159. štev.
V Ljubljani, četrtek 3. julija 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . . K 84 -Pol leta ... „42 — četrt leta . . . „ 21-— *a mesec. . . „ 7-—
inozemstvo:
w celo leto naprej K 95-18 Pol leta „	„ 50 -
u četrt leta „	„ 26*-
18 ®esec	9	—
Je na Starem trga Štev. 19. Telefon — Upravništvo je na Marijinem trgu ====:==: štev. 8. — Telefon štev. 44.	-—
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Na pismene naročbe bres poilljatre denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
°"lasi se računajo po po-"" prostoru in si-
crat pust.
Vprašanjem glede ingerator i.rl-loži za odgovor dopisnica ali znamka. - pisl noj se frankirsjo. — Kokoplsi ge ne Tračajo.
Iz dežele citron.
nni	podatki	o gospodarskem
P lozaju Italije po vojni ne bodo brez
oiikfi34 za čitatelja, ki hoče malo
le Prozreti križe in zaplete, ki si Ta	.dnem	Pri naših sosedih,
res« n S \e ušia cenzorjevemu pe nesel m.L za to» ker jo je pri-vneto	ki	I«v®8 čas
v naibnliCem p por syetega egoizma, zave nfb h ^ tmmenu, da podpre pri ie tani S ltallJans!ce zahteve. Za nas stalili d3 *e7eda 8 Cisto drugega nnSi. Po teh. Podatkih je v Italiji Na	v	voini število mrtvih od
o« na 99 in to proti 100 porodom —
Ane|eškem je razmerje: od 59 »atno 76. število porodov in zakonov J® padlo, tuberkuloza in malarija ža-njeta vse silnejše. L. 1917 jc po ne-*aterih apuiskih občinah obolelo vsled malarije 90 o/, ljudi.
Produkcija in konsumpcija je zahtevala še večjih žrtev. Cene so poskočile nesorazmerno višje kot drugod. Od julija 1914 do julija 1918 se je dvignil splošni Indeks v Angliji od 116 na 285, v Franciji od 100 na 380, v Italiji pa od 118 na 548. Najbolj so se dvignile cene kovinam, tekstilnim proizvodom, cerealijam in mesu. Kcnsumcija se ie morala skrčiti najbolj v Italiji. Žetve že 10 let ni bilo tako slabe kot leta 1917 in sicer za 10 miii.onov stotov manj kot poprečno 1. 1909—1916. Enako slabo je bilo s koruzo, sočivjem in krompirjem. Kljub temu, da je Italija konsumirala že pred vojno manj mesa kot sploh kaka druga dežela, je paael užitek mesa med vojno Še za^ polovico — srednje in manj premožni stan je moral meso sploh opustiti.
Industriji primankuje premoga. Pred vojno jc porabila Italija premoga /2o toliko kot Zedinjene države, i/is Jot Angleška, */io kot Nemčija, >/5 kot jancija. Takoj po izbruhu vojne se
miiur02 prem°ga zn*žal. I 1914 za 1 ton, leto pozneje še za pol-» milijon ton. Osebni promet
žele»m	um	yseDn» promet na
l	ie bil	restringirau za 60o/0.
^Poraba premoga za privatno kurjavo ‘n za stranske proge je bila popol-
noma ustavljena. Dočim si je izgovorila Anglija od zavezmkov kot mesečni kontingent 14 milijonov ton in Franclja 4 »/2 milijona, je bilo odločeno Italiji le 600.000 ton (mesto 900 000, kar bi odgovarjalo uporabi pred vojno), v resnici je pa prihajalo le po 400.000 ton. Trgovsko brodovje, ki je štelo v decembru (1918) čez 430 parnikov jih je moglo uporabljati novembra 1918 samo 281. Uvoz je vsled tega padel — in sicer za polovico. Od 19 milijonov ton 1. 1913 na 11 milijonov 1.1917 in še nižje 1 1918
— od vse te količine je bilo 7 milijonov ton premoga in kovin za vojne potrebe ter ie 3 milijoni živil. Dolgovi so narastli. Vrednost importa, ki je presegala pred vojno vrednost eksporta za 1 milijardo je skočila
1.1917 na 10y2 milijard, 1918 na 11 Va* Italija, ki je vstopila v vojno z manj kot 14 milijardami dolga, ga je imela ob koncu te vojne skoro 70 milijard In bankovcev, ki jih je cirkuliralo pred vojno 2 milijardi 775 milijonov, je danes šestkrat toliko.
Gospodarska bilanca nekdanje Avstrije gotovo ni bila boljša — poleg materijalnih vzrokov je strla monarhijo idejna moč tlačenih in izse-savanih narodov. Današnja Italija bi se mogla marsičesa naučiti iz polpre teklih dogodkov. Z lažjo in blestečimi frazami se ne krote sile, ki delujejo v globini in v tej smeri, ki jo danes ubira Italija, vodijo v propast.
Gospodarsko vprašanje ne bo stopilo v ozadje pred svetim egoizmom
- zaman se trudijo vsi besedniki v kraljestvu, da bi nasitili s par kruhi tisoče in stotisoče gladnih.
Od spremembe kabinetov, kot se vrši v Italiji danes, nimamo Jugoslovani pričakovati ničesar. Gospod Tittoni pošlje v Pariz k mirovn* konferenci baje markiza Imoerialija, ki bo na ta način edini delegat od četvorice, ki je podpisala tajni ugovor v Londonu (Grey, Cambon, ImperiaH, Benckendoiff), to nam označuje dovolj kabinet Nitti-Tittoni.
Sicer je pa spričo dogodkov, ki se razvijajo, res brez pomena, kdo je v Parizu ali pa na predsedniškem
stolcu v Rimu. O siromašenje Italije, tako kot nam ga slika podana statistika, nikakor ne sega v kroge, ki prihajajo tačas v poštev, kadar se formira nov kabinet; to siromaštvo je v izstradanih množicah, ki se bodo še povečale, ko se povrnejo dorr.ov k mrzlemu ognjišču tisoči, ki danes pri polnih loncih in nevede zakaj pohajajo po naših kraških tleh — s temi bo malo težji račun, pa naj bo takrat na krmilu Nitti-Tittoni, ali pa sam g. Sonnino.	S—r.
Odnošaji Jugoslavije do Cehoslovaške.
Bel grad, 30. junija. „Dercokra-tija“ prinaša porazgovor svojega urednika s poslanikom Cehoslovaške republike Antonom Kalino. Poslanik je rekel o vtisih, dobljenih v Belgradu: „Prejel sem najboljše vtiske. Jako sem zadovoljen z ljubeznivim sprejemom, zlasti z ljubeznivim sprejemom prestolonaslednika.
Srbski narod ljubim iz vsega srca. Za ljubezen prinašam ljubezen in vdanost, kar se bo pokazalo v mojem delovanju. Izvolite pogledati v mapo nove Evrope, ki se poraja. Motreč položaj naSe in Vase države čutite, kako potrebna je zveza za obrano majhnih držav, da se zavarujejo zoper bodoče navale. Ako bo podpisan mir, bodo male države primorane, da ustanove za bodočo zvezo narodov družbo, odgovarjajočo potrebam njihovega razvoja in zavarovanja njihovega življenja in miru. Naj-prva naloga mi bo, da se naši državi sporazumeta o skupnem pravcu svojega postopanja. Sklenivši zvezo naših držav ne bomo stremili za ničemer drugim nego za zagotovitvijo mirnega ekonomskega in kulturnega razvoja.
Edina težkoča v našem medsebojnem ekonomskem položaju bo v tem, da nam ni uspelo, dobiti skupno nujo. Jaz bi trdi), da bi bilo v interesu mira in reda Nemške Avstrije in Madžarske samih, da naši dve državi dobita skupno mejo. O
LEVSTIK.
kakšnem ugnetavanju drugih narodov ne more biti govora. To so prav te dni potrdile izvršene občinske volitve v naši republiki Oba naša naroda sta demokratska in ne želita podjarm-Ijiti drugih narodov. V našah dtža-vah hočemo zavarovati varnost razvoja in eksistence drugih narodov. ____________________________(Ldu)
Kardinal Bourne za Jugoslovane.
Slavnostna služba božja v spomin Jugoslovanov, padlih za domovino in svobodo.
Zagreb, 1. julija. Dr. Mandič, član jugoslovanskega odbora v Parizu poroča: Dne 7. julija bo v vvestmin-sterski katedrali v Londonu Nj. Em. kardinal Bourne imel slavnostno službo božjo v spomin Srbov, Hrvatov in Slovencev, padlih za svojo domovino in svobodo. (Ldu.) — Takim angleškim cerkvenim svečanostim se pripisuje velika politična važnost, ker se vršijo pri takih cerkvenih slavnostih tudi govori s političnimi tendencami in se čitajo dospeli pozdravni telegrami, ki so poitm objavljeni v časopisih. Z ozirom na važnost te svečanosti in velike zasluge, ki sl jih je stekel kardinal Bourne za našo stvar na Angleškem naj vodstva naših poll-litlčnih strank In političnih skupin ter javnih korporacij pošljejo kardinalu Bourneju ob tej priliki brzojavne pozdrave In zahvalo.
Mabirajtc zdravilne rastline.
Ker po lekarnah ne primankuje samo kemikalij in tujih drog, ampak tudi naših domačih zdravilnih rastlin, in ker je Ie malo upanja, da bi v jeseni dobili v zadostnih količinah zdravil iz inozemstva, pozivamo, posebno naše kmetsko ljudstvo, da se v večji meri kot dosedaj poprime nabiranja domačih zdravilnih rastlin. Otroci in starejši ljudje, ki niso zmožni težkega dela na polju, lahko z nabiranjem zaslužijo lepe vsote. Pravilno posušene rastline se danes prav lahko in dobro prodajo.
120. nadaljevanje-
višnjeva repatica.
v*
n,eni rarliini .operniki d,n “ “ ,2a{utili svojo, nnanerno osuplost, gospodarje S0jdloma v Prav slučajno je zvedel visoki gost £1, dela zgodovina za njegovimi petami. ’	8e
Bilo je prve dni julija, na terasi našega »park hotela«, ki so jo umni mestni očetje skrbno očistili yseh dreve3, da imajo gostje več solnca in žeje-jj bk na robu je nekaj divje trte in pod njo troje svo*i po£rnjenih miz> Pri katerih zaliva boljša družba pivo predPrav*c0 do sence z izvrstnim plzenjskim Skal ‘ ,pis,:ikrat sta sedel» ondukaj Smučiklas in nar»	nj)ma nasProti Pa Jg01, Fabina; prišli so bili
hada^081 lz Skalonove pisarne, z instinktivno potrebo, Cen Vati ,razdražen pomenek o strankarskih rečeh. Vroe*av se ie.dan skrčil in je pojenjevala težka je	so bili vendar nataknjeni; ciganska godba
havan	Srce bojaželjno, in starca 'bi bila gotovo
da j;.! .na besednika mlade struje, ali pa narobe, nežne m V pravem hiPu zagrnil smeh in Čebljanje za nj£aj sP°la, ki je bil krenil z grofom in Egonom
2avris^iiidaleČ vidim’ da se morite 8 politiko,« je j° grdo a *ospa Antoinetta in sedla k možu. »Pusti
^az Pri tiv! FuPaček.’ in bodi dobre volJe» ko sem >• Ah, tudi vi ste navzoči gospod Fabina?
Dajte prosim, dva stola tu vmes — saj pridete k | meni, Herr Graf, kajneda? — Minka, h gospodu grofu se vsedi; še malce prostora, Fabina... Kje Kje sta Dora in Egon? ... To je naš Boi3 de Boulogne, gospod grof; kako vam ugaja die nette Musik?«
Ob sonornem srebanju bele kave so izginjale žemlje in rožički trumoioa med nežnimi ustnicami Smučiklasovih dam. Dora je sedela zleknjeno, lovila 8 pogledom obročke svoje cigarete in malomarno odgovarjala Egonu, ki je v svesti si pozornosti drugih miz, nalašč podčrtaval kavalirja. Grof je iskal Smučiklasa že na domu, z vabilom na intimen večer, ki ga je hotel prirediti uglednikom v zahvalo za proslavo svojega rojstnega dne, zdaj je opravil hkrati pri Skalonu in Fabini, ki je sprejel odlikovanje molče, z dvoumno ceremonijalnim naklonom.
»Gospod doktor je star Slovan,« ga je zaničljivo opravičila Mina, čeprav je izkazovala koncipijentu dotlej vsakatero* nepaznost in se mu niti ni zahvalila za stol. »Medved, kaj hočete! Un ours, bi rekli Francozi. . . Strah ga je salonov in srce ga boli, ker ne more nositi gorskih čevljev k fraku in klaku.«
»Ni mogoče,« se je ustrežljivo nasmehnil grof. »Doktor Fabina, ki je zmerom tako distingiran!« §$ »Kje neki!« je puhnila Mina in mahnila z roko. »Un sauvage, vam pravim; tisto o gorskih čevljih je Čista resnica, eden njegovih pristnih kranjskih cinizmov. Pred tednom dni mi je rekel tako v obraz.«
»Nu, rekel sem,« je priznal koncipijent, rdeč kakor morski pajek, ter ošinil Buttertopfovo potomko z zlobnim pogledom zaničevanja proleta. »Bogme, ni se mi zdelo, da bi... “
»Ni se mu zdelo, da bi, mon Dieu!« je vpila Mina s histeričnim zanosom. »Ni se mu zdelo, slišite?«
»Ako je res tako strašen greh, sprejmite že vendar moje kesanje in opravičbo, da bo mir besedi,« je dejal Fabina, malodane cepetaje na stolu.
»Vzamem na znanje!« je izjavila ona kakor izpod oblakov ter dodala v genljivi slovenščini: *Regarelezque vous raccomoderez v6tre fotte!« To rekši se je zvila h grofu in jela gostoleti vanj, Fabini v očitno znamenje poraza.
»Vse je izgubljeno razen časti,« si je rekel nesrečni človek. »Tem slabše; po tahšnihle dejstvih ni vredno krotiti jezika. Ne bom jim molče prikimaval, ne; trd bodi, neizprosen, mož jeklen! Vsa mlada generacija gleda name ta hip, kakor štiri tisočletja na Bonapartove soldate.«
Srbelo ga je, da bi udaril po mizi ter zabrusil družbi svoj prezir in stud naravnost v obraze. So-parica nad mizo se je zgostila »smrdelo je po nečem,« kakor je omenil Smučiklas naslednji dan, in razgovor med moškimi se ni dal kreniti s političnega tira.
»Naša stranka pošlje poklonitveno deputacijo k vodiški Johanci,« je pripomnil Skalon nekje vmes.
__________ (Dalje prih.)
Sušiti je treba v senci, nabirati le v solnčnih dneh (ne v rosi!)
V poštev pridejo posebno naslednje rastline:
Listi: šmarnic, lapuha, pljučnika, divjega slez^novca (malva), sleza (aj-biš). volčje črešnje (beladona), breze, volovskega jezika, trpotca (Plantago major).
Cveti: brdnje (arnike), kamilice, plavice, poljskega maka, bezga, lipe, lučnika (papeževa sveča).
Cele rastline: rman, njivska preslica, zlasti grmiček (tavžendroža), bela mrtva kopriva, pelin (cvetoč)* sv. Janeza roža, dobra misel polaj, navadna komoljika (artemisija vulg), poljska materna dušica (thymus serpyi).
Korenine: Volčje črešnje, regrata, navadnega lisjaka (akonit), milnice (saponarija), svišča (encijan), trnjevega gladeža (ononisspinosa), srčna moč (tormentila), teloha.
Dalje: bezgove in brinjeve jagode, janež, kumina, borovnice, želod, gomolje kukavic, planinski mah, trosi navadnega lisičjaka (Lycopolium, ma-Hsna štupa).
Posebne važnosti pa so rženi ro-žički (Fungus secalis), ki se jih navadno na kmetih vrže na gnoj. Njih cena je tako visoka, da se nabiranje gotovo izplača.
Vse nadaljne informacije nabiralcem daje po možnosti — Odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani.
Mirovna konferenca.
k Posebna mirovna pogodba .s Poljsko. Dunaj, 1. julija. (Čtu.) »Neues Wiener Tagblatt** poroča iz St. Germaine: Hkrati z nemško mirovno pogodbo se je sklenila v Parizu med peterimi velesilami in Poljsko posebna pogodba, ki bo imela v zvezi narodov velik vpliv na notranje razmere v poljski državi. Ta pogodba bo predvsem zajamčila zaščito narodnih in verskih manjšin. — Kakor poroča „Echo de Paris“, so velesile predložile tudi drugim novim državam podobne pogodbe. (Ldu.)
k Rusija protestira. St. Germain, 28. junija. (Dun. Ku. Zakasnelo). Glasom „New Yorfc Heralda** je ruska politična konferenca poslala mirovni konferenci noto, v kateri protestira proti temu, da je biia Rusija izključena od mirovnih pogajanj in podpisa. List trdi, da podpis mirovne pogodbe ne bo imel za posledico niti odprave blokade, niti izročitve ujetnikov. (Ldu.)
k Jadransko vprašanje na vrsti. Lyon, 1. julija. (Brezžično). Svet peterice ministrov za zunanje stvari, kjer so zastopane velesile Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska, je imel v torek popoldne sejo, da določi program svojega odsedanjega delovanja. V prvi vrsti bo naloga sveta petorice, izdelati mirovne pogoje za Nemško Avstrijo, Madžarsko, Turčijo in Bol-
garijo. Pričakovati je, da bodo finančne klava
lavzule mirovne pogodbe z Nemško
Avstrijo, katerih besedilo je pravkar izdelal redakcijski odsek, izročene dr. Rennerju v St. Germainu že koncem tega tedna. Takoj na to pride na vrsto razprava o dolečitvi mej ob Jadranu. Rešitev turškega problema so odgo-dili ra nedoločen čas. Dela za določitev mirovnih pogojev z Madžarsko in Bolgarijo so šele v začetnem Stadiju. (Ldu)
Politični pregled.
p Internacije Dalmatincev. Iz
Splita javljajo: V izolacijskih prostorih za kužne bolezni v Petrčanih je konfinirano mnogo naših ljudi, katere je italijanska okupacijska oblast aretirala v zadnjem času. Med njimi so dr. Niko Moretti, Ciril Petkovič-Kovač, Niko Vidovič, Tonko Srdeli, Ante Petkovič-Kovač, Joso Jajac, Marko Mestrov, Fran Stojanov, Stevan Atjija, Jovan Atlija in Ive Bumhak. Vsi imenovani so iz Blata na Korčuli. Razen njih so v istem kraju konfinirani tudi Srečko Stupin, Milan Skalabrin in Ivo Rodin iz Prvič-Luke ter pop Jovo Matiješevič. (Ldu.)
p Čehoslovakl In mir z Nemčijo. „Dai!y Mail" objavlja nastopno izjavo ministr. predsednika dr. Kra-mafa: Dasi so naša srca polna radostnega ponosa, da smo v imenu neodvisne čehoslovaške države podpisali svetovni mir, Čehoslovaki ne morejo z zadovoljstvom pozdraviti miru z Nemčijo, kakor ga pozdravljajo drugi zavezniki. Naš mir z Avstrijo in Ogrsko doslej še ni definitivno sklenjen. Ministrski predsednik spominja na boje na Slovaškem, upa pa, da se nrr v kratkem sklene, spominja se žrtev zapadnlh držav za svobodo sveta in obljublja, da bo Čehoslo-vaška izpolnila svojo nalogo kot straža zaveznikov v Osrednji Evropi in da ne bo pozabila voditi politike pravičnosti in svobode. (Ldu.)
p Angleži za jagoslovanske
zahteve. Iz Londona javl|ajo: Angleški politični krogi posvečujejo veliko pozornost italijanski krizi. Ti krogi so sklenili poslati angleškim, francoskim in ameriškim državnikom spomenico, kjer zahtevajo, da se odločno podpirajo upravičene jugoslovanske aspiracije. „Daiiy Telegraph" piše: Italijansko časopisje dobiva izrazito avstrofilsko smer! prej ali pozneje mora najti kompromis upravičenim zahtevam Jugoslovanov. (Ldu.)
p Kitajska priznala Čehoslo-vaško. Iz Prage javljajo: Kitajska republika je priznala cehoslovaško državo in Želi kar najprej obravnavati o prijaznostni in trgovinski pogodbi.
p Kedaj bodo Nemci drugače govorili? — Dan revanše! „Ber-liner BOrsezeitung" piše povodom podpisa miru: Ne vemo, kdaj pride dan, ki bo dovolil nam Nemcem, da govorimo drugače. Toda priti mora gotovo, ker tuja volja ne more dolgo vladati nad 80 milijoni ljudi. (Ldu.)
p Demisija deželne vlade. Načelstvo JDS je na svoji seji 1.1. m. po poročilu svojih zaupnikov v deželni vladi sprejelo predlog nademisijo celokupne deželne vlade. Ta sklep je utemeljen v dejstvu, da so socijalni demokrati, ki so tvorili del koalicije, iz vlade izstopili, in v tem, da 'se SLS ne drži dogovora radi medsebojne strpnosti strank ter onemogočuje na-daljno sodelovanje v vladi.
p Politika, morala in korupcija V najresnejših časih naše do movine hočejo gotovi ljudje, katerih politična preteklost je vse nekaj dru-zega, nego jugoslovanska, vreči bakljo strankarskih sporov v naše politično življenje. Pri tem se poslužujejo raznih fraz, da bi olepšali in celo prikrili pred ljudstvom svoje demagoško početje. „Boj za zdravo in nekorutnpi-rano javno upravo" morajo voditi ljudje, katerih vest je čista. Seveda so napake tako na eni kakor na drugi strani. Toda nekaj drugega je, če kdo očita svojemu nasprotniku grehe, svojih pa ne vidi. Ne zagovarjamo dr. Žerjava radi izpolnitve njegove državljanske dolžnosti, za kar je odgovoren kot zvest Jugoslovan le svoji vesti, obsojamo pa postopanje njegovih strankarskih nasprotnikov, katerim je le do političnega kšefta. Zakaj ne napadejo svojega pristaša poverjenika Gollja, ki jc odredil celo dva preme-ščenja iz ozirov državnih koristi? Ravnala sta pač oba po svoji vesti, toda ker je eden politični nasprotnik, zato je treba udariti po njem, kakor je bilo to v navadi šusteršičevega režima. Strankarstvo je torej večje važnosti, nego država, ogrožena od vseh strani in v vsakem oziru. Le tako naprej, gospodje, če mislite, da je treba v Jugoslaviji „vladati“ po avstrijskih vzgledih! Ne pozabite pa, da Avstrije ni več in tudi ne onih, ki so vas negovali pod „sIavno vlado habsburških trinogov"!
p Stvar okusa. Ker je glasilo »Narodne Obrane" „Obme]ni Branik" tudi nastopil zoper dr. Tavčarjev članek »Za kulturo in človekoljubje", mu včeraj odgovarja dr. Tavčar v »Slov. Narodu", da je „Obmejni Branik" s svojim stališčem napravil veselje „za-starelim gospodom", ki so dobili s tem priliko, da javno povedo, da se za take nezrele sodbe prav čisto nič ne brigajo!" — Ker so dotično dr. Tavčarjevo stališče obsojali tudi pristaši in krajevne organizacije JDS, da celo vodstvo stranke JDS samo, ima g. dr. Tavčar presneto smelo čelo in trdo kožo, da proglaša tik pred zborom zaupnikov JDS, da so tiste obsodbe njegovega stališča »nezrele sodbe“.
p Čiščenje in zastareli gospodje. V včerajšnjem „S1. Narodu" ponavlja ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, lastnik „Slov. Naroda" itd., svoja »kulturna" in »človekoljubna* načela proti čiščenju naše javnosti od avstrofiiskih in drugih ničvrednih elementov. Sodelovanje pri čiščenju je
za blagorodnega gospoda demokrata — denuncijacija! Čiščenje je zanj gonja, katere se ,Slov. Nerod* ne bo več udeleževal, ker tako zahteva absolutni gospodar glasila vseh »demo-kratov**! Kako dolgo bo »Sl. Narod" še uradno glasilo JDS? Ali ne obsoja nekdanji potentat v svojem listu obenem tudi svojo stranko in celo vlado? Ali ni mar dr. Tavčarjevo »kulturno in človekoljubno delo" istovetno s politiko onih gospodov, ki so ga hvali v svojem časopisu za članek ,.kultur* in človekoljubje"? Gospodje dr. Tavčarjevo vrste niso samo „zasiareli"i ampak tudi trdovratni grešniki, ki pc znajo le svojo osebno korist in ki n1 bodo našli usmiljenja ne pri Bogu i* ne pri ljudeh!
p Husov dan na ČehoslovaŠ* kem se bo proslavil na najslovesnej® način.
p Ameriški časnikar RothevveH Brom iz Washin?tona je prišel v Split-Brom potuje po naših krajih v informativne svrhe.
Pokrajinske vesti.
kr Iz Radovljice. Radovljišk* žene in dekleta prirede v nedeljo dfl*
11.	julija v gostilni »Triglav" v Lescan vrtno veselico, katere čisti dobiček j* namenjen za zgradbo Sokolskega dom* v Radovljici. Za obilno zabavo je p*®* skrbljeno.
kr Iz Radeč prizidanem most* Železni most čez Savo se še ve#" imenuje cesarja Franc Jožefa I. K lejni most. V skalo vzidana pl0®5? poleg mostu spričuje to vsem domačinom in potujočim tujcem. Sredi te&* se nahaja kažipot, dasi ga skoro po-* lovico manjka, s prav dobro cnljtvim napisom: Zagreb-Agram- PosestnBj bližnje graščine Gutmannstanl je o* večino svojega polja najemnikom obdelovanje. Pa ne zastonj, ampa polovica pridelka bo njegova; senie mora najemnik sam preskrbeti. V časi« nesrečnega spomina je bila običaju* desetina; v 20. stoletju pa je U* njeno mesto stopila polovica; saj je pa tudi račun bolj enostaven.
kr Jesenice. — V telovadnici bivše nemške šole je priredil jesenis® . Sokol" na Vidov dan, dne 28. junij* javno predavanje. Predaval je br*‘ Mr. Fedor Gradišnik o zgodo* vini Sibije in o pomenu Vidoveg* dne za Jugoslovane, zlasti za nu* Slovence. Občinstvo, ki je z zaU1' manjem sledilo temperamentnim
vajanjem predavateljevim, s« je z
rl	n	m	/la
dušenjem zaobljubilo, da hoče z . ^ močmi delovati na to, da vzgoji * rod, ki bo kakor Srb miši« vf?"°/,n na to, da osvobodi one brate, ki boa vsted pariškega impeiljalizma mora« še ječati pod tujim jarmom. Takrat bomo tudi Slovenci lahko s ponosnim jn veselim srcem sloviii Vid^v dafl» -dan vstajenja in odrešenja pod tujim jarmom ječečih bratov. — Po predavanju je pevski odsek »Sokola" pred' našal pod vodstvom brata Lobod*
Pomoč alkoholikom in
njih svojcem!
Alkoholizem je socijalno zlo, v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, ker to ni le bolezen posameznikov, marveč človeške družbe kot take in drugič, ker se da ta bolezen ozdraviti edino le s socijalnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki marveč se ga mora oprijeti po svojih organih judi najmočnejši družabni organizem država.
Naša javnost vidi v pijancu brez-častnega in delomržnega človeka, Iti bi lahko opustil brezmerno uživanje alkohola ko bi le hotel. Alkoholizem je po njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznega in zato se ne briga veliko zanje.
Ta sodba je krivična. Med skrbstvom za slepce, gluhoneme, pohabljene in jetične ter skrbstvo alkoho likov obstoji važna razlika. Medtem ko prvi prosijo psmoči, je drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo, ali nočejo videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika je treba učiti,
da spozna svojo bolezen, vzgojiti mu je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Izpodbiti se mu mora dobra vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju.
Da pritegne te naloge svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je Deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne 22. maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socijalno skrb poseben Protialkoholni oddelek. Taod-delek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim:
a) kot posvetovalen in posredovalen organ,
b) s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov alkoholikov, zlasti otrok in
c) za zdravljenje alkoholikov.
V Interesu javnosti je, da vsi dobro misleči podpirajo urad, ki upravlja socijalno skrb alkoholikov. V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno
potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni protialko holni urad, ker bo mogel edino le tedaj doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na s voj delokrog, da bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj.
Protialkoholni oddelek nastopa predvsem kot posvetovale n in posredovalnem organ, alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu ter ga pripravili zopet k treznemu in red nemu življenju naj se zglase pismeno ali ustmene pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njihovo družino, da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranice, ki se iz umljivih razlogov sramujejo iskati v teh zadevah kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane njihova zad.va tajna.
V slučaju, kjer posredovanje
bi uspelo ter so družinski člani zlajj* otroci alkoholika potrebni posebnw pravnega varstva jim bo ProtialK®'. holni oddelek tako varstvo preskrb*1 tn zasigural. To velja zlasti za mlad*' letne otroke, ki so v nevarnosti, <** jim njihov oče ali mati, ki sta vda** alkoholu, zapravita vse premožen* tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostal* potrebnih sredstev. Zato bo ta ura* na zahtevo izposloval, da se posta" takim otrokom dober varuh, oziioJ1*' da se oddajo v primero vzgoje v*' 1 tšče. Ravnotako se bo na zahte^j poskrbelo, da se posta d alkoholu*' zapravljivec pod kuratelo. V inter*?, svojcev alkoholikov bo ta urad P°' sredo val, da prepreči ločitev z*' konskih, ali na izrecno željo zen oziroma moža, da isto pospeši.
Enako bo Protialkolni oddel* posredoval tudi, da se pogodbe stri njene v pijanosti razveljavijo, kolta je to v okviru zakonitih doio možno.	.
V delokrog tega urada spada n dalje posredovanje, da se delamr alkoholu vdane osebe spravijo v v
:
nekaj pevskih točk, nakar se je razvila neprisiljena domača zabava. Bil le lep večer in le želeti je, da priredi aS'lni jeseniški „Sokol“ še več takih večerov, ki se bodo občinstvu gotovo Priljubili.
kr Iz Brežic. Tu se nahaja še vedno Nemec R., ki je gotovim osebam tako neobhodno potreben, da brez njega kositi in večerjati ne morejo. “?kaj ta ne gre 1 ja v Nemško Avstrijo, kl®r ima svojo trgovino? Ne pridite nam s svojim izgovorom, da on skrbi za.na5 dobrobit s tem, da nas oskr-uJe z moko in drugimi živili. To bi a.ta denar, katerega plačujete temu Pnvandrancu, tudi storil slovenski
irPriVec'. *a se ne klanjal Vam ’lvorjanil Vašim soprogam oziroma gospem tako, kakor to stori ta pri-nnorran* me^etar- To je prava umet-rtr.7 nalcupiti v naši državi moko in soufj re^*’ ter nam potem prodati, nr ,a ne da bi ne zaračunal visoke Vl?'ie- Zadnjič smo imeli tu koncert v j? ie sedel tudi ta gospod R., in ji svoi*h visokih protektorjev dmžhi? x8ui™.° enega Nemca je
nemščino i i n neum°mo blaženo nemščino. Izdali ste lene nalace • Dokaj'nePsamndl slovensko-“ To pa velja, Vašega bleska? M8’ ki deležni
na	ne	bo tfeba spraševati
tere	P-ISi	,v -.Jugoslaviji«, ka-
e nemško misleče uslužbence imate nastavljene pri občini, Vam hočemo _n?agati ter tu slovesno izjavimo, da
vaS,ene^a“ več i sami »vneti Jug°s,°-
so. Ali da so recimo stražarji Sf.' Narath, (sedaj brez „h'‘) in mer pred leti zapirali brez vsake Potrebe Sokole, zato pa vi g. gerent ne morete. Koliko krivičnih obsodb radi javnega nasilstva je bilo izrečenih aa podlagi njihovih neresničnih pričevanj, se ne da danes več ugotoviti, toda če bo treba, se bo pa malo po sodniških arhivih pobrskalo. G. gerent, Vi sami to najbolj veste, pa še vedno djžite te „vnete Jugoslovane«. Zakaj? VVčeraj smo imeli Vidov dan, danes Pa obhajamo god našega kralja Petra. Peščica zavednih Jugoslovanov, ki pa „slučajno‘' niso bili v Sevnici in potem v eni kolodvorski gostilni, so pred Narodnim domom razobesili kraljevo sliko in zapeli našo himno. Bilo je sicer nad vse skromno slavje, ali kar so zamogli storiti, so storili. Čast istim 1 Sicer pa če ne bi slišali zvečer naše himne, bogme, veliko jih ne bi vedelo za pomenljiv dan. Kaj ste pa Vi storili v proslavo teh dveh praznikov? Vi vsi, ki ste pri vsaki priliki ce je kak Habsburgovec samo srečno «‘hnil, hiteli razobešati zastave ter hi-jeli k različnim mašam, niste imeli ta ava dneva časa, da bi dostojno pro-
j® Uevalnlco oziroma po potrebi 01 v prisilno delavnico.
holne~-Žnaj Je-.tudi, na,?ga. P'otialko-
ega oddelka, da skrbi za zdrav-
JJle alkoholikov. Ta točka obsega £ r?2!W,donia s tern> da se odpravi
L i?5?hiše ves alkoho1. da
kaUn !	alkoholika	poučijo,
? J3 mo,r.a,° vplivati na slednjega
"a kak drug na5in. da je s tem, da se pivcu v prostem času
pomaga do primernega dSševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Dokler se ne ustanovi za alkoholike Posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pacijentov ustanoviti IM pri eni izmed že obstoječih bolnicah poseben oddelek, uši* --0 ie kralko delokrog na novo ,?n°vljenega Protialkoholnega od-koh i k°l*kor 8e tiCe neposredno al-Ker i ov in ^anov njihovih družin, naiv xC alkoholizem brez dvoma naše Ho,* le narodno zlo, je gotovo dolžino .VSakega poštenega Slovenca delu ,0vana. P° niožncsti sodeluje
in
pri
slavili najsvečanejša dneva v Jugoslaviji, ker ste »morali« slaviti drugo, za vas važnejšo slavije kot to. Zadnji članek se Vas menda ni prijel, ker ste včeraj sami taki iz Sevnice prišli, da bi Vas ,,Sveta vojska" ne bila nič kaj vesela. Glede povoda Vašega slavi ja si pa bodemo dovolili še govoriti.
kr Celovec. Potna dovoljenja iz Celovca se izdajajo v uradu civilnega komisarja dr. Ferjančiča, ki začasno uraduje v šolski ulici (Schulhausgasse) 24. _ V celovški bolnišnici je umrl jugoslovanski vojak^Josip Polan, star
24 let.	. . ,
kr Ptuj. Pred seboj imam formular računa meseca junija 1.1., ki ga pošilja uprava mesta Ptuj.
Mnogo se govori in piše o ze nezaslišani brezsramnosti naših nem-čurjev, toda menim, da krono infamije lahko poklonimo temu mestu.
Tekst tega računa jc res interesanten^ ge bljgc. (jv0giavj ore|(
desno pa napis: „Stadtveiwaltung der landesfilrstlichen Stadt Pettau" in spodaj: »Deutsches Studenlenheim, Deutsches Madchenheim und hdhere Toch-terschuie«.
Najlepši delček formularja tvori štampilja, katera pokriva naš kolek. Črn križ v obliki nemškega »eisernes kreuza" in zopet napis „Stadtverwal-tung der landesfiirstlichen itd. .. ."
Na računu je podpisan neki „Ornigg“. Je to mogoče nekdanji ptujski župan Ornigg, ona znana pošast, ki je skozi dolga leta požirala v ptujskem okrožju vse kar je bilo slovenskega in pri katerem imenu se strese vsak ptujski Slovenec, spo™1* njaje se onih blaženih dni leta 1914.
Če je temu tako, potem je Ptujčanom v največji meri za častitati, da so si znali ohraniti to zver v svoji sredi, kakor tudi naši vladi, ki se ji ne zdi vredno zanimati se za take »malenkosti«.
Če si upa uprava mesta Ptuja danes pošiljati slovenskim strankam slične formularje svojih računov, in mi si to mirno pustimo dopasti, ali se potem še smemo čuditi, da se nas je pred letom dni ta klika upala terorizirati?? Mislim da ne 11
Slovenec iz primorskega vilajeta. kr Šoštanj. V zložii zvezi s Šoš-tanjsko občino, narodnimi društvi, okoličani, posebno vrlimi Družmirčani slavil se je tudi tukaj — Vidov dan.
Bakljada se je pomikala po z jugoslovanskimi in narodrimi zastavami ozaljšanih in razsvetljenih ulicah; petje narodnih pesmi, predavanje o zgodovini in pomenu Vidovega dne je. zanetilo v nas kres narodnega navdušenja, ki nikoli več ne ugasne. V nesreči skaljena narodna zavest je rešila Srbe, bo rešila tudi nas.
Kako se je začetke m svetovne vojne žrtvoval Princip za princip svobode — bomo vstali vsi — sami Principi — kakor en mož za princip samoodločbe, ki je posledica doslednega izvajanja načela svobede, za naše Korošce in Primorce.
Usoda! Ti nisi brez namena krstila jugoslovanskega mučenika svobode s Principom1 —
Enoglasno sprejeta In deželni vladi a Slovenijo poslana resolucija se glasi:
l. Prptestujemo zoper razkosanje našega naroda in naše domovine, ker hnni post°panje proti načelom svo-°ae, samoodločbe in demokratizma
Pa Wh 3 streznenie našega naroda. Ako delm .. ne more ah no^e Prl tem so_
na* vsai ne ovira pri delu
rod ’ kl vr8e v tem oziru svojo na-deipj? d°lžnost. — Protialkoholni cd-skrbstvo povcrien^tvu za socijalno
nrednn ? al,mo merodajne činitelje 2 i 0've,iavno določijo naše nab? i» n gu severu, da se ravnajo le po pravilih pravice, demokratičnih pravilih enakopravnosti in ena-koveljavnosti za vse narode, da se stavba miru - ker na pesek zidan — vnovič ne razruši. \ j s.
■7 ,krJ0brSeJ>ri Mariboru. Na
Zerkovški cesti blizu broda so 26. junija zvečer ob 10. napadli 73 let starega Simona Papeža štirje vojaki-de-zerterji. Grozili so mu z revolverjem in mu vzeli uro z verižico in 120 K.
kr Savinjska podružnica SPD. ustanovi v nekdanji nemški koči »Piskernikova hiša" v Logarski dolini slovansko knjižnico, ki naj nudi turistom zlasti v času dežja slovansko
čtivo, Zato najvljudneje prosi planince in prijatelje slovanskega planinstva, da bi za isto blagovolili darovati primerne knjige, ki se naj pošljejo na naslov »PlskerniKOva hiša" v Logarski dolini, pošta Solčava.
kr	Veržej	pri	Ljutomeru.	Na
s4. Petra dan je daroval v Marjanišču prvo sv. mašo novomašnik salezijanec Jožef Radoha, doma iz Prekmurja.
kr	Stična.	V	cistercijanski	samostan	sprejmejo	nadarjene 11	ali
12 letne dečke. Prošnje za vsprejem je vposlati do 5. t. m.
kr Prodaja barak. Dne 5. julija 1919 ob 9. uri zjutraj se vrši v Slovenski	Bistrici	dražba dveh lesenih
barak. Pogoji pri občinskih uradih v Slov. Bistrici, Gornji Bistrici, Poljčanah, Makolah, Črešnjevcu, Št. Martinu ter pri okrajnem glavarstvu Maribor, soba št. 1.
kr Majšperk pri Ptujski gori.
Kdo bi slutil, da se v mali krasno ležeči vasici Majšperk pri Ptujski gori na tako nesramen način zmerja čez častniški zbor in naše vojaštvo. Nemško misleči veleposestnik Oton Schwar-sching se je izjavil takole: »Vsi jugoslovanski oficirji, vsi so faloti!" Navzoči so zahtevali: »Vzemiti to nazaj, gospod Schwarschnig!" Jasen in odločen je bil odgovor: »Ne, tega ne vzamem nazaj, tudi vojaki so!" (faloti) Sodbo prepustimo javnosti 1 Zadeva je naznanjena sodniji in se bo obravnava vršila 8. julija 1919 v Ptuju.
f Andrej Munih.
Včeraj zjutraj je umrl po dolgi mučni bolezni naš sourednik g. Andrej Munih.
Pokojni je bil vesten in marljiv časnikar. Kot dolgoletni član tržaške »Edinosti« si je pridobil med primorskimi in še posebno med tržaškimi Slovenci splošne simpatije. Spomladi 1.1914. je začel izdajati v Trstu radikalen dnevnik »Jugoslavija«, katerega stroške je kril iz svojih dolgoletnih prihrankov. Avstrijske oblasti so Ust vsled njegove izrazito jugoslovanske tendence neprestan* zatirale in ga preganjale z večnimi konfiskacijami. Zastopal je vedno radikalno stališče ujedinjenja vseh Jugoslovanov. Že v »Edinosti« je priobčeval članke, ki so vzbujali povsod, posebno pa pri c. kr. avstrijskih oblasteh splošno pozornost. Med vojno je bil tajnik občine Dolina pri Trstu.
Pred izbruhom vojne z Italijo je odpotoval skrivaj z dr. Leop. Lenar-dom v Benetke, kjer je predložil ruskemu konzulu neoficljelno spomenico jugoslovanskih zahtev. L. 1915, so ga avstrijski oiožniki denuncirali radi njegovega jugoslovanskega prepričanja. Pred vojnim sodiščem v Gradcu je bil obsojen na 4 in pol leta težke ječe. Zaprt je bil celih 23 mesecev v težki ječi v Karlau pri Gradcu, dokler ni bil deležen znane Karlove amnestije. V ječah je silno trpel in si za vedno pokvaril svoje itak rahlo zdravje,
Po amnestiji je stopil v uredništvo mariborske »Straže« in »Sloven. Gospodarja«, kjer se je živahno udeleževal tedanjih bojev za naše ujedi-njenje. Ko je začel izhajati naš dnevnik, je takoj vstopil v naše uredništvo, ki mu je bil v veliko oporo. Zlasti je bil strokovnjak v gospodarskih vprašanjih. Vsled posledic trpljenja v avstrijskih ječah je bolehal vedno bolj, dokler ni odšel v majniku na dopust, s katerega se žal ne vrne več. Napisal je zanimive spomine svojega političnega trpljenja.
Slava narodnemu mučeniku — jugoslovanskemu časnikarju 1
Ljubljanska porota.
Škandal!
Pred ljubljansko poroto bi se imela včeraj vršiti porotna razprava proti bosancu Janjiču iz Banjaluke zaradi roparskega umora, ki ga je baje izvršil v Mostah. Naval postopajočega občinstva v dvorano je bil naravnost velikanski in silen. Nastal je škandalozen prizer. Senzacij željno občinstvo je s tako silo vdrlo v dvorano, da je neki Hrvat razbil šipo. Predsednik Vedernjak je z odločnim glasom pri tem grdem navalu postopačev in postopačinj vzkliknil: „Ali res nimate nobenega dela doma?“ ... Sploh kon-statiramo, da posečajo v zadnjem času porotne razprave jako negodni elementi, zlasti nezrele gospodične. Potreba je stroga kontrola!
Sokolski sabor v Novem Sadu.
Novi Sad, 30. junija. Včeraj je bila prva saborska seja jugoslovanskega Sokola. Sprejela se je načelna izjava glede stališča Sokola napram vladi. Po končanih posvetovanjih je bila javna telovadba. Zlasti so ugajale vsem vaje slovenskih Sokolov na bradlji.
dn Zelo važno za častnike itd. posebno rezervne. Vsi častniki itd., ki so vložili prošnjo za sprejem v skupno vojsko SHS naj v smislu naknadno došlega povelja vojnega ministrstva nemudoma pošljejo podatke pristojnosti (domovinske pravice, zavičajnost), navesti treba: mesto, kraj, okraj dežela. Ti podatki morajo biti analogno že vposlanim prošnjam potrjeni od dveh prič, kateri podpisi morajo biti overovljeni ali doku-mentarično (potom občine itd., domovine ali prepis iste ali potrdilo dokazani. Opozarja se, da prošnje onih prosilcev, ki teh podatkov ne vpošlje-jo, ne bodo upoštevane. Ker je zadeva zelo nujna in v interesu vsakega posameznika naj se podatki vpo-šljejo do 8. julija t. 1. adjutanluri dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kazina.)
dn Osemurni delavnik na Hr-vatskem. Zagreb 1. julija. Uradne
»Narodne Novine" priobčujejo nared-bo poverjeništva za socijalno skrb, s katero se uvaja osemurni delavnik v vseh industrijskih obratih.
dn Pogreb bivšega ministra Trnka. Kakor javljajo iz Prage, bo
v četrtek svečan pogreb Trnke, bivšega ministra za javna dela. Trnka je smrtno ponesrečil. Za stare avstrijske vlade se je Trnka kot minister odločen zavzemal na Dunaju za Ljubljano, da je dobila obrtno šolo, iz katerih prihaja naraščaj praktičnih idej in podjetnosti.
dn Minister za socijalno politiko je izdal naredbo z dne 13. jun. 19j9, Št. 2373, o prijpvi socijalnih zavarovalnih in podpornih uredb, objavljeno v tuk. uradnem listu št. CX. Nanjo opozarjamo zlasti vsa manjša zavarovalna in podporna društva, pa tudi vse stanovske in strokovne organizacije, kmetov, obrtnikov, delavcev, uradnikov in podjetnikov, ki dajejo svojim članom redne podpore za slučaj bolezni, smrti, iznemoglosti, starosti, doživetja, brezposelnosti, zlasti pa vse podjetnike, ki imajo svoje nameščence zavarovane z nadomestno pogodbo ali pri nadomestnih zavodih pokojninskega zavarovanja. Točna izvedba prijave je v interesu članov in podjetnikoz samih, ker bo služila kot podlaga za razne panoge bodočega socijalnega zavarovanja, pa tudi za varstvo pravic v inozemstvu zavarovanih nameščencev.
dn Slovensko čitivo na Koroško 1 Nemci so imeli na Koroškem razvito silno agifacijo za Nemško Avstrijo in proti Jugoslaviji. Da se ta vpliv nemškega tiska in osebne agitacije kolikor mogoče hitro izpodrine, je med drugim tudi nujno potrebno, da se prebivalstvo, posebno mladina v zasedenem ozemlju na Koroškem čimpreje privadi slovenskemu čitivu. V ta namen prosi podpisani šolski komisarljat slovensko javnost, posebno še šolska vodstva, krajne šolske svete itd., da podarijo šolske in mladinske knjige, ki morda niso več v rabi in jih lahko pogrešajo ter primerne spise in brošure za šolske in ljudske knjižnice na Koroškem. Darove hvaležno sprejema; Šolski komi-sarijat v Borovljah.
dn Juridični, teoretični, judi-cijelni ln politični izpiti v Ljubljani. Po poročilih listov pričnejo komisije za omenjene izpite svoje delo še le koncem septembra. Po našem mnenju je to veliko prekasno. Komisije bi morala začeti s svojim izpraševanjem čimpreje, ker precej kandidatov čaka doma na možnost, da napravi izpit. Komur so znane sedaj prilike po vseučiliščnih mestih, ve, da ni vsakemu tako lahko mogoče oditi v Zagreb, kjer se za malo umazano sobico zahteva 300 K in še več in temu primerno seveda tudi za druge stvari. Slovenski visokošolci se niso kot Krezi vrnili iz vojske. Prosimo, da komisija začne takoj s svojim delom 1 Eksaminatorjev menda ni treba bogvekako iskati! Absolvira-ni pravniki na to že težko čakajo, saj so izgubili v vojski dragocen čas in znanje; mnogi so trpeli tudi gmot-nuo škodo, tako da se ima že lahko malo ozira nanje.
dn Pevski zbor ,,Nanos" 1. stotnije kr. tržaškega pešpolka na koroškem bojišču, prosi slovensko javnost, da bi mu podarila pesmarico »Glasbene Matice", katere ni nikjer v zalogi. Posebno dobrodošla bi bila partitura „Što čutiš Srbine". — Pevski zbor, 1. četa kr. trž. pešp. Koroško bojišče.
dn Dopisovanje z vojnimi ujetniki na Francoskem in Angleškem je možno sedaj potom »Slovenskega Rdečega križa" v Ljubljani. Pišejo naj se samo dopisnice, s črnilom in razločno. Dopisnica naj se pošlje ali prinese na »Slovenski Rdeči križ" Ljubljana, Poljanska cesta št. 4,, II. nadstropje, vrata 39.
dn V vednost mornariškim častnikom itd. Z ozirom na notico, »Zelo važno za častnike itd." katera je bila od komande dravske divizijske oblasti pravkar objavljena v časopisih in po kateri morajo vsi častniki, ki so vložili prošnjo za sprejem v skupno vojsko, naknadno vposlati podatke pristojnosti, se naznanja, da se omenjena notica ne nanaša na mornarično osobje, katero je vložilo sprejemno prošnjo. — Evidenčni urad za mornarico v Ljubljani.
dn Smrt za domovino. Na pohodu čez Ljubelj je padel kot prva žrtev, zadet od sovražne krogle, Adolf Mikš Iz Litije. Takoj po prevratu je vstopil v narodno vojsko, kjer je do smrti zvesto služil v domovini.
dn Toča. Včeraj dopoldne je padala celih pet minut kot lešnik debela toča na ljubljansko polje In napravila mnogo škode.
dn Otvoritev privatnega brzojavnega prometa z inozemstvom. Vsled odloka poštnega ministrstva se dovoljuje s 1. julijem t. 1. privatni brzojavni projnet med našo državo in vsemi državami svetovne brzojavne zveze razen Nemčije, Madžarske, Bolgarske, Turške in boljševiške Rusije. Pri sprejemu in taksiranju je plačati pri vsaki brzojavki za eno besedo več kakor jih je v resnici. Privatne brzojavke, ki pridejo v našo državo, morajo biti pisane v navadnem (odprtem) jeziku v srbohrvaščini, slovenščini, češčini, ruščini, francoščini, angleščini ali grščini, a one, ki gredo Jz naše države, v jeziku dotične države in francoščini ali angleščini. V prometu z Nemško Avstrijo tudi v nemškem jeziku. Za čas vojne in mobilizacije se odpravljajo brzojavke na odgovornost pošiljatelja. Za eventuelno ustavitev ali izgubo se ne daje nikake odškodnine. Za Romunijo se do nadaljne odredbe ne morejo sprejemati privatne brzojavke, ker s to državo še nimamo direktne zveze.
dn Pozor pred političnimi agenti. Z Dolenjskega nam poročajo, da hodijo tam zadnji čas razni „kroš-njarji“, ki pridno agitirajo proti državi in vznemirjajo ljudstvo z Jažnjlvimi vestmi. Tako trosijo n. pr. vesti, da bodo Francozi zasedli naše kraje, da bo dobila Italija protektorat nad Slovenijo, da bodo Srbi odšli itd. Opozarjamo na te agente, ki so poslani od gotove strani, da vznemirjajo ljudstvo, In zahtevamo, da ukrenejo merodajne oblasti vse, kar je treba, da
se spravijo na varno razni plačani hujskači.
dn Prispel je z Dunaja najhujši krvnik slovenskih južnih železničarjev, prometni ravnatelj, ing. Louis P rase h-niker. Kakor se govori zasebno, gre baje nadzorovat svoja posestva v Mekinjah in Kamniku. Poživljamo Deželno vlado, da tega neljubega gosta strogo nadzira, da se bo vedelo, kaj bo uganjal v Mekinjah in v Kamniku in da ga čimpreje pošlje zopet tja, kamor spada. Potrpljenje slovenskih južnih železničarjev ima namreč tudi svoje meje, kar naj v prvi vrsti izvoli visoki gospod Praschniker vzeti na znanje. — Slovenski južni železničarji.
dn Užlgalice. Ljubljanski trgovci, ki hočejo prodajati užigalice, naj se zglase pri tvrdki Jelačin, Rimska cesta.
V nadrobni prodaji stane ena škatljica užigalic 50 vin. Prodaja teh užigalic ni vezana na karte.
Ljubljanske vesti.
1 Osebna vest. V Ljubljano je prišel naš poslanik na Dunaju gosp. Josip vitez Pogačnik.
1 Dr. Mina? Fran se je vrnil s koroške fronte ter zopet redno ordi-nira Trg Tabor 3.
1 Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana I.
V petek, dne 4. t. m., otvoritev biez-plačnih stenografskih tečajev. Poučevalo se bo v poslopju I. drž. gimnazije, pritličje, ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure.
1 Društvo premogarjev prosi deželno vlado za pojasnilo, zakaj ne dobi nič premoga v prodajo.
1 Vseučiliška komisija ima svojo XV. redno sejo v petek, 4. t. m., ob 17. uri v dež. dvorcu, 1. nadstr., soba št. 77/78,
l »Sokol I.“ priredi v nedeljo, dne 6. julija 1919 celodnevno javno telovadbo na senčnatem prostoru »Kmetske posojilnice" ob Dunajski cesti v proslavo osvoboditve in uje-dinjenja troimenskega naroda. Dopoldne ob 9. furi se prično glavne skušnje. Popoldne ob 4. tiri zbiranje članstva v društvenem lokalu trg Tabor št. 2. Ob pol peti uri pohod skozi mesto na telovadišče. Ob petih javna telovadba. Tu nastopijo člani, članice, gojenke, obrtni ln šolski naraščaj s prostimi vajami za leto 1914 odnosno 1919 ter z vajami na orodju. Bratsko članstvo in za Sokolstvo dovzetno občinstvo opozarjamo na to prireditev in se toplo priporočamo za obilen poset. Na zdar 1 Odbor.
Kulturni pregled.
ki Glasbena Matica je na koncu letošnjega šolskega leta predložila račun o delovanju in uspehih svoje glasbene šole na štirih javnih produkcijah, ki so pokazale, da so se učitelji in učiteljice resno in vestno trudili za napredovanje svojih gojencev. Pri gojencih, ki jih poznam iz prejšnjih produkcij sem povsod opazil lep napredek, zlasti na predzadnjem in zadnjem večeru. Nastopili so gojenci višjih razredov z občuteno Igro ln lepim izšolanim petem. Pri marsikaterem sem občutil pravilno razumevanje skladb, moč izražanja in tudi umetniške impulze.
Med gojenci solopetja iz mojstrke šole g. ravnatelja Hubada je pela brezdvomno najboljše in najlepše gdč. Jelica Sadarjeva. Prednašanje novih ljubkih Pavčičevih pesmic »Zenjlca" in »Uspavanka II" je jako ugajalo. Nič manj dovršeno je gdč. Sadarjeva odpela »Molitev" iz opere »Tosca" ln romanco iz opere »Cavalleriarusticana". — Gdč. Cenka dr. Ce pudrov a je znanka iz Matičnih koncertov. Topot je pela nelahke Lajovčeve in dr Krekove stvari. Njen glas je v nižji in srednji legi prikupljiv in lep, v višini ne ogreje. — Srečen je bil nastop g. Matije Golobiča. Pokazal je v dr. B. Ipavčevem »Menihu" in v Pavčičevi »Dedek Samonog" vse vrline svojega glasu. G. Marija Golobičeva se je odlikovala v koloraturni ariji iz„Hoff-mannovlh pripovedk". Ima nežen, pa gibčen glas. Temnobarvani glas g. Mile
Počivalnikov e mi je bil od nekdaj izredno všeč. V Dworakovih »Ciganskih pesmih", ki jih (e pela sicer občuteno, ji je višina nekoliko nagajala. Morda ni bila razpoložena. Gdč. Tončka S us tar j eva je dobro zapela arijo iz »Prodane neveste". Ima prijeten glas, le včasih v višini ga stiska v grlu. To napako bo morala odpraviti. Vesel pojav je glas g. R. Banovca, ki je nekoliko podoben Rijavčevemu. Tudi novinec g. Schiffrer se je dobro uvedel. Morda dobimo z njim dobrega basista, seveda sčasoma. G. Fr. Mohorič se krepko razvija.
Pohvalno moram omeniti, da so vsi gojenci peli skladbe, ki so res izvajanja vredne. Mnoge celo iz najnovejše samospevske literature.
Domačih k'avirskih stvari razven F. S. Vilharjeve fantazije v C-molu nismo slišali, dasi jih je po Novih Akordih vse polno. Zakaj bi ne gojili n. pr. Ravnika?
Med gojenkami klavirja so vzbudile največjo pozornost gdč. Dragica Dekleva, gdč. Helena Mlinar, ki je gotovo boljša pianistka kot pevka in gdč. Nilka Potočnikova, kije več gojencev petja lepo spremljala na klavirju. Prijazen vtis mi je pustila čista igra na gosli gdč. Minke Ko-privčeve. Dobra tehnika, lahek po-tegljaj. Dobro se je odrezal g. Dušan Eranko, nadarjeni ste gdč. Poženelov!.
Na zadnji produkcili je nastopil mladinski zbor z Gerbičevo štiriglasno »Gondolirjevo pesmijo", Rubinsteinovo »Popotnikovo nočno pesmijo" in Volaričevim valčkom »Slovenskim mladenkam". Naučila in vodila je mlado pevsko četo g. Jelica Sadarjeva.
Sadovi celotnega truda učiteljskega zbora Glasbene Matice niso izostali. Stariši so se na produkcijah s tem lahko sami prepričali. Naš narod pa lahko s ponosom gleda na plemenito pedagoško delovanje Glasbene Matice. Če se v jeseni otvori konservatorij, tedaj bo marsikateremu njenemu gojencu odprta pot do popolne glasbene naobrazbe.	Z.	P.
ki Kongres jugoslovanskih književnikov. Upravni odbor Društva lir-vatskih književnikov je sklenil, da skliče v mesecu oktobru kongres vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih literatov v Zagrebu. Kongres se bo vršil najbrž ob priliki proslave stoletnice rojstva Vatroslava Lisinskega.
ki Srbski umetnik Milan Jovanovič je izreden talent naše Jugoslavije. Učil se je sedem let pri mojstru Ševčiku na Dunaju/ Odkar obstoji mojstrska šola goslarjev na Dunajski akademiji, je on prvi, ki je v mladosti 14 let lani dovršil to šolo in dobil državno diplomo z najvišjo odliko. V zadnjih šestih mesecih je živel v Parizu in se še naprej učil pri profesorju Remvju. Koncem letošnje koncertne sezone je kot 15 letni umetnik priredil v Parizu tri izborno uspele koncerte v dvorani Salle Gaveau in žel toliko priznanja občinstva in kritikov, da takšnega v dobi 15 let doslej najbrž še nikdo ni dosegel. Več kritikov imenuje Milana mladega Pa-ganinija sedanje dobe. Slovenci, ne zamudite njegovega koncerta v Ljubljani.
ki Poslovilni večer Hinka Nučiča. V dvorani Ljudskega doma se je poslovil v torek 1.1. m. od Ljubljane bivši upravitelj slovenske drame in sedanji redatelj i član kr. zem. hrv. kazališta Hinko Nučič. Dvorana je bila nabito polna sicer ne običajnega gledališkega občinstva, pač pa po večini druzega, med katerimi je bilo veliko prijateljev Nučičeve umetnosti. Občinstvo je pozdravilo Nučiča z viharnim ploskanjeni in živio-klici, nakar je deklamiral Nučič sedem za to priliko izbranih pesmi slovenskih pesnikov. Po končanih deklamacijah je prejel več lepih vencev in šopkov poleg drugih daril. V zahvalnih besedah je omenil »postopanje onih, ki so ga odpravili ‘ in izrazil upanje, »da se tudi to popravi". Nato je nastopil v »Amnestiji" in igral vseh pet številk z mojstrsko dovršenostjo. Občinstvo je Nučiča ponovno pozdravljalo. V dvorani je bil po krivdi aranžerje/, ki
niso vedeli, kje je levo in kje de velik nered in se je boljše občin javno zgražalo nad to nevednost
ki Glasbena Matica. Opozar na današnji honcert. Brata Jovane1 sta povsodi, kjer sta nastopila, i*j* v popolnem obsegu senzacijo, ® v Zagrebu, Osijeku, Belgradu, jevu, na Dunaju in v Parizu. Pn slušanju teh mladih umetnikov vzame občinstvo silen enthuzlj*1 orkan radosti in svečanega razp; ženja. Tako veliko in svečano loženje mtrejo izzvati le pravL Boga nadarjeni umetniki. Dva* zdrava, 12 in 15 letna dečka rt sebi silen plamen umetnosti, ki srce in dušo k ognju umetnosti, nost teh bratov je absolutna, odj dana. K talentu pa je pridruŽ izvrstna, nad vse solidna Ševl šola, tako da bo ta jugoslovansk svetil po celi Jugoslaviji in v pa( po vsem muzikalnem svetu. -----------------------------
Sokoli.
Belgrad, 2. julija. Včerf dospeli s posebnim parnikom ski Sokoli in Sokolice v Belgrad-; telovadna izvajanja so vzbudila * šno priznanje in pozornost.
Belgrad, 1. julija. Na pol z izleta v Novem Sadu so P'! danes s posebnim parnikom v B? Sokoli in Sokolice. Iz pristali korakali z vojaško in svojimi Aj na čelu in spremljani od miWj*H nega občinstva po glavnih beijrV ulicah. Popoldne ob štirih Pa^‘ zbrali na tekališču, kjer so i*v?“ zvokih vojaške godbe svoje va)e' sostovalo je dijaštvo srednph im skih šol, voiaški novinci m ste meščanstvo. Ker meščanstvo za pl Sokolov ni vedelo, ni bl*0 slove? sprejema, ki bi se sicer vršil. V® pa je meščanstvo, četudi iznena* iskreno pozdravljalo Sokole in >1 lice. Ldu.____________________Ja
Gospodarstvo'
g Subskripcija novih Živnostenske banke v Pr»g'*^
niki starih delnic Živnostenske d* v Pragi se opozarjajo, da se vrš* skribcija novih delnic Živnoštl banke v Pragi do 7. t. m., I1* pripade na vsake tri State del%i( nova A č.-sl. 325 K, ali SHS 52J' komad, več tekoče obresti od*"
1.1. — Novo delnice bodo InjeL letni kupon za I. 1919. — flektantom, ki bi želeli suh$ (6 nove delnice, ne da bi imeli st J
dala Živnostenska banka na rajP
nekaj opcijskih pravic in sice ‘19 20 K za vsako delnico, taKv jim je mogoče na temelju trenj bavnih pravic subskribirati e-io \ delnico po originalnih pogojihJ| glase za subskripcijo od deln*?| Živinostenske banke, kakor hj**-drugih reffektantov sprejema m. Ljubljanska kreditna b»«| Ljubljani ln njene podražili Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
Zahtevajte »Jugoslavijo" p6, gostilnah, kavarnah in brivF* Pridobivajte novih naročil'
Aprovizacijfl* j
Prodajalci sladkorja (ljubljanS^Lfi bijo,	da se takoj zglase v sladkorn' ]
radi	nakazila sladkorja.	.Ji
Cena sladkorju. Kilogram 5 | slane 6 K 80 vinarjev.	p	J?
Prodaja sladkorja za junij. * ,, t sladkorja smejo odvzeti strankan' «f, kor,	ki se prodaja od jutri naprej
nah	le drugi odrezek sladkorne	i
za junij.	.	jiu
Sladkorne Izkaznice za jn»U ljavne še za cel mesec julij, ker^rj tudi sladkor za julij, ki m s v kakih 10 dneh prodajal na izK junij.	n*.*
Sladkorna centrala ne more 1 posamičnim strankam nakazovat' ottHj sladkorja, na kar se stranke vnov‘c
Izdajatelj in odgovorni ure Anton Pesek Tiska -Zvezna tiskarna'
a $ Lju®
SLOVEMSKR ESKOMPTNR BRMKR
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ===== IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE ===== DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BRZOJAV. NASLOV: ESKOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA	INTERURB.	TEL.	ŠTEV.	148.
OPEKO
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje.
Včeraj zjutraj je umrl v Mogojnici pri Celju gospod
ANDREJ
urednik „ Jugo sla vij e“.
Umrl je na posledicah trpljenja v avstrijskih težkih ječah.
Slava narodnemu mučeniku!
Ljubljana, 3. julija 1919.
Uredništvo in lastništvo „Jugoslavije“
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl danes zjutraj naš brat, gospod
Andrej Munih,
urednik »Jugoslavije.11
Pogreb se vrši v petek 4. t. m. dopoldne ob 9. uri.
Mogojnica pri Celju, 3. julija 1919.
Fani Kovač, Katica Munih, Marija Štravs, Justica Munih,
sestre.
sfe? Proda se: h
C v - .	4/
Krasna zbirka pisemskih znamk z lepim albumom se radi smrti ceno proda. Naslov v upravnlštvu. 907
Fes doberman, star l Leto se ugodno proda. Naslov pove uprava.
901
Lasne mreže vsake velikosti, enostavne in dvojnate nudi M. Podkrajšek, brivec v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
853
<2 Službe: fl
Trgovski pomočnik, mešane stroke išče mesta v mestu ali na deželi. Vstopi lahko takoj. Naslov v upravi.
913
Karlr, vsestransko zanesljiv, ki potuje 2 do 3 brat na teden iz Ljubljane v Zagreb in nazaj, prevzame vsakovrstna kupčjjska ali druga naročila v strogo zanesljivo izvršitev- Vzel bi tudi lahke pošiljke s seboj. Ponudbe pod »Kurir” na upravo tega lista.	911
Gospodična z lepo pisavo zmožna slovenščine, hrvaščine in nemščine v besedi in pisavi, dobra stenografinja in strojepiska, stanujoča v Mariboru, se pod najboljšimi pogoji sprejme. — Pismene ponudbe na: Veletrgovina moduega blaga J. Kokoschi-negg, Maribor____________906
Prodajalko izvežbano v manufakturni in špecerijski stroki sprejmem. Sprejmem tudi kuharico, ki bi opravljala vse gospodinjske posle. Ponudbe na Petra Sitar, trgovca, Jesenice, Gorenjsko.
fe Razno;
Išče se manjše usnjarsko podjetje v najem ali zakup. Ponudbe na upravo lista pod „Usnjarna“. 	598
30.000 K rabim za pol leta proti dobrimi obrestmi in pojolni varnosti. Cenjene ponudbe do 10. julija na upravo lista pod 80000 K.
Stanovanje oddam družini, ki bi pomagala pri poljskem delu. Družine z malmi otroci so izključene. Posestvo leži blizu Kranja. 912
Narodna knjižnica11.
Snopič 1 in 2.
Salenlina Bednika Izbrani spisi.
Cena 3 krone.
Natisnila in založila 2vezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina
^[nlka s tem, da sra spoznamo! Naročite takoj!
Gosposvetsko polje naše Kosovo 1
Dr. Bogumil Vošnak:
Poglavje o stari slovenski demokraciji
Z epilogom dr. N. Županiča. —- Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc V Ljubljani 1919- — Natisnila In založila »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. ___—========== Cena 2 kroni.	....
Or. Vošnjak ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. - Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno, Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče!
! J
S3
F)!
KS
Spoznajmo Koroško — zavedajmo se svojih pravic do  svoje zemlje!_____________
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(16. nadaljevanje.)
PPoroka mojega starega očeta in stare matere je bila, kakor večina zakonskih podjetij naše rodovine, precejšen neuspeh; obred se je vršil na gradu Tegernsee, poletnem bivališču starega kralja Maksa Jožefa I. Moja stara mati, vitko zalo dekle, je bilo zoper svojega majhnega, navadnega soproga, ker pa ji je bilo zaukazano poročiti se z vojvodo Maksom, se je morala pač sprijazniti žnjim, kakor je vedela in znala.
Grad Tegernsee, ki je bil nekoč samostan, je čudna stara zgradba z mnogimi dolgimi hodniki, kjer je vse polno majhnih vrat, ki drže v sobe s pečmi, ki dajejo gradu toploto.
Pri njej ni bilo nikakoršnih ceremonij s slačenjem neveste, kakor pri poroki napolitanske kraljice. Brez spremstva sta stopala stari oče in stara mati po hodniku, ki je vodil do poročne sobe, in mržnja moje stare tete do njenega moža je iznenada postala tako velika, da je sklenil.*, da mu ne more in noče dovoliti, da bi tisto noč delil sobo ž njo. Ko sta stopala mimo enih od napol odprtih vrat, ji je srečna misel šinila v glavo. Nevesta je izrazila željo, da bi rada vedela, kaj je v tisti sobi; ženin je seveda postrežijivo šel pogledat, ko je bil pa notri, ga je stara teta zaklenila, vtaknila ključ v žep in zbežala.
— Drugo jutro je nek služabnik ves prestrašen sporočil, da je v dolgem hodniku slišati čuden hrušč, in ko jih je več hitelo gledat, kaj je, so za-čuli votle giasove trkanja in preklinjanja. Po kratkem obotavljanju je nek pogumnež odklenil vrata sobe, iz katere so prihajali glasovi, in v silno osuplost vseh se je pokazalo, da sajasta postava, ki je prišla iz nje, ni bila nikdo drugi kot vojvoda, ki bi bil po vsej pravici moral biti v veliko boljših okolnostih.
Po tem slabem začetku zakonskega življenja se pač ni čuditi, da stari oče in stara mati nista bila posebno dobra; tekom zadnjih let svojega življenja sta le poredkoma prišla skupaj, dasi sta živela pod isto streho.
Moj oče mi je čestokrat pravil zabavno do-godbo, ki se mu je prigodila, ko je šel ob priliki Elizabetine poroke s Francom Jožefom z mojo staro materjo na Dunaj. Tiste čase še ni bilo železnic in celo dolgo potovanje se je vršilo v štirih velikih poštnih vezih. V prvem sta se vozili Elizabeta j in ena dvornica; moj oče, dvorni komornik in dva S uradnika sla imeli drugega, v ostalih dveh vozih pa je bilo služabništvo in prtljaga.
Stara mati si je kupila prekrasen nov klobuk,
8 katerim je nameravala streti Dunajčane v prah; j ker se je bala, da se mu ne bi kaj prigodilo, ga j je izročila mojemu očetu v varstvo, ki je celo po- j skrbel za ogromno škatljo, v kateri je bil.
Malo pred Dunajem pa se je očetov voz prevrnil in v zmedi ki je nastala, je bil tako nesrečen, da se je usedel na škatljo ter ji podrl pokrov. »Moj klobuki Moj klobuki« je kričala prestrašena stara mati, ki je prihitela iz svojega voza gledat, kaj se je zgodilo.
»Nič se mu ni zgodilo,« je vzkliknil papa, in stemi besedami je položil pokvarjeno pokrivalo na kolena in je skušal uravnati razmršena peresa. Pa slama je bila slaba in vsled njegovega potiskanja in uravnavanja je prodrlo koleno skozi klobuk ter ga poškodovalo tako, da ni bil za popravilo. Stara mati je bila razjarjena in tekom celega bivanja na Uunaju ni nehala tarnati, ker ljudje niso mogli občudovati njenega lepega klobuka iz Bavarske.
Sestra pokojnega regenta kraljičina Aleksandra je bila tudi precej blazna, in govorice so pripisovale to nesrečni ljubezni. Zagledala se je bila v nekega mladoga častnika, pa seveda že sama misel, na tak zakon je bila nemogoča, in ljubko dekle je postalo čemerno in otožno, prav kakor kralj Lu-dovik v podobnih okolnostih.
Kraljičina je imela to posebno blodnjo, da je vedno mislila, da je bila pokrila s prahom, Radi tega je cela vrsta služabnic cel dan krtačila njo in njene obleke, In celo njena hrana in pijača je morala biti v pričo nje očiščena od prahu. Druga njenih čudnih blodenj je bila, da si je domišljala, da se je divan stalno naselil v r jeni glavi; zaradi tega se je videlo kraljičini silno nevarno iti skozi vrata, da ne bi zadela s konci divana ob nje. Temu ne srečnemu stanju pa so naredili konec, ko je neki bistri glavi prišlo na misel postaviti divan, kakor ga imajo otroci med svojimi igračami, na umivalnico, ki so jo rabili, kedar je kraljičino napadla žolčna mrzlica, in potem so ji povedali, da je njeno trpljenje povzročila borba divana za svobodo, ki pa je zdaj končana, ker je divan srečno prišel iz njenih ust.
Leta 1887, leto po smrti kralja Ludovika, sem se podala v kopališče Kreuth blizu Tegernseea, kjer
se mi je pridružila cesarica.
(Dalje prihodnjič.)
Dl- Josip Volavšek
špecijalist za plučue in notranje bolezni
ordinira v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3 od 11.—12. in 3.-4. ure pop.
SlflVlViElTlfAfAfaV a
Najboljši uspeh	"
ker je 32I0 razširjana in jo vsakdo rad citct!
Lastna z električnim obratom vpeljana delavnica,
NAZNANILO.
■V
•O p
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da otvori v četrtek, dne 3. julija 1.1. na Starem trgu štev. 19 svojo dobro znano trgovino s prekajenih mesom, kjer =	vseh vrst ’’
bodem izdeloval	ISIL-C	prekajenega
mesa po praškem načinu.
Za dobro postrežbo jamčim, ter se slav. ob' činstvu najudaneje priporočam
Jan Chalupnik, prekajevalec, Ljubljana.
Ko treba ?
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), jetrni kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog' mesa, sve vrsti zemaljskih proizvodi
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
KEMIČNO
- CISTI
obleke
SVETLOUK*
ovratnice, zapesni*®
BARVA -
vsakovrstno blago
REBE
domače perilo (pošilja po isto na dom)
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
in sraice
,.Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
izvršuj s tiskovine vseh vrst, ka-kor: časopise, knjigo, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dala okusno in ceno.
As, drž. bolince
zopet redno ordinira
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin. Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šelenburgova ulica št.6.
Pisarna
Jos. Stadler
i
K. Linhart, urar j U
se nahaja od 25. junija dalje
v Sodni ulici štev. 11
preje Cesta na Rudolfovo železnico 7
Marija Terezija c. 7.
Velka zaloga zlatih, srebrnih tn nlklastlh ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni.
Popravila se sprejemajo vsaki i izvrše.
čas in se solidno i
990
Kupim vsako množino
jabolčnika
Čevlje
na debelo 1
420
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe se navedbo množine In naj nižje cone na Ljubljana I., poštni predal štev. 163.
Lastna
vina
na drobno in debelo prodaja
Vinko Pirnat
gostilničar In veleposestnik pri Sv. Vidu nižje Ptuja.
Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka. Razpošiljam s poštnim povzetjem po celem kraljestvu.
Kupi se
dobro ohranjen
pisalni stroj
Ponudbe na poštni predal 74.
P. n.
Dovoljujemo si Vse obveščati o ustanovitvi
»Ljubljanske komercijalne
= družbe z o. z=
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
koje namen je: Veletrgovina z indrustrij-skimi potrebščinami in proizvodi ter živili.
Sedež družbe je v Ljubljani, Blehvdsova ulica 18.
Prevzeli smo dosedanjo trgovino z in-dustr. potrebščinami in proizvodi gospoda Valentina Urbančiča, ki ob enem vstopi pri nas kot družabnik in poslovni vodja.
Ugodne t govske zveze v tu- in inozemstvu, kakor tudi naš namen, izvrševati $ stavljeno si nalogo na kar najširši, pa tudi v najreelnejši podlagi, naj upravičujejo našo prošnjo, da nam naklonite svoje zaupanje.
Z odličnim spoštovanjem
Ljubljanska komercijalna družba z o. z.
LJUBLJANA.
v
1
I
s
P. n.
Z ozirom na zgorajšne obvestilo se svojim cenj■ odjemalcem in kupčijskim prijateljem za izkazano mi zaupanje in naklonjenost najsrčnejše zahvaljujem, proseč jih enakega odlikovanja za novoustanovljeno „Ljubljansko komercijalno družbo z o. z." v Ljubljani-
Z odličnim spoštovanjem Valentin Urbančič.
«« ««