Pridelovanje stročnic, Med rastlinami, katerih pridelovanje se kmetovalcu zelo izpiača, zavzemajo stročnice odlično mesto. K stročnicam prištevamo one rastline, ki do svoje zoritve izdelajo iz cvetov stroke, vsebujoče po par in več semen. Od mnogobrojnih rastlin, ki se prištevajo med stročnice, jih ]e precej, ki so za kmetovalca in vrtnarja velikega pomena in katerih pridelovanje se istim toliko izplaea. da bi se jih moralo bolje upoštevati in razširiti njih negovanje.  Najvažnejše metl njimi so one, ki se sadijo (se j jo) v ta namen, da se pridela njih zrnje in te so  pred vsem grah, leča, bob, soja, grašica, posehno pa fižol. Da se malo natančnejše porazgovorimo o tem, v čem obstoji važnost pridelovanja teh rastlin, nesamo za vrtnarja, temveč tudi za kmetovalca, si poglejm© prednosti, ki nam jih nudi pridelovanje teh rastUn v večjem obsegu. Prod vsem je velike važnosti zrnjf strocnic za prehrano Ijudstva. Znije stročnic vsebuje skoraj šo enkrat toliko beljakovin, kot žitno zrnje iu polbvica zrnja stročnic obstoji iz škroba, je torej zelo redilno. Med rastlinami, ki se pridelujejo v zrnju, dajejo strocnico na hektar največ beljakovin. Druga velika važnost je ta, da se da zrnje stročnic lahko spraviti v donar. Cena istemu zelo redko pade izpod cene žita, zelo pogosto, skoraj navadno. je pa prodajna cona stročnega zrnja višja kot žita. Izplača se pridelovanje povečati tudi radi tega, ker najde stročno zrnje vedno dosti odjemalcev. Kar se ne da porabiti in vnovčiti doma, se pa da lahko izvažati v inozemstvo, kjer najdemo dovolj odjemalcev in ni konkurenca tako velika kot pri žitu. Že omenjene noposredne koristi govore za to, da naj bi se s pridelovanjem slročnic pričelo v večji meri. ne samo po vrlovih, temvec tudi na poljih. Za povečanje pridelovanja na njivah pa govorc tudi ie druge posredne koristi, ki jih imamo od tega pridelovanja. Vsak sadež, katerega neguje kmetovalec, potrebuje kot svojo brano pred vsem dušičnate, fosfatne, kalijeve in apnpne snovi. Drugim rastlinam mora kmetovalec — da se mu pridelovanje izplača — to hrano podajati v obliki raznih gnojil. Najdražja snov od teh je pa dušik. Slrornice pa imajo v razliki od drugih rastlin to hvalevredno lastnost, da si preskrbijo njim potrebno dušičnato hrano s pomočjo gomoijcpv na njih koreninah iz zrake samega. Izdatke za dušičnato rastlinsko hrano si torej tukaj prihranimo, da, celo šp vec, stročnice naberejo tekom svoje rasti loliko te dušičnate snovi, da je ostaje še za polj ščino, ki sledijo po stročnicah, tako da te poljščine — mod njimi posobno žito — dobro uspevajo. Korenine slročnic proderejo v zemljo precej glo boko tor imajo to lastnost, da precej močno razkroje v zemlji se nahajajočo ono rastlinsko hrano, ki jo je sicer precej v zemlji, ki pa za rastlinsko prehrano ne more priti toliko v pošlev, ker je ravno težko raz krojliva in radi tega zelo težko dostopna rastlinam. To je prpd vspm fosfatna in kalijpva rastlinska hrana. Njiva je po stročnicab boij plodna. Korenine stroJ nic, ki zajpmajo svojo hrano iz globokejših plasti zem l,je, pa tudi dvidajo isto navzgor, tako da postane ta doslopnejša za rastlino, ki slpdijo stroenicam. Ko se stročnice pospravijo s polja, ostanejo v zpmji njih korpninp, ki sedaj strohne ter bogatijo to zpmljo na sprstenini. Kjer taka korenina strohni, nastane spdaj na njenpm mestu v zemlji zračna cevčica, po katpri dohaja zrak od zunaj v globokejše pla sti zemljp. Ta sp vslpd tega boljse prezračuje, se radi tpga tudi močnejše razkraja ter s tem postaja — plodnejša. S svojimi listi zaspnčijo stročnice tekom rasti zemijo zelo dobro. Zpmlja na njivi, zasejana s strocnicami, np postanc tako trda in zbita, ker jo vajnije spnca listov, kot pa v žitnpm polju, kjer ni toliko seii ce. Po stročnicah se da taka njiva lažje obdelati. Vse tp navpdene prednosti naj sužijo raznmnemu gospodarju kot migljaj, da poveča pridelovanje stročnic. Kakor pa ima vsaka stvar svoje dobre in slabp strani, ima tudi pridplovanjp stročnie svoje — slabe strani. Pridelki stročnic na zrnju niso namreg tako stanovitni kot pri žitu. Katerikrat zna biti ve» liko pridplka, drugikrat pa zelo malo. Vendar pa ni, ako se izračuna povpreene pridelke več let skupaj, raalika tako velika, povprečni pridelek je vse eno !ep, dostikrat buljši, kot pa pridelek žita v slabih legah. Vzrok t^mu nekoliko nestanovitnemu pridelku je ta, ker so stročnice precej oboutljivc napram slabemu vremenu, živalskim škodljivcem in rastlinskim boleznim, in pa, kpr zorijo precej nejednakomerno. Pač pa so preje navedene prednosti tolike, da ne pri dejo slabp strani toliko do izražanja, in je pridelovanje vseeno šp zpIo dobičkanosno. V par kratkih potezah naj bo tu še naznaceno najvažnejše, kar je potrebno za uspenno pridelovaiije. Po možncsti naj Do polje, kamor se sejejo (sadijo) stročnicp, brez plevelno, med raščo ;e pojavljajoči ae plevel z vestnim okopavanjpm odločno zatirati. Do saditve se ima poije dobro in skrbno pripraviti (pravočasnv) oranje, brananje o času, ko ni zemIja premokra, še boljše je poleg branp delo z razruševalcem, ekslirpatorjem: ekstirpiranjp). Gnojenje z 200—300 kg superfosfata in 150—200 kg kalijeve soli pro hektar se izplača v večjem pridelku. Tudi gnojenjp s pepelom ima uspeh, vendar le tedaj, ako je istpga dovolj na razpolago, ker sp ga mora dati veliko več (6—8 cpntov na hektar). Da bodo ta gnojila dobro učinkovala, se morajo pomesati z zemljo, oziroma spravifi v zpmljo v. brananjem, še boljše jih pa poinpša in spravi v zeroljo razruševalpc.