje ni büo baš v korist niti ne dotičnima deželama, kakor tudi ne državi kot taki, o tem bi bilo vsako prerekanje brezplodno. Cela vsebina knjige je tedaj le kritilca nezdravih razmer v upravi Bosne in Hercegovine in to povsem dopustna kritika. Avtor se v knjigi poteguje za Srbe v Bosni in Hercegovini, tedaj za državljane naše države in ne morebiti za podanike srb- skega kralj evstva.« Tudi vse zgovorno in odločno Tavčarjevo dokazovanje in sklicevanje na zakone, po ka- terih da je Matica po krivici sojena, ni zale- glo. Državno sodišče na Dunaju je 12. decem- bra 1917. leta pod predsedstvom dr. Emila Otta — Matične koristi je pred sodiščem bra- nil Vladimir Ravnihar — razsodilo, da dežel- no predsedstvo in notranje ministrstvo s svo- jima odlokoma nista kršila veljavnih zako- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nov. Na Tavčarjevo trditev, da so romanu ob izidu cenzorji mimo podelili svoj exequatur pa tudi cenzorji notranjega ministrstva da niso našli v njem nič spotakljivega, je sodi- šče odgovorilo s sporočilom notranjega mini- strstva, ki pravi, da cenzorji knjige ob izidu sploh niso ddbili v roke, cenzorsko' poročilo uradnikov notranjega ministrstva pa da ni- koli ni bilo izdelano. Zadnja trditev je čista laž: notranje ministrstvo je Wenedikterjevo in 2olgerjevo poročilo o romanu očitno z ne- dobrimi nameni zatajuo. Sele na pritisk slovenskih poslancev v du- najski poslanski zbornici je moralo notranje ministrstvo razveljaviti odlok deželnega pred- sedstva.* Zopet dovoljena, oživljena Slovenska ma- tica je imela 28. februarja 1918. leta svoj prvi občni zbor. Pred zborom je ljulbljansko poli- cijsko ravnateljstvo posvarilo GraseUija, naj zborovalci ne govore o politiki niti naj ne uprizarjajo demonstracij. Zboru je bila tako po Hribarjevih besedah vzeta pravica govoriti o Matični preteklosti; zbrani niso bili toliko pogumni, da bi dali zadoščenje svoji Matici ne njenemu predsedniku Ilešiču. Policijski komisar je baje zagrozil, da bo Matico po- novno razpustil, če bo zlbor izvolil za pred- sednika Frana Ilešiča. Zborovalci so se odlo-' čili za Ivana Tavčarja,'" kar je vsekakor zna- menje, da so si zaslugo za obnovitev Matice lastili njegovi politični somišljeniki, kakor tudi, da je v Slovenski matici zopet prevladal njihov vpliv. Pod Tavčarjevim vodstvom se je začela počasna, neenakomerna, a vztrajna obnova društva. Slovenska matica, danes že stoletnica, je bila Slovencem potretbna kul- turna ustanova, ki je niso mogli pogrešati; prav zato so slovenski kulturni vrhovi bili v boju za njeno obnovo neustavljivi. Pisec romana Gospodin Franjo je bil od vojaških oblasti degradiran in 5. junija 1916. leta interniran v Pulkavi, kjer je 19. septem- bra 1917. leta umrl." Njegov roman, ki je bil povod za razpust Slovenske matice, je bil pravno rehabilitiran po razpadu avstro-ogr- ske monarhije. Narodna vlada SHS v Ljub- ljani, oziroma njen oddelek za notranje zade- ve je 7. januarja 1919. leta naročil policijske- mu ravnateljstvu v Ljubljani, naj Matici vrne vse zaplenjene izvode romana. Sledil je še epilog na sodišču. Deželno sodišče v Ljubljani je prav s tistimi zakoni, s katerimi je bil leta 1914 roman obsojen in zaplenjen, zaplenitev razveljavilo ter ugotovilo, da je bila razsodba iz leta 1914 nezakonita. V svojem pojasnilu je sodišče zapisalo: roman je »le iskrena kri- tika razmer in ljudi in trpka ironija, pome- šana z ostro satiro na njih ne vzdržnost. Kri- tika, pa naj je še tako ostra, pa ni še ščuva- nje ali hujskanje ali celo veleizdaja... O kakem veleizdajniškem podjetju ni najti v knjigi niti sence. Nikjer ni niti s sencO' na- mignjeno na kak punt, na kakoi vstajo, na kako verolomstvo, ali celo na od cepljen je ko- maj prisvojene Bosne in Hercegovine od mo- narhij e.'^ Okorela sodnijska oblast, ki jo je narodna vlada SHS podedovala skupaj z dru- gimi oblastmi in zakoni po razpadu avstrijski monarhiji, si je morala pač dokazati, da ro- man Gospodin Franjo Avstriji ni ibil nevaren, da je lahko odbila predlog državnega pravd- ništva o potrditvi zaplembe romana, ter za- plembo razveljavila. OPOMBE 1. Podatke, ki niso posebej citirani, sem dobil v DAS, Narodna vlada SHS — Oddelek za no- tranje zadeve, 1919, fasc. 1., št. akta 89/pr. — 2. Fran Masel j-Podlimbarski: Gospodin Franjo, 2. del. Zbrani spisi, uredil dr. Janko Slebinger, Ljubljana 1931, str. 873 (Masljev zagovor pred vojaškimi oblastmi). — 3. Franjo Lokar, poročilo o romanu. Ljubljanski Zvon, XXXIV, 1914, str. 244—245. — Izidor Cankar, ocena v Domu in svetu, XXVII, 1914, str. 126—127. — Oton Žu- pančič, Slovan, 1914, str. 123. — Boris Orel: Trudni oficir in demonični diletant Franjo Ma- selj - Podlimbarski, Dom in svet, XLIV, 1931, str. 393—400. — 4. z. C Zbrani spisi str. 833—936. — 5. Tavčarjeva pritožba, glej opombo 1. — 6. Slo- venski narod, LV, št. 139, str. 2, Gospodin Franjo se vrača v domovino. — 7. DAS Deželno pred- sedstvo v Ljubljani, 1917, fasc. 5, št. spisa 3071/pr (konvolut Slovenska Matica). Pred razpustom je Matica dobivala državno podporo (od leta 1901 dalje) po 1000 K na leto, za leto 1913. 1600 K, za prvo polovico leta 1914 pa 500 K (DAS, Dež. vla- da za Kranjsko, konvolut Slovenska matica v Ljubljani št. 799). — 8. kot pod opombo 7. — 9. France Bernik: Slovenska matica med obema vojnama. Delo, V., št. 337, str. 7; isti: Sto let kulturnega poslanstva, Slovenska matica 1864 do 1964, Ljubljana 1964, str. 26. — 10. Laibacher Zeitung, št. 50 (1. marec 1918), str. 326—327; Domovina, L, št. 6 (8. marec 1918), str. 3; Ma- riborski delavec, III., št. 105 (12. maj 1920), str. 1—2. — 11. z. C. Zbrani spisi, str. 897, 904. — Fran Ilešič: Podlimbarski, Ljubljanski Zvon, XXXVII, 1917, str. 600—603; France Koblar: Ma- selj Fran-Podlimbarski, Slovenski biografski le- ksikon, zv. 5, str. 66. — 12. O razsodbi deželnega sodišča z. c. Zbrani spisi, str. 898—903; Slovenski pravnik, leto XXXIV. št. 1-4, Ljubljana 1920, str. 98—101. 14