NA KRATKO Neuspela zbora volivcev Pred kratkim so v Gorenju že drugič sklicali zbor voliv­ cev, na katerem naj bi se ob­ čani tega območja pogovorili o kandidatu za občinski zbor občinske skupščine Slov. Ko­ njice. Dosedanji odbornik se je namreč odpovedal manda­ tu. Toda tudi drugi sklic zbo­ ra ni uspel, saj se ga je ude­ ležilo premalo občanov. Ker je to območje tudi med tisti­ mi, kjer se je najmanj obča­ nov odločilo za samoprispevek za šolstvo, bi bilo gotovo za­ nimivo vedeti, kje so vzroki za odtujitev. Sindikalne športne igre Kot vsako leto, sta občin­ ski sindikalni svet Slov. Ko­ njice in sindikalna podružni­ ca Kostroja tudi letos pripra­ vili velike sindikalne športne igre, ki se jih udeležuje pre­ cejšnje število članov delov­ nih organizacij. Tekmujejo v šestih panogah — v nogome­ tu, odbojki, košarki, šahu, streljanju in rokometu. Občani in samouprava Sekcija za komtmalno sa­ moupravo pri občinski konfe­ renci Socialistične zveze Slov. Konjice se je odločila anke­ tirati vsakega dvajsetega ob­ čana in sicer na temo o ude­ ležbi občanov v krajevni sa­ moupravi. Vprašanja se nana­ šajo tudi na probleme, ki bi jih naj po anketirančevem nrnenju obravnavali zbori ob­ čanov, prav tako pa na zbi­ ranje sredstev, na delo občin­ skega odbornika in podob­ no. Anketa vključuje tudi vprašanje o sredstvih javne­ ga obveščanja, zdravstveni za­ ščiti in o ostalih pomembnih življenjskih vprašanjih. Sek­ cija namerava z ugotovitva­ mi ankete seznaniti izvršni odbor in občinsko konferen­ co Socialistične zveze, pa tu­ di občinsko skupščino in osta­ le organizacije. ANTON CVAHTE Ni še dolgo tega, ko smo se z Antonom Cvah- tetom v njegovem domu pogovarjali o življenju v rodni Licenci. Zdaj pa ga je nenadoma ugrabila smrt. Izguba za družino je prizadela tudi kraj ter občino, saj je bil ne samo občinski odbornik, temveč je marsikatera cesta in mnogoteri most prav nje­ gova zasluga- Anton Cvahte se je ro­ dil zadnje leto prejšnjega stoletja v Licenci, kjer je »stal do svoje smrti. Dol- ;a leta je bil cestni nad­ zornik in še potem, ko je stopil v pokoj, so bile ceste in mostovi njegova t^elika skrb. Na njegovem območju pa ga bodo po­ grešali tudi zaradi drugih človeških vrlin. Umrl je ta srčno kapjo in vašča- ni so se v velikem številu udeležili njegove zadnje poti. — ib. VARSTVO PRI DELU V ŠENTJURSKI OBČINI: „Oćka vrni se zdrav" Lani manj poškodb, vendar številke še vedno zaskrbljujoče Slika otroka, ki maha očetu, ko ta odhaja v tovarno in ga pozdravlja »Očka, vrni se zdrav domov« je zelo znana. Ali se tedaj, ko delamo vsak na svojem delovnem mestu, spomnimo nanjo? Trenutek nepazljivosti zapusti dolgo­ trajne posledice za vse življenje. Oškodovan je človek, oškodovana je skupnost. Delovne nesreče so pri nas še zelo pogoste in tudi drage, zato je razumljivo, da so v Šentjur­ ju pri Celju pripravili posebno'analizo o varstvu pri delu, katero bodo obravnavali tudi odborniki občinske skupščine. Večina gospodarskih orga­ nizacij v Šentjurju je v zad­ njih letih mnogo naredila za izboljšanje delovnih pogo­ jev tako z nakupom nove strojne opreme kot urejeni­ mi varstvenimi napravami in novimi obratnimi pro­ stori. Opazen je bil napre­ dek povsod, vendar še ni tolikšen, da bi si lahko v Šentjurju zadovoljno pome­ li roke. Največja skrb so še vedno električne nape­ ljave, ki na deloviščih pov­ zroče težke delovne nesreče. Več je pomanjkljivosti, ki terjajo za odpravo veliko de­ narja, največ pa je takšnih, ki bi jih lahko odpravili že z malo napora in dobre vo­ lje. ' V primerjavi s prejšnjimi leti so lani zabeležili največ­ ji porast poškodb v obrtni­ štvu, manjši je bil v lesni industriji in kovinski indu­ striji, vse ostale gospodarske dejavnosti pa so zabeležile precej manj poškod pri de­ lu. Tako se je lani poškodo­ valo v Šentjurju 7,4 odstot­ ka vseh zaposlenih. Prvo me­ sto v tej žalostni bilanci ima lesna industrija, kjer se je poškodovalo 23,7 odstot­ ka vseh zaposlenih, v kovin­ ski industriji pa 8,6 odstot­ ka. Zaradi poškodbe pri de­ lu je vsak poškodovanec bo- loval povprečno 13 dni, kar pomeni da dnevno ni bilo na delu pet delavcev ali f točneje, vsak dan ni delai^ 0,36 odstotka delavcev, vec na območju šentjursk« občine je lani ustvaril dnev ni narodni dohodek 65,92 vega dinarja. Izguba v rodnem dohodku je torej precejšnja, poleg tega pa ramo upoštevati še vse dnj. ge stroške, ki so nastali i^^jj nujna posledica poškodbe v letu 1966 pa je bila izg^^ ba v narodnem dohodku kj^ za 43 odstotkov večja. Moških poškodovancev, nekoliko manj kot ženskih precej manj pa je oseb, ^ so se dvakrat poškodovale. Kateri so nesrečni dnevi in ure? Podatki kažejo, da je f sredini tedna največje zma. njšanje poškodb, v ostalih dneh pa neenakomerno vari. ra. Kritične so začetne jn končne ure. In kdo so poškodovani? Obučtno manj je poškodb pri učencih v gospodarstvu in zaposlenih v upravi, zelo pa se je povečalo število poškodb pri visokokvalificira­ nih delavcih. Poškodb in obolenj so ime­ li lani v Šentjurju 125 pri. merov, kar je nekaj man] kot leto dni preje. Kljub uspešnemu zmanjšanju števi­ la poškodb pa jim ni uspe­ lo zmanjšati števila bolniš­ kih dni, saj je bilo teh la­ ni kar 18.109. Če bi sedaj sešteli izgubo, nastalo zaradi poškodb in obolenj ter izplačanih bolez­ nin, bi dobili vsoto 4,049.693,05 N dinarjev. Kaj predstavlja za šentjursko občino vsota štirih milijonov novih dinar­ jev, ni potebno posebej pri­ povedovati. Gospodarske organizacije so lani namenile precej denar­ ja za izboljšanje varnosti pri delu, vendar je razmerje med temi in sredstvi izda­ nimi za boleznino in zdrav­ ljenje, še vedno 1:18 v ko­ rist slednjih. Na osnovi teh podatkov se bodo v Šentjurju lotili še resnejšega spremljanja pro­ blematike varstva pri delu, kar bo dalo določene izbolj­ šane finančne rezultate in pa še več — varno delo de­ lavca na vsakdanjem delov­ nem mestu. M. SENIČAR Bazen že, toda filtracija Konjičanom se ne bo treba kopati le v znoju v Slovenskih Konjicah imajo olimpijski bazen. Zgra­ dili so ga leta 1949., ko je imelo vsako podjetje svojo trgovino, svojo menzo in so si gradili svpje športne ob­ jekte. Konjiškega je zgradil KONUS. Kasneje je sicer prešel v »roke« telovadnega društva Partizan. Ne glede na lastnika, so se Konjičani vendarle imeli kje kopati — do letos, ko je bil bazen prav v najbolj vročih dneh brez vode. Voda, ki ga napaja, namreč ne ustreza sanitarnim predpisom. Denarja za nove filtrirne naprave pa ni. Tako so Konjičani hodili v Loče, k Dravinji in k drugim oko­ liškim potokom, k vodi, ki tudi za bazen ni primerna. »Konji.ški bazon je tipičen pri­ mer naše stare prakse; znamo si­ cer kaj zgraditi, ne pa tudi vzdr­ ževati,« je dejal tovariš Padežnik, direktor stanovanjskega podjetja, čigar zasluga je, da bo konec po­ letja v bazen le dotekla voda. »Vo­ do bomo sicer še vedno dobivali iz Koprivnice, ki ni najboljša. Z dodatnimi preprostim filtriranjem jo bomo očistili v.'iaj toliko, da nam bo polnitev bazena dovoljena. Voda bo torej boljša kot lani, na vsak način pa bomo ljudem vsaj omogočili, da se kje okopi je jo. Kopanje v na.ših potokih — zlasti pa v Dravinji ni primerno. Dra- vinja je polna katranskih smol Kovaške industrije Zi-eče, druge vode pa polne alg in vodnega rastlinja,« je še dodal tov. Pa­ dežnik. Predsednik telovadnega društva Partizan, tovariš Zdovc je na vpra­ šanje, kako to, da kot dosedanji lastniki niso mogli poskrbeti, da bi konjiški bazen letos odprli v pravem času, povedal: »Telovadno društvo Partizan do­ biva za v.so dejavnost letno kakih 300 starih tisočakov dotacije. Vzdr­ ževanje bazena je bilo za nas pre­ drago. Ljudje vanj niso preveč radi hodili — zaradi slabe vode. Ker ni bilo izkupička, tudi ni bilo denarja za fiMrirne naprave in ta- ko smo se vrteli v krogu težav. Ker je bazen splošnega družbene­ ga pomena, smo občinsko skupšči­ no obvestili, da bazena ne bomo odprli. Upali smo, da bo vendarle kdo kaj ukrenil . . .« Bolje zdaj, kot nikoli, pravijo Konjičani, čeprav je otvoritev ba­ zena zakasnela. Zato upajo, da bo­ do prihodnje leto vendarle urejene filtrirne naprave. Pri stanovanj­ skem podjetju to zagotavljajo, če se bodo vsi zainteresirani spo­ razumeli, bo morda takrat ob bazenu nastal tudi lepo urejen av­ to—camp, zametek hitrejšega raz­ voja turizma. —ib Partizanska bolnišnica na Bohorju vabi Nekdanji ranjenci legendarne XIV. divizije ki so med pohodom preko Bohorja iskali pomoči v bolniš­ nici na Bohorju, ter vsi bivši borci in aktivisti Koz­ janskega odreda ter nj,ihovi svojci so spet povabljeni na ponovno srečanje, ki bo v nedeljo 21. julija 1968 ob 10 uri. Prvo tako srečanje, ki je bilo lani, je prav gotovo ostalo vsem udeležencem v prijetnem spominu- Med narodno osvobodilno vojno je bil mogoč dostop do bolnišnice le po divjem hudourniku, danes pa lahko pridete do nje od planinske koče v tridesetih minutah po lepi stezi skozi bohorske boste. V skriti globeli pod vrhovi orjaških dreves pozdravi obiskovalca lani skrbno prenovljena partizanska bolnišnica, ena tistih nemih prič težkih, a slavnih dni nedavne slovenske preteklosti Pridite na Bohor! Domači člani ZB bodo poskrbeli, da bo srečanje tovariško in kar se da prijetno tako, da se bo vsakdo vračal domov z lepimi spomini. Iz celjske strani pridete po cesti skozi Planino—Nekopir —planinska koča. MIŠKO ŽMAVC Smarčani so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo^ da ime Šmarje ne pri­ haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile »tam gor pri svetem Rok' še gaurce sim pa taj« z dobro žlahtno trtico, šmarčani bi ne bilo to, kar so, če vsakdan koga na drobno in vsake kvarte koga na de­ belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, stoično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kjati »posojilo se vračila ve­ seli«. NE VERJEMITE SMARČANU NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ^£EA! TUDI ČETRTO ALI NADALJEVANJE TRETJE ZGODBE PRIPOVEDUJE AVGUST ANDERLUH: v „Zolnirji" v Mestinju Pust je bil mimo pravzaprav še ne. Bilo je ravno na malega pusta dan. Kdo bi si mislil, da bo na tak dan kdo pri­ pravljen kaj resnega in p>oštenega delati, pa še zunaj na mrazu. Bolj ko so neki ljudje prihajali bliže, bolj pozorni so postajali pri SmehovUi v Mestinju. Po klancu iz smeri Šmarja ae je počasi približevala zemljemerska sku­ pina, »žolnir« je vneto kukal skuzi kukalo teolida, drugi so z jeklenim trakom merili daljine in širine, tretji pa prenašali s cen­ timetri opremljeno lato adaj gor, 2daj dol, zabijali količke in kdo ve kaj vse niso počenjali Pa je Smehovega očeta le imelo, da je vprašal, kaj počnejo tu okoli. »Merimo traso za novo cesto«. »Hm, a tako? Kod pa bo peljala?« »Strašno nam je žal, oče Smeh, toda ravno čez vaš marof, saj veste, tisti načrti iz stare Jugoslavije še kar veljajo . . . No in potlej so »žolnirji« hoteli dobiti v pogled vse papirje. Tistega, s katerim je bil stari marof obsojen za rušenje za­ radi gradnje, potem onega s katerim je dobil gospodar nadomestilo in si zgradil novega, pa še ta in oni papir. Na mizo so začeli romati litrčki, pa klobase, pa kosilo, nova cesta pa se ni nič izognila Smehovim poslopjem — v na­ črtih seveda. Zemljemerci in njihovi po­ močniki so se pridno merili v pijači, Sme- hovi pa so bili vse bolj slabe volje, kajti morda bodo pa res začeli graditi in marof bo fuč. Dan se je nagibal k večeru in iz Šmarja je prihrumel tovorni avto poln mask. Med njimi je bil tudi župan Anderluh, ki je gospodarja pohvalil, v kakšno dobro vo­ ljo je spravil šmarčane kot sultan Be- neduk, zaskrbljeno pa vprašal, zakaj je naenkrat tako slabe volje. No ko je bil vzrok znan, se je trasa bodoče ceste v be. Eedah spet elegantno izognila Smehovemu marofu in potem se je začelo rajanje, da je od miz teklo. No potegavščin ta večer še ni bilo konec. Smehovi veseli, da vse skupaj ni res, da so jih pač potegniti, ni­ so skoparili s pijačo. Toda tudi med ve­ sel j ačen jem možje kdaj kakšno moško re­ čejo. Tako je oče župan načel pogovor o mestinjskem vodovodu, ki ga je treba to leto zgraditi. No in Jezovšek, Smeh ter drugi so bili hitro na kupu. Začel se je celo prepir, kje bo kakšna pipa — vodo­ voda pa menda v Mestinju še danes ni. Pred leti so asfaltirali cesto Celje —- Rogaška Slatina. Toda z Rogaške strani se ravno nekaj metrov prod Smehovo do­ mačijo asfaltni trak konča. V klanec vo­ di prašna cesta, pa je za tega delj nemara škoda, da so bili za malega pusta Smeho­ vi brez razloga slabe volje. ^ .^Zapisal: J02E KRAŠOVEg ^8 •••"tednih slavenske kanjice^sisnijursmgir^^ 18. .julija 1968