ZAVETIŠČA PRED NAPADI IZ ZRAKA ARCH. FRANCE TOMAZIC Menda bo že res, da svetovne vojne še ni konec. Mi živimo v zatišju, beremo in poslušamo poročila o ve likih bojih, ki se razvijajo in se pripravljajo daleč za našimi mejami. Tujci nas blagrujejo za naš mir, za našo srečo in za našo brezskrbnost. Toda veliki do godki nas vendarle opozarjajo, da ne smemo biti pre več brezskrbni in da se moramo tudi mi prilagoditi zahtevam našega nemirnega časa, čeprav nam ne preti neposredna nevarnost. Saj se celo države, ki so znane po stoletni neomajni volji do nevtralnosti, skrbno pri pravljajo na obrambo pred zračnimi napadi, ki stra- hujejo danes ves svet. Zopet so se povrnili časi prejšnjih stoletij, ko so se morala mesta braniti pred sovražnikom. Tedaj so se mesta obdajala z močnim in visokim obzidjem. Danes pa se mora vsaka hiša posebej pripraviti na obrambo pred zračnimi napadi. Odslej bo imela vsaka hiša v kleti močno utrjen in zavarovan prostor, kamor se bodo zatekli prebivalci pred zračnim napadom. že lansko leto smo si v 2. številki ogledali v članku: »Vojna in mesto«, katera bojna sredstva uporabljajo danes in kako močan upliv bodo imela na razvoj in OPEČNA ZCftADBA SKELETNA ZCflABSA Hiše med zračnim napadom. Vpliv rušilnih, vžigalnih strupenih bomb. Masivne zgradbe niso tako odporne varne kakor skeletne zgradbe in in oblikovanje mest. Dogodki zadnjega leta kažejo, da mesta niso dorastla novim nalogam. Mesta so postala nevarna za prebivalce. Zato izseljujejo v velikih me stih družine z otroki na deželo. London in Pariz izu mirata. Naša mesta niso tako ogromna in nam ni treba imeti tolikih skrbi. Vendar ne smemo držati kri žem rok in opustiti priprav, ki naj nas zaščitijo pred neznanim in nepričakovanim zračnim napadom. Ka dar bi zagrmela nad nami bojna letala, bi bilo že pre pozno. Za našo brezskrbnost bi bili lahko kruto ka znovani. Edino prava lega zavetišča v tttarih hišah je v kleti. Levo: kletno zavetišče z zunanjim zidom, desno: zavetišče v srednjem hodniku Danes si države ne napovedujejo več vojn z dolgo trajnimi pripravami. Ogromne armade čakajo oboro žene do zob na povelje. Tisoči in tisoči težkih bojnih letal se drenjajo po hangarjih, da vzlete na klic, pri- hrume nad sovražno deželo in jo zasujejo s težkimi bombami. Napadi se vrstijo drug za drugim, podnevi in ponoči. Prostrane de žele postanejo bojne po ljane, kjer skuša sovraž nik ustrahovati prebi valstvo in uničiti živ ljenjske vire. V prvi vrsti napadajo sovražni letalci vojaške objekte, kolodvore, že leznico, transporte, mo stove in glavne promet ne žile. Bombe, ki so na menjene tem ciljem, so težke in razparajo zem ljo ter razdenejo skoro vse, kar dosežejo. Ogro žena pa je tudi vsa bliž nja okolica, ker bombe mnogokrat zgreše svoj cilj in se znesejo nad bližnjimi stanovanjski mi hišami. V drugi vrsti so namenjene težke bom be tovarnam, raznim jav nim napravam, elektrar nam in nagromadenim hišam mestnega sredi šča, kjer napravi bomba veliko škodo. V majhni meri pa bi bila prizadeta redka naselja, kjer sto jijo hiše sredi vrtov. Le talec bi moral razmetavati dragi tovor, ako bi hotel napraviti vsaj nekaj škode. Med vsemi bombami, kar jih poznamo, so najbolj nevarne razstrelilne ali rušilne bombe. Razlikujejo se po svoji teži, ki znaša pri malih do 10 kg, pri srednjih od 50 do 100 kg in pri velikih 250 do 1000 kg in še več. Največkrat uporabljajo take bombe, ki se ne raz- počijo takoj, ko prilete na trda tla, temveč šele, kadar s svojo težo prodro globoko v zemljo ali skozi več Tudi v novih hišah je naj varnejše zavetišče v kleti. Zgrajeno je iz železobetona, stoji samostojno in ima po seben zasilni izhod na prosto I' I I H=H H^ -t o -, 1 1