f3>c-6£~^
M
***?
ЏтњШт. Äst«: С«к> leks K 120*—, pol lete' Ш 4^—> žete! leta K 30*—. laven Jugoslavije: i«fe> K 150'—. luserafl ali oznanila se ra. isfessjo po dogovoru j pri večkratnem Inseriranju
pi*&r©a popust llpravniStvo sprejema naročnino, ђтшг&Њ in reklamacije.-----------Telefon št. 220.
SO, ifrfcerarills».
5ТШ1А
liolvispn političen lisi m sloweesico Ifudstvo
MaMfeop, cim® ©» ssagaj», 1821.
Роеапмшаа ПетШш «tone 1 tor—»>.
«Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je v Maribora, КагоШta cesta št 5. — Z uredništvom se more govoriS vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste.------Telefon št. 228.
Letnik XXXI.
Pašičeve bojazni.
Liberalno časopisje prikriva oso-bito v Sloveniji naši javnosti ovira , ki bodo z gotovostjo povzročile padec Pašičevega' kabineta. Ena teh ovir je naziv države. Demokmtsko-radikaino mesalijanso je nedavno, ko so „jugo -slovansko“ orientirani mladini v demokratskem klubu sprožili misel, da naj se naziva država „Jugoslavija“, pretreslo do mozga in že takrat je izjavil Pašič, da bo nastala vladna kri za. ako demokrati ne odnehajo. Demokratom je bila zadeva neljuba» Gledali so s težkim sroem na Zagreb, kjer je kraj» organizacija demokratske stranke zahtevala naziv „Jugoslavija“ a ji ni bilo mogoče ugoditi, „Držav-ni interesi“ so bili v nevarnosti, tako nekako je „Riječ“ tolmačila negativni odgovor Demokratskega kluba. S težkim srcem so gledali „hrvafeki“ pred-slavitelji „demokracije“, kako je Mi -lan Marjanovič zbiral v Zagrebu odpadnike gnile stranke ter osnoval s pomočjo svojih prijateljev takozvani „Neodvisni socijalno-politični klub“, „Slobodna Tribuna“ je postala glasilo demokratskih odpadnikov, ki obsojajo Pašičevo velesrbstvo in se potegujejo za jugoslovanstvo. V svoji smelosti so imenovali vladni listi (izvzemši radi -kalne) vprašanje naziva države — absurdum.. Drugače mislijo vsekakor radikali, katerim gre v načelu za to, da slavno srbsko ime ne izgine iz slu žbenega naziva države. Pomisliti je treba, da so na Hrvatskem, v Dalmaciji, deloma tudi v Sloveniji, stavile razne omladinske korporacije in za -stopstva resolucije, v katerih zakte -vajo, da se država naj naziva „Jugoslavija“. V Bosni in Liki pa stavijo radikalni Srbi ostre protipredloge, v katerih zavračajo „jugovinske težnje“,-, Resnica na vsem tem je, da bo naziv države pri glasovanju o posameznih členih vladnega načrta ustave pre -tresel celi vladni blok»
Druga bojazen, ki se loteva Pa-šičevih prijateljev, je razpredeiba države» Iz zadnjih poročil je razvidno, da bi Pašič bil voljan, popustiti in popuščati v vprašanjih, kakor n. pr. : kancelparagraf, uvrstitev' socijalno-gospodarskih jamstev v usvavo itd., nikakor pa ne misli vladni blok od,-nehati v vprašanju upravne razpre -delbe države. Čeprav je vsa ostrina kritike opozicijonalnih strank naper -jena, v prvi vrsti prod krivičnemu in nesmiselnemu raztelešeniu sedanjih pokrajin, odklanja vlada ravno v tem vprašanju sporazum med pmmani. Se nikoli se ni srbsko časopisje tako str a stno zavzemalo za centralistično ured bo države kot sedaj. Srbijanci že polagoma uvidevajo, da vsi! te vanje cen tralizma ne bo ublažilo srbolobstva in mržnje do države, marveč da se bo oboje v nenavadni meri ojačilo. Slobodan Jovanovič je napisal v beograjski „Politiki“ članek, v katerem je svaril srbijanske polijike pred nevarnostjo, ki jo bo rodil centralizem. Jovanovič je mnenja, da smo (Srbi; op, ur.) smatrali centralizem kot glavni pogoj državnega jedinstva, .s tem pa smo nadcenjevaU’ birokratizem, v katerem smo gledali konstruktivno moč našega državnega življen -ja. Ta slepa vera v birokracijo ni dušila samo neodvisnosti pokrajin, marveč je jačila na škodo parlamenta vso centralno upravo,“ Misli pametnega Srba so vsekakor važne in odtehtajo bremena pristranskih protidokazov, demokratskega časopisja, .Vsakega pristaša protivladnih strank bo dejstvo, da bo tudi vprašanja upravne razdelitve zadalo Pašičevi vladi usodni sunek, gotovo razvesaliio, saj bo zlom sedanje vladne vetrne porok, da se bo med Srbi, Hrvati m Slovenci dosegel iskren sporazum.
•Tretji udarec, s katerim bo opo -zicija navalila na vladni blok, je u-vrstitev socijalno-gospodarskili jam -štev» .Vladna trobila sicer zatrjujejo ,
- Ljudski tsber v Celiu»
Sijafna manifestacija za Ljudsko stranko m m avtonomijo
Slovenije.
Na praznik Kristusovega vnebo -Hoda je bil v, Celju ljudski politični zbor, kakor ga more prirediti samo naša stranka, v kateri so zbrani vs: sloji našega delavnega ljudstva^ Kljub slabemu vremenu so iz vseh krajev bližnje in daljne celjske okolice, u Savinjske doline, iz laškega, šmarskega in rogaškega okraja in od drugod prišli možje v tako ogromnem Številu, da je velika dvorana Narodnega doma že pred tretjo uro bila nabito polna. Več kakor, polovica ljudi ni našlo več prostora ter so stali zunaj po stop nicah in v veži ali pa so morali od -iti. Pogled na ta impozantni zbor je nekatere navzoče socialne demokrate in komuniste tako zmedel in razburil, da so delali neumne medklice. Dobili pa so takšne odgovore, da je po dvorani kar zabučalo smeha in odobrava nja, njim samim pa je zašumelo po
glavah, .Vodil je zborovanje dr. Ogrizek» Govoril je na ljudskem taboru poslanec dr. Korošec. Razpravljal je načrt delovanja naše stranke v občini, okraju in v pokrajini ter razlaga" razloge, iz katerih se moramo potegovati za samoupravo in avtonomijo pokrajin, zlasti zedinjene naše Slovenije. Ljudstvo je govor odobravalo, z mogočnim pritrjevanjem v vseh točkah , zlasti še ono točko o naši pokrajinski avtonomiji.- Poslanec 'dr, H o h n j e c je med splošnim odobravanjem obra -Čunal z našimi političnimi nasprotni -ki, pri kateriH se besede razlikujejo od dejanj, kakor dan od noči. Govorila sta še poslanec Krajnc in naš vrli somišljenik iz St. Jur ja ob’ tTaboru — kmet Rančigaj. Ljudski tabor je bil za ključen z glasno in mogočno zahtevo našega ljudstva po avtonomiji Slove -nije.
Vedno večji in novi danki, vedno večja draginja - delo demokrate; in samostoinežev.
Mislili smo, da nam demokrati in samostojni ne bodo mogli nalagati še hujših breJben. Davki so pri nas že teko mnogovrstni in visoki, da bi človek upal, da višje ne more iti. Toda iz -najdljivi demokrati še najdejo vedno novih virov, tako da bodemo v krat ~ kem času imeli že obdačen najma. ф\ žrebelj.
Finančni minister demokrat g. dr, Kumanudi pripravlja zopet nove davke, katere nam bodo naložili demo -krati, samostojni in kupljeni Turki. V finančnem sosvetu je naznanil de • mokratom, kaj da namerava. Naše Kmetsko ljudstvo in širše plasti naroda, ki trpi radi vedno večje draginje, naj izvedo natančno, kaj nas šo čaka,
Priznano je, da nosimo mi Slove nci največja breme-n a.
Minister Kumanudi je izjavil v sosvetu, da se je bati, da bo finančno i-1920-21 končalo s primanjkljajem približno 2 milijard dinarjev radi nerednega plačevanja davkov, ker so nekatere pokrajine plačale komaj tretjino predpisanega davka. To je udejslvn
da bo Pašič ugodil socijatisiom in ze-mljoradnikom tudi v omenjenih vprašanjih, ker „rabi glasove“ za svoj’ vladni načrt. Koncesije, ki jih Pašič obeta zemljoradnikom in socijalnim demokratom, so vsekakor obširne, dvomljivo pa le sodelovanje omenjenih skupin radi tega, ker bi jima škodo -valo in slabilo njune pozicije v ožji domovini. Nadalje si moramo prenočiti, da vladata v; vrstah radikalno-de-mokratske večine dve nasprotujoči si struji, ki gojite glede socialnoekonomskih vprašanj popolnoma ločene nazore. Bankokratska struja radikal -nih desničarjev pod vodstvom Nikole Pašiča se bo gotovo zvezala z banko kratsko skupino demokratov. Kot protiutež se bosta postavili: Frakeiia demokratskih agrarcev in skupina treznih radikalov. Pripomba, da je medsebojna sloga v vladnem bloku zelo trhla, je nepotrebna, ker so to trditev dokazovali vedno se ponavljajoči spo ri med radikalno in demokratsko stranko.
Pašičeve perspektive so brezup -ne. Tega se zaveda vsa politična jav nost. Vlada, ki načelno odklanja spo -razum med posameznimi plemeid, ne more biti trajna, Tudji ustava, s katero ni zadovoljno dvoje plemen celokupnega naroda, ne more biti trajna. Ob priliki glasovanja o posameznic Členih vladnega načrta se bo vršil te
minister sam. Mi Slovenci vemo sami dobro, da se pri nas davki neusmiljeno iztirjujejo, da ni nikjer zaostankov', ker preti takoj rubež» Naši fiskaiisti, slovenski uradniki, predpisujejo Hujše vse davke, kakor so to storili napram Slovencem prejšnji nemškutarji. Mi torej plačujemo, ostale pokrajine pa ne; to nam potrjuje demokratski sro-ski minister sam.
Izednaeenje davkov v celi državi.
Poslanci Jugoslov. kluba in naše ljudstvo zahteva vsepovsod enake pravice —- enake dolžnosti, torej tudi iz-ednačenje davkov. Finančni minister ima gotovo slabo vest v tem oziru, ne upa se še drugih pokrajin tako oblo -žiti z davčnimi bremeni, kakor so to storili s Slovenijo. Mi plačujemo sedmero raznovrstnih davkov, katerih še nekatere druge pokrajine sploh ne poznajo. Pri nas so določili eksistenčni minimum na, 4.800 K, za uslužbence ca Id na 1600 K letnih dohodkov, dočim je v bogati Vojvodini eksistenčni mi -nimum 10.000 K. Povsod razlike, ki so tako očividne, da bi tega v redni in
žak porod na kratko življensko dobo obsojene ustave. Troje nevarnih mo -rneniov vzbuja v Pašiču bojazen; naziv države, upravna razpredeiba dr -žave in uvrstitev soeijalno-gospodar -skih jamstev» Ako pade prvo, to je dosedanji službeni naziv, se bomo pri bližali za dober korak sporazumu. S sporazumno in pametno razdelitvijo države v enotne in samoupravno po -krajine bodo odstranili nasprotstva med plemeni, mržnjo do države, ob -enem pa bodo dani predpogoji za zdra vi gospodarski napredek vseh delov naše očetnjave. Z uvestitvijo socijal-no-gospodarskih jamstev, kakor jih je zarisala opozicija v, svojih usiavnih načrtih, bodo vodilni možje naše države izpodkopali tla tudi onemu gi banju, ki nam preti iz vzhoda.
Vse ;to pa se bo dalo izvesti 'še-ie tedaj, ako se bodo vladne stranke o-tresle bojazni pred „razpadom države“ in ako si bodo zaželele iskrenega sporazuma, Pašičeva trmoglavost je na -ravnost občudovanja vredna in si ra di tega še danes ne delajmo upov. Prišel bo pa dan, ko bodo današnji državniki uvideli, da življenskiii in -leresov dvojih plemen ne morejo žr -tvovati interesom enega plemena in svojih strank. Navedena dejstva nam pravijo, da so dnevi Pašičevega vladanja šteti , , .
pravni državi vlada ne mogla in tudi ne smela tnpeti niti pol leta, ker se s tem raznim postopanjem z davki v posameznih pokrajinah ubija vera v ed nakopravnost vseh državljanov in ši ri vedno večja nevolja in nezadovolj -stvo. Demokrat Kumanudi, kateremu pomagajo slovenski liberalci in samo-stojneži, pa trdi, da pri sedanjih raz • merah nikakor še ni mogoče izenačit; vseh davkov. Torej Še prihodnje ti -nančno leto bomo mi morali nositi višje davke, nego ostale pokrajine. Plačali smo po zaslugi demokratov & četrtine premoženja z relacijo 1:4, zdaj nas pa hočejo potom davkov še izmoz gati do zadnjega vinarja.
Nove davke nam napoveduje demokratska samostojna vlada.
Kjer bi bilo treba odpraviti tisti naše davke, ki jih druge pokrajine ša niti ne poznajo, tam ne dopuščajo razmere izednačenja; tako pravi demo -krat Kumanudi. .Toda pri davkih pa. katerih mi nimamo dosedaj, tam pa se zamore takoj izvršiti izednaeenje in se bo v enem mescu zopet raztegnil stari srbski zakon na celo državo» Razširilo se bo 94 postavk srbskega za -kona o pristojbinah na celo pokrajino Vse te postavke ne zadenejo toliko raznih nekulturnih delov naše kraljevine, ker ljudstvo nima potrebe za ob -davčene stvari, Kaj zadene Maeedon-ca visoka pristojbina poštnih predmetov, ko vendar nič ne piše! To zadene nas, ki znamo pisati. Tako gre naprej pri vseh teh točkah’. Poštne pristojbine so že neznosne in nam onemo gočujejo promet, ovirajo gospodarstvo m delajo draginjo. ;Tudi druge razno pristojbine bodo večje.
Uvozno carino hočejo povišati — posledice bodemo čutili takoj v naraščajoči draginji. Ta vlada je vpeljala 1 % davek na poslovni promet kar brez sklepa parlamenta. V vsaki državi je, mimogrede povedano, strogo načelo šo vedno v veljavi, da plačuje davkoplačevalec le tiste davke, ki jih sklene ljudsko zastopstvo. Tudi v Srbiji se je vedno to dosledno izvajalo. Davko plaeevalec se je strogo držal le tega, kar mu je naložil parlament. Pri nas pa kar čez noč napovedujejo nove davke demokratski ministri ali pa ministrski svet. -Svaka sila do vremena!
Mislili smo pred kratkim, da bo zadel davek na poslovni promet samo nekaj bogatašev-trgoveev; toda sedaj se že kaže dalekosežnost tega davka Ce prodaš tele, ovco ali kako malen -kost, že zahtevajo 1% davka in še šilijo župane, da bi morali ti pobirati davke. Sedajna demokratsko-samostoj-na vlada še hoče iti dalje:- finančni minister pravi, da hoče uvesti še nove davke na poslovni promet, to se pravi, on hoče obdačiti vsak promet premičnin, kakor tudi osebne usluge.-Od vrednosti prodanega blaga in za izvršene usluge je določena obreme -nitev na 1%. Kmet, delavec, obrtnne. uradnik, ali veš, kaj to pomeni? Pričakovati moraš Še večje draginje! — Naši fiskaiisti bodo pa vse iztaknili, da ne bo ničesar ušlo davku. Kaj st pa izvršene usluge ? Ce te prijatelj po vabi na nekaj litrov vina, boš plačal davek za „izvršene usluge.“
Tudi visoke trošarine ostanejo ne izpremenjene, dasiravno vedo vsi, da se radi njih ne morejo dvigniti niti produkciia, niti konsum trošarinskih predmetov.
Samostojni kmetje» ki so v vladi, bodo imeli posebno priliko zagovarjali posestnika. Koliko se je KZ borila proti 'temu da je svojčas demokratski minister povišal zemljarino na trikratn-donos! Sedaj obeta vlada, v kateri s« dijo samostojni, štirikratno povišam davek na posestva, Enako nameravajo Štirikratni povišek na dohodnino — rentnina se bo povišala od 3% na 10%.
Lepi časi nas čakajo!! Ce se vse to izvede, potem ni upati, da bi cene
padale, draginja bo večja, boj za obstoj v posameznih stanovih bo nežno sen, nezadovoljnost večja, boljševizem in komunizem bo šel tudi pri nas v klasje, (Taki socijalni pretresi rušijo temelje države, katera je imela vso najlepše predpogoje za obstoj. Demokrati in samostojni — sol Jugoslavije — so pravi grobokopi naše države, — iZato dol ž njimi!
Kmetsko zadružništvo — ključ patrijotizma.
Po končanih občinskih volitvah za čnejo naši demokrati uvidevati potrebo kulturnega dela tudi na deželi. Sami priznavajo, da so po večini na kme tih že izobraževalna društva, ki so pa izključno v klerikalnih rokah. Učiteljstvo in uradništvo, seveda liberalnega kova, mora med kmete, da se za -ene izobraževalno delo naprednega du ha. Predvsem morajo liberalni učitelji in uradniki poglobiti po- deželi mite, edinstva, državnosti, ljubezni do cu žave, kazati na jugoslovanske dobrote, katerih ni drugod itd. Vemo, da je ta liberalna kulturnonosna pisava ira-zersko slamorezanje, ker učitelj m u-radnik bosta, pri izletih ua kmete Še naprej popivala in veseljačila in bosta pri tem delu za svoj trebuh pre -pričana, da poglabljata med kmetskim ljudstvom državno misel.
Naš namen ni, da bi tokrat udrihali po J DS bodočem kulturnem delu na deželi, katerega ni in ga ne bode, ker ima že podeželsko izobraževalno delo naša stranka tako trdno v svo -jih rokah, da jej ga ne bo izvil noben policajdemokrat; ampak hočemo našim pristašem pokazati pot do resne vzbu’ditye trdnega patrijotizma.
Ljubezen do države med našim kmetskim ljudstvom nikiakor ne bomo vzbudili, še manj pa jo poglobili in u-trdili s puhlimi predavanji o ujedin-jenju, o junaških činih bratov Srbov itd. Ne in ne, naš kmet hoče, da so mu v državi, za katero plačuje davke in aaje svoje sinove, vsaj tako godi, da zamore životariti. ;Ako pa naša via da obklada kmeta samo z davki in z bremeni, in ne skrbi, da. bi si la n ko nabavil po človeških cenah najpoirön-nejše za dom in polje, potem bodo bob ob steno vsi še tako lepi govori o svobodi, bratstvu, edinstvu itd.
Dr. Korošec sam.je v konstituanti priznal srbofobstvo med slovenskim na šim ljudstvom, ki pa ima edini vzrok v vedno novih davčnih bremenih, ki se nam diktirajo iz; Belgrada. Ker ima Beograd za našega kmeta samo breme, ker mu ne dovoli, da bi se politično in gospodarsko razmahnil slovenski kmet potom avtonomije, je doi-žnost voditeljev našega ljudstva, da re gtjo naš narod gospodarske poiomije potom predavanj o potrebi kmetskega zadružništva. Saj ravno na zadra/ -nem polju smo obtičali pni nas v Sloveniji tamkaj, kjer nas je pustil raun dr. Krek. Danes pa, ko se'davki vedno dvigajo in raste draginja, cvete o-deruštvo na žep kmeta, pa se prema-, lo brigamo, da bi v kmetskem ljudst -vu' podpihali plamen zavesti: Kmei, c-samosvoji, zavaruj se pred izkoriščevalci potom kmetskih zadrug. S po -globitvijo j in udejsfvitvijo kmets<eea> zadružništva se bo dvigal kmet go-vo-darsko, bo tudi državi lažje plačeval njene tirjatve, bo vzljubil državo, v kateri se mu vsaj vznosno godi — in postal bo patrijot.
Pravijo in pišejo, da je še tmtuo škilenja preko meje ravno v naših ob-mejnih krajih', kjer je srbofobstvo najbolj globoko vkoreninjeno. Temu bi se dalo kmalu odpomoči.
У Mariboru rastejo po številu od dne do dne lesni trgovci, ki se vsi bogate na račun našega Pohorca. 'Лко bi bilo na Poharju le nekaj lesnih zadrug v kmetskih rokah, se s pohorskimi smrekami ne bi mastili mariborski lesni verižniki, ampak pohorski - -kmetje. .Večina teh mariborskih lesnih trgovcev se dobičkanosno ukvarja tudi s prodajo sena na debelo, kjer zasluži pri 100 kg po 70 do 70 K, a pri vagonih’ se nategne ta dobiček v sto-tisoče. Ali ne bi ta dobiček pri senu lahko ostal v zadruge združenem -kmetskemu žepu?
Kakor z lesom in senom je tudi z vinom, kjer izkoriščajo naSega vinogradnika pri pomanjkanju vinarskih
zadrug vinski prekupci, mešetarji in krčmarji, ki rastejo po mestih in ob cestah kot gobe po dežju.
Poleg lesnih in vinarskih zadrug bi bile nad vse priporočljive zadruge za razprodajo in nakup poljskih pri -delkov, Sedaj kmet pelje na trg svoj voziček krompirja, zelja, fižola itd. , kjer mu mestna gospoda diktira cene. Pri vaški zadrugi poljskih pridelkov bi kmetu ne bilo treba se vozariti v mesto, ampak bi oddal na licu mesta, po dnevni ceni, kar ima odveč na prehrani in pri končnoletnem računskeo' zaključku zadruge bi vtaknil v žep So stotake kot zadružni član iz skupnega dobička.
Vemo tudi, da so se klatili v zadnjem času po Slov. Štajerskem ang leški jajčji trgovci, ki so preiskušaU tla, da osnujejo po naših krajih ja jejo veletrgovino za eksport.
Angleži se bodo z jajci slovenskih kokoši omilijonarili, ker mi na Slov . Štajerskem nimamo niti ene jajčje zadruge (kmetske), za eksport, pač pa po celem Štajerskem znane jajčje barone milijonarje a la Suppanz iz Pristove
Naša stranka je dvignila med S • HS brati Slovence na višek politične krščansko-narodne zavesti, ga izobrazila, mora ga sedaj še dvigniti tudi gospodarsko, ker vladni sloji ga v tem oziru naravnost ubijajo. Naš sloven -ski kmet Bo pa tedaj dober državljan, navdušen patrijot, kaplar mu bodemo vzbudili zavest potrebe kmetskega zait užništva, ki ga bo obvarovalo pred odiranjem pod firmo državotvornosti.
Odkar smo se ujedinili, smo ne -orenehoma politizirali pri vedno novih in novih volitvah in smo res priborili s pomočjo kulturnega temelja naši stranki med Slovenci prvo mesto. Da pa SLS ne bo samo najtrdnejša v političnem in izobraževalnem oziru, am-nak tudi v gospodarskem, moramo začeti sedaj po končanih volitvah s širjenjem kmetskega zadružništva.
Politično zaveden jn izobražen slo-vensko-štajerski kmet bo tudi z dušo in telesom navdušen Jugoslovan, ako bo postal zadrugar, se gospodarsko o ■ samosvoji! od državotvornih sedanjih pijavk iz demokratskega ter samostojnega tabora.
Liberalci in samostojni kot stari kmetski oderuhi ne bodo nikdar spravili zadovolja med naše ljudstvo, ako tudi še tako sladko pišejo o bratstvu, edinosti itd., ampak to edinole lahko, in mora storiti naša stranka, ki je že položila temelj kmetskega zadružništva z ustanovo kmetskih posojilnic, san v mora še to začeto delo raztegniti na kmetske zadruge.
Po zmagi v občinah na kulturno -političnem temelju na gospodarsko o-samosvojitev kmeta potom zadružuišt -va. to bodi SLS gospodarski program za najbližjo bodočnost!
Občinske volitve.
Slovenska, ljudska stranka zmaguje dalje. Samostojneži in demokrati izgubljajo občino za občino. Pomagajo si sedaj edino še z laž miri mi poročili v „Taboru“, „ Jutru ‘, „Slov. Narodu“, in „Novi dobi“. Številke volilnih izidov pa jim zapirajo sapo.-Dosedaj so znani končni izidi iz okrajnega glavarstva Slov gradeč m iz sodnih okrajev Slov. Bistrica in St, Lenart. Število občinskih odbor -rukov je sledeče razdeljeno:
Okraji, glavarstvo Slov. Or a-dec: SLS' 338, JDS 46, SKS 92., NSS 14, J SDS 142.
Sodni okraj Slov. Bistrica SLS 411, vse nasprotne stranke ^03.
Sodni okraj St. Le n a r t: SLS 394, vse nasprotne stranke 60.
Podrobni izidi: Brežiški okraj: Kozje, trg; SLS 65 (9>, SKS 49 (7), KajUenburg: SLS 101 (11), nasprotna 45 (5).- Vi -dem: SLS 114 (8), SKS 36 (3), Soc. dem. 71 (5). Kapele: SLS 128 (10), Spe, dem. 52 (6)_. Dobje:	Samo lista
SLS (16R Imeno: SLS 48 (7), SKS 63 (9). Gorica: Samo lista SLS (10). Bu če: SLS 6, SKS 10. Podčetrtek: SLS 22 (4), JDS 39 (6).
Celjski okraj: Grajska vas SLS 25 (5), SKS 29 (5). Sv. Jurij ob Taboru:'SLS 142 £10),'SKS 203 (14), Sv. Hieronim: SLŠ 100 (11), SKS 38 (5). Vransko: SLS 49 (5), SKS 02 (6), JDS 57 (5). Braslovče: SLS 187 (12), SKS 169 (12), Polzela: SLS Ul (12),
JDS. in Soc. 89 (4), M. Rekar SLS 31 (4), Gospodarska (6). Možmi e trg: Rudolf Pevec 74 (11), Narod, gospod 39 (5).. Mozirje okolica: SLS 104 (13), Km, del, obrtna 93 (11). Ljubno: SLS 85 (8) Soc, dem. 163 (16), Kokarje: SLS 93 (10), Nestrankarska 54 (6). Prekopa:	Samo lista SKS, Luče:
SLS vseh 16, Solčava: SLS vseh 16.
Ptujski okraj:	J astrebei ,
brez volitev SLS 7, SKS 3, Kog, brez volitev SLS 9, SKS 5, JDS 2, Vitan: SLS 37 (6), SKS 57 (10). V Odranci SLS 53 (6), SKS 40 (4), Frankovci : SLS 65 (1Ö), Gospodarska 4.3 (Oj. Vel. Nedelja: SLS 49(7), Soc. dem. 56 (9). Hum: SLS 58 (7), SKS 28 (3), Lit -merk: SLS 92 (11), Kršč. km. del. skupina 41 £5). Obrež: SLS 109 (10), SKS 49 (4), stranka delavcev m ma -lih posestnikov, povečini SLS 18 (2), Salovci: SLS 47. £8), JDS 15 (2>. Vi-canci: Dos, obč. zastop (SLS) 49 (12), Km. del. zveza 17 (4), Brebrevnlk : SLS 133 (13), JDS, SKS in J SDS 27 (8), Cvetkovei: SLS 29 (R, Ncodvis _ ni 29 (4), Gospodarska 41 (8). Dostavek uredništva:	Razveseljivo je, da
so Samostojni propadli v, občinah O-brež in Salovci pri Središču, ki sta bili hudi nasprotni trdnjavi.
Slov. gradeč: Šoštanj okolica: SLS 173 (13), Soc. dem (11), Šoštanj mesto: Združene narodno 9, Soc. dem. 7. .Topolščica: SLS 112 (8) SKS 63 (4), Soc, dem. 62 (4), Legen: SLS 11, JSoc. dem, 5. Ribnica na Pohorju: SLS 6, Soc. 4dem, 10. Stari trg: SLS 19, Soc, dem. 6,. Sv. Florjan: SLS 10, SKS in JDS 6 Skale: SLS 9, Soc, dem. 7, Golavabuka: SLS 9, SKS 4, Soc, dem, 6. Šmartno pri Slov. gr,: SLS 2, Soc. dem. 6,. SKS 7, JDS 1. St lij: SLS 11, SKS 2, Soc. dem 8. Janžev vrh:	SLS 9,
Soc. dem 7. St. Vid: SLS 7, SKS 9. Brezno SLS 11,, Soc, dem. 5, Podgorje: SLS 12, Soc, dem, 4, Remšnik: SLS 16. St, Janž na Vinski' gori: SLS 19, SKS 6. Razbor:	SLS 9,
SKS 5, Soc. dem, 2. Kaplja: SLS 10, SKS in JDS 6. Mislinje: SLS 191 (8), J SDS 98 (8). Sv, Martin na Paki : SLS 160 (10), nasprotne 88 (SR St. Ilj pri Velenju: SLS vseh 16.
Mariborski okraj: Brezje SLS 5, občani Sp. Poljčane (po večini SLS) 5. Crmlenšak: SLS 11, SKS 5. Štatenberg: SLS 67 (10), soc.-dem. 40 (6). Črešnjevec: SLS 5, SKS 5 in soc.-dem. 6. Pekel: SLS, NSS, JDS 8, JSDS 8.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
V 1 a d i u ovci — radikalno do -mokratski ministri se že boje giaso -vanja za sprejem centralistične ustave. .Včeraj je že bila ministrska seja, na kateri so se posvetovali o spretnem bi posameznih ustavnih točk, na zahtevo opozicijonalnih poslancev. O vsakem posameznem ustavnem načrtu se še bodo vladni mogočnjaki posvetovali in bodo skušali zaključiti delo ustavnega odseka do specijalne debate.
. Sedaj še le izvemo, da so bila trgovinska pogajanja med nami in Lahi, ki so se vršila v Beogradu, prekinjena radi zavlačevanja evakuacije Dalmacije od strani Italijanov. Zdaj je Italija obljubila, da bo izpraznila Dalmacijo tekom enega tedna. Vslocl ravnokar omenjene italijanske obljube se bodo obnovila tudi trgovska pogajanja med nami in Italijani v Beogradu.
ITALIJA,
Predpriprave za državno -zborsko voli‘ve so po vsej Italiji v pol nem teku, Volitev se bo udeležilo 22 kandidatnih’ list z 2420 kandidati, čeravno bo štel novoizvoljeni italijanski parlament samo 535 poslancev.
NEMČIJA.
P. o r o č a se kot dejstvo odstop nemškega državnega kabineta z ozirom na neuspeh nemške note, poslane Amer.,ki. Novi državni kancler postane baje poslanec Streseman.
Nemci so se že tako zbaT zasedbe Poruhrja, da so sporočili zaveznikom sprejem pariškega diktata^. Nomško zavlačevanje sprejema pariškega diktata so je izkazalo kot niče -vo, in ima kot posledico kapitulacijo Nemčije in odstop berlinske vlade.
GORNJA SLEZIJA.
Kakor znano, so propadli Po ijaki pri šlezijskem plebiscitu. Govorilo in pisalo se je veliko o delitvi Sle-zije med Poljake ter Nemce. Vsekakor, je na to delitev Slezije znatno vplival nemški odpor, proti plačilu pariškega diktata., Ententa je hofela Nemce z lepa dobiti za, plačilo vojne odškodnine, in je odlagala s končnoveljavno odločitvijo o šlezijskem vprašanju. Poljaki so najbrž slutili, da se nagibljejo zavezniki glede Slezije na odločno stran Nemčije, radi tega so 2. in 3. t. m. v-padli z vojaškimi in vstaškimi četami j v celo gornje-šlezijsko ozemlje ter. zasedli celotno Gornjo Slezijo.
(Takoj po vpadu Poljakov je razglasila medzavezniška komisija nad vsemi gornje-šlezijskimi okraji obsedno stanje, Francoske čete so se postavile v bran napram vpadnikom in je prišlo do krvavega spopada v: Byto-mu, Katovicah, Tar.novicah in drugih mestih. posedaj so še gospodarji gcv-nje-Šlezijskega položaja Poljaki:
Poljski plebiscitni komisar g. Korfanty je odpoklican od varšavske vlade, ker se je postavil na čelo upornega gibanja.
Vsekakor, Bo poljski vpad škodoval Poljakom, ker so že v Parizu sklenili izročiti gornje-šlezijske industrijske kraje Nemcem, Poljakom pa ostaneta samo okraja Pštino ter Rvb-nik.
Pnevne vesli.
•
d Demokrati so prevrnili Kristanovo korito. Časopisje je obelodanilo vest, da je znani ata socijev Tone Kristan sklenil z demokrati pred občinskimi volitvami baš nelepo kupčijo, v kateri je prodal JDSarjem županske in pod-županske stolce po avtonomnih mestih | za korito sekvesture nad Friedricho- i vimi posestvi. Predno pa je Tone za- j mogel izpolniti svoj pakt, so ga soci-jalisti odžagali od svoje stranke, kjer je zaigral celo svojo politično dosedanjo karijero baš radi te mešetarije z velekapitalistično in izključno meščansko stranko. Ker je danes g. sodrug milijonar Tone brez političnega vpliva, ni mogel držati pakta, JDS so se polomili županski ter podžupanski mestni fotelji, demokrati so prevrnili Tonetu , pred nosom milijonsko globoko Friedricho vo korito in je danes razpisana služba upravitelja nadvojvodovih veleposestev. Mesto trebušastega Kristana bo zajemal iz ravnokar omenjenega korita kak »potreben« demokrat.
d Ker je našim liberalcem odklenkalo na Kranjskem in posebno še na Slov. Štajerskem, se bodo lotili s svojim političnim gnojem Prekmurja. Za prihodnjo nedeljo razglašajo naši demo-kratje prvo veliko zborovanje krajevne JDS organizacije v Murski Soboti. Če kje in kedaj, se bodo blamirali povsod tepeni demokratje v Prekmurju, osobito, ker so naznanjeni demosteni iz Mari- ! bora. Liberalcem bi svetovali, da si dobro ogledajo, če je most preko Mure pri Veržeju že gotov in dostopen za beg, sicer se lahko prehlade na pre-brzem povratku preko murskih valčkov.
d Kako je zboroval Urek na Pilštanju ? Samostojni palačar Urek se ne upa več na shode v svoji ožji domovini, ker ga povsod napodijo nasilnim potom. Radi tega dejstva si je zbral kot svojo politično domeno bolj gorate kraje severno od Kozjega, kjer si je demagoš-kim potom nalovil pred volitvami v konstituanto še največ pristašev. A tudi v teh krajih je začelo grometi in udarjati proti samostojnežem. Pred nedavnim je zbobnal g. Urek shod v trg Pilštanj, kjer je hotel oznanjati, svoj samostojno-koritarski evangelij pod milim nebom pred kapelo na sredini trga. Že koj ob začetku njegovih samostojno bahavih besed je nastal tak vrišč med poslušalci, da je moral pobegniti pred Schmidov hlev, kjer je poslušalo njegovo blebetanje kacih 30 ljudi. Seve, tudi pred hlevom so morali g. Ureka stražiti njegovi najzvestejši. G. glavni samostojni pravdar Urek ne zboruje več na prostem, ampak po hlevih, kamor že davno spada s svojo ogabno koritarsko-samo-stojno politiko.
d Sveta birma. Naš prevzvišeni gospod knezoškof bo jutri odpotoval v dekanijo Sv. Lenart v Slov. gor., kjer bo v nedeljo, dne 8. maja pri Sv. Lenartu, dne 9. maja pri Sv. Rupertu, dne
10.	maja pri Sv. Trojici, dne 11. maja pri Sv. Ani, dne 12. maja pri Sv. Be-
• ^^.£»и«аајаавемивиј%ЈИ1М8а^ааиј«ааж»^
nediktu in dne 13. maja pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah delil zakrament Svetega vDuha.
d Župnik Mihael Horvat f. V
Rušah je nepričakovano umrl vpokojeni župnik M. Horvat. Rojen pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v mašnika posvečen v Ljubljani 1887, je služil na večjih krajih na Kranjskem kot kaplan, kot domači duhovnik pri knezu Windischgrätzu v Konjicah in kot župnik v Turjaku in v Studencu (Sevnici pri Raki). Pred dvema letoma ga je zadel mrtvoud, radi česar je moral pred enim letom v pokoj. — Zadnji čas je živel v Ptuju. Ruški župnik gosp. Ilc ga je pri svojem povratku iz ptujske bolnišnice vzel seboj kot gosta. V Rušah so ga našli v četrtek, dne 5. maja zjutraj mrtvega v postelji. Bržčas ga je ponovni mrtvoud rešil njegovega trpljenja. Pogreb je v Rušah v soboto, dne 7. maja ob 10. uri. Naj v miru počiva!
d 0 nekem atentatu na našega notranjega ministra Draškoviča nam poroča časopisje. Dne 4. t. m. po polnoči se je peljal g. Draškovič v avtu od neke beograjske demokratske prireditve. Na povratku se približa baje ministrovemu avtomobilu neko dijače z revolverjem v roki. Ko zagleda gosp. Draškovič mladostnega napadalca, ga lopne iz avtomobila z dežnikom po roki, nakar napadalec pobegne v diru in izgine v noč . . . brez sledu . . . Vsekakor bo predlagan g. minister Draškovič, ker si je otel življenje z marelo v odlikovanje za samozavest pred smrtnim sovražnikom. Celi atentatorski slučaj, ki je objavljen po demokratskih glasilih z debelimi črkami, ne bo tako resen, ako se označuje marela kot ministrsko obrambno orožje napram revolverju.
d Batinani poslanci. V Drnišu (Dalmacija) so napadli policajdemokrat-ski in velesrbski fašisti nar. poslanca Laziča in Franiča, oba člana zemlje-radniškega kluba, ki sta se nahajala na agitacijskem potovanju. Tolpa omenjenih tolovajev je s palicami in revolverji navalila na poslanca ter so vzklikali: »Doli s protidržavnimi elementi!« Ko je Lazič opazil nevarni položaj, je odgovoril: »Gospodje, mi nismo proti-državni elementi. Evo, prišel sem iz srca Srbije, iz Šumadije, ki je to državo ustvarila!« Komaj je Lazič te besede izrekel, je dobil tak hud udarec na glavo, da se je s krvjo oblit zrušil na zemljo. Pretepli so tudi Franiča in nekega kmeta, tako, da so morali prenesti trojico po-licajdemokratskih žrtev v bolnišnico. Lazičevo stanje je v nevarnosti, ker je zadobil sedem težkih ran. — Pa še naj kdo reče, da nismo v svodni državi?!
d Prijeta tatova. Dne 30. marca sta Bedrač in njegov sin, viničar hranilnice na Lipnem, vlomila v klet in stiskalnico sosedu Mihi Mustafa, kmetu v Župečji vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, sta ukradla 100 litrov vina, kuhinjsko precej vredno posodo in orodje: krampe, škarje, ličje pač vse, kaj je imelo kako vrednost. Na prizadevanje gorskih orožnikov, so našli vse ukradeno in še povrh 2 navadne in 3 vojaške puške in strelivo, ki pa je to bilo ukradeno sosedom Mustafovim na Lipnem.
d Umrla je dne 3. maja t. 1. v
Rimskih toplicah ugledna posestnica Uršula Pinter. Svetila ji večna luč, bridko prizadeti obitelji pa naše sožalje !
d Hvalevredno priznanje. Praški univerzitetni rektor je izrekel tudi za naše jugoslovanske kulturnobojevnike pomembne besede, da je namreč brezverec za državo škodljiv ter nevaren človek. To je izrek merodajnega Čeha iz češkoslovaške kulturnobojne države ob priliki debate o ločitvi cerkve od države.
d Včeraj je bila stoletnica smrti slavnega Napoleona, katerega se je ob tej priliki hvaležno spominjalo v daljših člankih slovensko časopisje.
d Demokratska zverinstva v Črni gori. Črnogorski poslanci so stavili na ministra notranjih zadev nujno interpelacijo z ozirom na barbarska nasilja, ki jih prakticira okrožni načelnik Boško Boškovič v Kolašinu. Ta zverina v podobi okrajnega glavarja, pripadajoča takozvani »demokratski« stranki, je zbu-nila vse kolašinsko prebivalstvo. Posiljeval je ženske, batinal nedolžne meščane ter jih zapiral brez vsakega vzroka v smrdljive zapore, rekviriral stanovanja ter v ista nameščal vojaštvo itd. Marka Bulatoviča, kapetana-dobro-voljca ameriške vojske, je vrgel takoj po vrnitvi v domovino v zapor. V zaporu je ostal 45 dni. Nato ga je oddal sodišču, toda čim je bil oproščen, gaje protipostavno zopet zaprl ter ga batinal ob priliki neke inšpekcije tako zverinsko, da je zbolel. Na Boškovičevo »povelje« je siromak moral zopet v ječo, kjer je ležal celih 7 mesecev. — To je mala sličica nasilstev, ki ga izvaja policaj-demokracija v Črni gori. Lepa bodočnost.
d Še ena o Boškoviou. Ob priliki pobiranja davščine in orožja je privedel kolašinski okr. glavar v selo Polja vojaštvo, topove in strojnice. Najpoprej je polovil 80 prebivalcev ter jih batinal v masah. Moške je prijemal za brke ter udarjal z glavami revežev ob stene. Podivjanež jim je v svoji besnosti klical: »Lopovi, dajte mi vaše žene, da se okoristim z njimi!« Klical je ta demokrat tudi: »Proslaviti se hočem slično kakor kraljevič Marko, ako pa pridejo boljše-viki, bom služil tudi tem!« — Upepelil je ta dični policajdemokrat 60 hiš, zaplenil 10.000 ovac in do 2000 glav goveje živine; zatvorii je 300 ljudi, ne da bi se oziral na matere z dojenčki na prsih. Vse to je uganjal Boškovič pod izgovorom, ker so za kralja Nikito. — Črnogorci se skrivajo radi teh nasilstev po šumah, ker ne morejo gledati vandalizma policaj demokratov, ki prekašajo celo barbarske Turčine. Begunce smatra Boškovič kot pristaše kralja Nikite in pod to firmo ubija in preganja ta lopov ubogo ljudstvo tudi nadalje.
d Italijani so že začeli zapirati jugoslovanske kandidate v neodrešeni domovini. Volitve v italjanski parlament so pred durmi in se bodo vršile tudi po neodrešeni domovini. Naši vrli ter neustrašeni primorski bratje so tudi postavili svoje lastne kandidate. Kaka usoda čaka te kandidate junake, nam kaže slučaj Tomaža Heraka od Sv. Lovreča v Istri, katerega so že odvedli Italijani kot kandidata v poreški zapor in ga bodo po lastni izjavi držali tako
dolgo vkovanega v verige, dokler ne bodo minule volitve. Vzrok Herakovih verig je najdba dveh revolverjev pod njegovo streho.
d V Jeruzalemu so se začeli med seboj klati Židje in Arabci. Vzrok klanja je baje židovski komunistični pokret, katerega bi radi Abrahamovi sinovi zanesli med bolj konservativne Arabce. Pri teh židovsko-arabskih pokolih де je preselilo Abrahamu v naročje 30 Židov in 10 Arabcev, ranjenih je pa bilo 140 Židov in 37 Arabcev. Nad Jeruzalemom je proglašeno obsedno stanje.	'
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 135 — 136 naših kron. 100 nemških mark stane 215 naših kron, za 100 avstrijskih kron plačaš 23 en pol do 24 en pol naših kron, vrednost 100 laških lir znaša 670 in vrednost 100 čehoslovaških kron 193 do 135 jugoslovanskih kron.
Iz Maribora.
Volilci mesta Maribor.
Policajdemokrati kujejo nove naklepe proti svobodnim volilcem mesi a Maribora. Oni hočejo kršiti še te male državljanske pravice, katere vživa-jo državljani v „svobodni“ Jugoslaviji. Vložili "so docela ničeven ugovor proti tolitvam v Mariboru, samo 'da bi nahranili še 'dalje časa, da bi ne vladalo mestne uprave ljudstvo po svojih iz voljenih in edino njemu odgovornih od bornikih. Policajdemokrati na vladi v Ljubljani nameravajo rekurs pustiti le žati na mizi kakega referenta, samo đa ne pride mestna uprava v roke — ljudskih zastopnikov. Za to kršenje pravic mariborskih volilcev so osebno nam odgovorni v Mariboru dr. Ser -nec, 'dr. Koderman in prof. Voglar. — Odločno protestiramo proti temu, da bi teh par ljudi teroriziralo celotno de Javsko ljudstvo, ves obrtni, trgovski in uradniški stan.
Volilci! Pripravite se na nov boj! Mi ne pripustimo, da bi v največjem mestu ob severni meji, v najvažnejši postojanki Slovenije, y, mestu Mariboru, še nadalje vladal komisar. — Vsaka macedonska vas ima svojega žu pana, Maribor pa naj bo žrtev poli -cajdemokratskega režima zato, ker so demokrati propadli pri volitvah. Se nekaj dni čakamo na. rešitev rekurza, katerega lahko rešijo v četrt ure, ker je ugovor iz trte zvit. Potem bo govorilo celo mesto, to povdarjamo tako na glas, da ne more preslišati tega klica niti vlada y Ljubljani. Mi zahtevamo odločno, da se odbor konstituira la -koj, ali pa da se brez odloga razveljavijo volitve in razpišejo nove volit -ve z novim reklamacijskim postopanjem. Ce imajo policajdemokrati res ka: svobodnega in demokratskega duha v sebi, se bodo našemu pozivu odzvali vsi, razun omenjenih treh gospodov , ki so odgovorni za vse, kar še pride iz tega kršenja svobodnih pravic. Vsi na krov v boj za svobodo in za državljanske praviceli
Obsodba mariborskih demokratov v sosvetu.
. Za sredo, 4, maja zvečer je bila sklicana seja mestnega sosveta. So -svet bi še nai rešil cel kup važnih gospodarskih zadev. Vlad. Komisar Poljanec se je uvodoma zahvaljeval so svetu za sodelovanje. Pred prehodom k dnevnemu redu je dobil besedo načelnik kluba sosvetnikov SLS doktor. Leskovar in podal naslednjo izjavo :i „V imenu sosvetnikov SLS najodloč -neje ugovarjam proti veljavnosti današnje seje m proti vsem današnjim sklepom ter zahtevam, da se ista takoj zaključi. Razlog: Imamo po zakonito izvršenih volitvah izvoljen občinski odbor, ki je edini opravičen sklepati o vseh zadevah — točkah današnjega dnevnega reda. Za uradovanje dosedanjega sosveta in vlad/ ko misarja ni več nobene pravne podlage ter bi vsi zakrivili pregrešek pro-, ti ustavi, ako № še naprej upravljali z občinskim premoženj'em, ko le že izvoljeno zakonito zastopstvo, Bili bi za vse odgovorni tudi pred civilnim so -diščem.j Vladni komisar naj sam do časa, ko bo župan zasedel njegovo mesto, rešuje one nujne obč, zadeve, ki jih navadno župan rešuje, dokler še obč* odbor ni konstituiran in po trjen.“ Nar,, soc, Planinšek vpraša vlad. komisarja, ali je res vložen u-govor proti občinskim volitvam. Ce je to res, naj sosvet nadalje posluje. Soc, dem. Eržen prečita interpelacijo v kateri vpraša vlad. komisarja, kaj namerava ukreniti, da se občinski svet čimprej konstituira, ozir, da se ugovor takoj reši, Vlad, komisar pravi, da je ugovor takoj po vložitvi poslal vladi. Demokrat dr. Serneo oči -vidno presenečen vsled . predloga SLS pravi, da ni povoda za razpust današnje seje. Skuša utemeljevati demo kratski ugovor. (Živahni medklici)« Sosvetnik Zebot: Govori se tukaj o nekem ugovoru proti izvirnim občinskim volitvam. Treba je, da o tem go vorimo, Za mariborsko občinstvo je to vele važno, da izve, katera stranka je vložila ugovor in hoče s tem še nadalje vzdržati sedanji sistem nezakonitega upravljanja mesta Maribor, .Vemo, da je ugovor vložila JD6, O, -bradam se v imenu SLS in mislim , da v Imenu velike večine mariborskega prebivalstva do Vas zastopniki demokratske stranke. Cernu ste vložili ugovor? Zakaj hočete zavlačevati kon slituiranje obč. odbora. Dobro smo po učeni, da hočete vi demokrati radi tega, ker ste propadli, s svojim praz nim ugovorom preprečiti, da bi Maribor dobil župana in pravno zastop stvo. Proti temu nedemokratskemu na Činu kršenja ljudskih pravic in ljudske volje vlagam v imenu Slovenske ljudske stranke odločen protest. (Demokrata clr, S er nec in dr, Kac skočita s sedežev, Voglar postaja nervo-* zen), Mi nismo proti novim volitvam. Ne, Se pozdravljamo jih, A eno zahtevamo: Ce se volitve razveljavijo, se naj nove prav kmalu izvršijo. (Odo -bravanje na levici). Gg, zastopniki JDS! Pod vašo vlado, s pomočjo vaših uradnikov ste izvršili te volitve.
Brunou Rotter:
Na Obir (2141 m).
Lepa družba se nas je zbrala, v soboto, 14, avgusta 1920, na kolodvoru v Mariboru, da se odpravimo na agitacijski izlet na Koroško, na Obir, .Železniška uprava nam je dala na razpolago dva voza, kjer smo se zbirali planinci in neplaninci-izletniki,
.Vožnja do Sinče vasi so io vršila brez nezgode, razpoloženje je bilo vsestransko dobro in veselo; tam smo se v železniški restavraciji malo pokrepčali an končno zasedli lokami vlak , da nas popelje v Železno Kapic, Skoraj nam je zmanjkalo prostora, kajti ozkotirna imela je edina dva razpoložljiva, nizka voza zaprežena. in je sopihala in škripala na vse najrazlie -nejše načine. Toliko je natovorila, da skoraj ni zamogla izvleči, lokomotiva se je nagibala na vse strani, kakor barka na razburkanem morju a zmagala je vendar.
V najveselejšem razpoloženju do -speli smo v Železno Kaplo, kje so. nas pričakovali na kolodvoru tamkajšnji odbori Zenskega društva, Slov, plan. društva in drugi,
Po kratkem, a srčnem pozdravu odvedejo nas v razne gostilne, da se pred odhodom malo oddahnemo, kajti dolga je bila š'e pot, ki smo io imeli pred seboj.
Okrog 9, ure zberemo se na trgu, zažgemo svetilke, preštejemo celo karavano in gremo. Ker je bila temna noč, a nam pot neznana, dali so nam domačina-vodnika, da nas je peljal. Pa saj je bilo sto nujno potrebno, kajti drugače pač nebi našli pota na tem neznanem terenu.
Lepo polagoma smo se dvigali, Ker nas je bila dolga kača 36 ljudi obojega spola, so morali vsi obstati, če si je eden prvih spravljal svoj nos v red, kar je bilo nekoliko neprijetno in zamudno. Da smo se prav po pol -ževo pomikali ter delali razne slane in neslane dov]tipe je umevno. A kljub temu morali smo na koncu karavane vedno paziti in podi i, da ni kdo za -ostal. Največjo skrb smo posvečali vsaj z besedami zastopnicam nežnega spola, a ne da bi se bali, da nam-0-pešajo, ampak ker je vsakemu pla -nincu skrb1 za mlada in lepa dekleta vedno prijetna.
Pot nas je vedla skozi gozdove, čez travnike, dokler nismo dospeli do
velikih pašnikov,, kjer je živina ležala pri počitku ter, nas začudeno oglede _ vala. Tu smo se malo pomešali, ne -katere gruče so zaostale, drugi smo se spenjali ob telefonskih drogih naprej.
Zgodaj proti jutru dospeli smo slednjič do Obirskega doma (2931 m), kjer smo se sestali s turisti iz Lju -blj'ane, ki so šli mnogo prejo iz Ze -iezne Kaple. Ta velika hiša je bila tako polna, kakor še nikoli ne, tako da niti naše dame niso našle kotička kamor bi se položile k počitku. Bil je to impozanten tabor planince v,-
Polagoma so se zbirali naši v Obirskem domu, Z e smo upali,, da smo zbrani vsi, ko opazimo pri pre -gledovanju, da manjka ena oseba. Ko tako ugibamo, kedo je manjkajoči, se spomni tovariš Ferdo starega gospo -da, M je bil med izletniki vedno koncem partije, ker je bil jako slaoo hribovsko opravljen, brez podkovanih črevljev, niti palice ^i imel, o nahrbtniku pa ne govora. Nikdo ni vedel, kje je zaostal. Treba ga bilo iskati. Vodnik se izrazi,, da on ne gre, je utrujen, drugi samo govoričijo. Ko-nečno se odločiva, da ga gr9va s Ferdom iskat,
Noč je bila še jako temna, ko sva po neznanem terenu iskala izgublje -nega. Dajala sva znak — nič, Cez približno uro hoda se vendar odzove glas — a kje je? Kličeva vse je tiho! Ferdu velim, naj obstane na mestu ter čaka na dvakraten planinski klic, a j’az se oddaljim od njega. Zopet dam glas. Daleč v skalovju za-čujem nato; slaboten glas. Polagoma plazim čez drn in strn, ker mi je sve tilka prt tem delu v napotje jo shra -nim ter hodim v poltemi za glasom« Konečno srečno najdem starega go -spoda na precej nevarnem prostoru — revež ni znal ne naprej, ne nazaj. Dam mu malo okrepčilo iz čutare in z besedo ter vprašam, (če bo zamogel polagoma z menoj. Slo bo. Prižgem svetilko ter dam glas Ferdu, potem pa proti pravi smeri'.
Težko je Šlo. Možakar bil je vsled preslanega strahu in hlada precej u-bit, a posrečilo se mi je spraviti ga v kratkem času do Ferda in potem sva ga skupno vodila v Obirski dom, kamor smo dospeli že precej rano v jutru,
Konec prihodnjič*
iZakai vam sedaj izid ni ljub? In če usp'ete s svojim ugovorom, kar pa jako dvomim, ker so vaši argumenti jalovi, ugovarjam, da bi se nove . volitve vršile na podlagi starega volilne -ga imenika. Zahtevamo za ia slučaj nov imenik, po katerem poclo i -meli vsi jugoslovanski državljani mesta Maribor volilno pravico, (Odobravanje na levici). Svarim vas gg. JDS, da bi si vi hoteli umetnim ali celo nasilnim potom obdržati s’edanU nezakoniti in po krivdi vaših eksponentov mestu škodljivi način opravljanja našega Ma riböfä. Reshö vas svarim pred takim protidemokratskim početjem. Poskrbeli bomo, da vam bo mariborsko pre -bivalstvo izbilo iz glav namero, za -braniti voldcem soodločevati pri upra vi našega mesta. (Dr, Serneo vpije: „Vi nam ne boste dajali naukov,“ Ma ha z rokami, Dr, Kac mu pomaga. iVoglar daje vlad, komisarju neko povelje). Demokrati in narodni socijali-sti razburjeni, Predsednik zvoni. Vlad. komisar Poljanec: Ne pustim tu kaj napadati demokratske stranke, odvzamem g. Zebotu besedo in mu dam ukor. Zebot ugovarja. Dr, Ivac rohni nad njim. Komaj in komai se je vihar polegel. Demokrati so bili silno raz -burjeni. Dr. Leskovar: Vstrajam pri svojem predlogu, Izjavljam pa, da smo v slučaju, če se volitve res razveljavijo, pripravljeni zastopniki SLS zopet sodelovati v sosvetu. Soc, dem. Grčar stavi predlog, da mandati obč. sosvetnikov ostanejo sicer v veljavi za slučaj event, razveljavljenja volitev, a da se seje do tedaj ne vršijo .
Po končani debati da vlad. komisar predloge na glasovanje. Predlog sodr. Grčarja je sprejet enoglasno, dr. Les kovarjev pa z 13 proti 6 glasom. — Sosvetniki vstanejo in hočejo iti. Demokrat dr, Sernec pravi: „Mi se ne uklonimo temu sklepu in no gremo . Mi hočemo seje.“ Večina ugovarja. Po daljšem prerekanju pravi vlad. komisar: „Uklonim se sklepu sosveta in do rešitve volilnega ugovora ne bom ^sklical nobene seje.“ In šli smo. Demokrati pa so. žalostno stikali glave in si govorili: Kaj bo? Kaj bo?
d Kaj bo sedaj z obsežnim Vidmarjevim stanovanjem? G. odslovljeni stanovanjski predsednik Vidmar si je usurpiral patent, da je podil iz stanovanj stranke pod pretvezo, da ne izvršujejo v Mariboru javni koristi služečih poslov. Ravno isti korobač, s katerim je poganjal g. Vidmar stranke iz stanovanj, je priletel tudi na njegova — demokratsko obsežna pleča. G. Vidmar je pri orjaškem zdravju in postavi pen-zijonirani oficir, ki je moral v pokoj radi svojih nečednih — črnožoltih dejanj nad brati Črnogorci. Kot predsednik stanovanjske komisije je zablodil po policajdemokratski maniri v take prestopke, da so ga odslovili, toraj tudi ne opravlja sedaj v svoji brezdelnosti nikake javni koristi (recte škodi) služečega opravila in spada po lastnem receptu na cesto. Opozarjamo stanovanjski na brezposelnika Vidmarja, ki si je na nelep način prilastil za dve osebi daleč preveliki stan. G. Vidmar, za katerega nima jugoslovanska vojaška oblast radi avstrijskih grehov mesta, ki
je poznan iz službe od deželne vlade, pač nima pravice, da bi poležaval v brezposelnosti po tolikih sobah, temveč ker je še veliko tukaj zaposlenih brez stanovanja! Za vse enako udejstitev prava — tudi za izvržke iz državnih — jugoslovanskih služb!
d V Studencih, v tej važni delavski občini sta vloženi za občinske volitve dve listi. Slovenska, v kateri so zastopane vse stranke in pa internaci-jonalno komunistična, ki nastopa pod imenom »Delavska in kmetska skupina«. — Ime komunizem ne vleče več, zato so si izbrali drugo, da bi nevedne vo-lilce preslepili. Med kandidate pa so postavili v pretežni večini izrazite komuniste in celo take ljudi, ki so pobarali podpise za Nemško Avstrijo. Kakšni nevedneži so še nekateri studenški kmetje se vidi iz tega, da gre nekaj kmetov zapeljancev s komunisti, — Komunizem pa kmet! Komur je za resno delo v občini, ta bo vrgel kroglico v drugo škrinjico, ki pripada slovenskim strankam.
Orlovski vestnik.
o Celje. Dne 29. aprila se je vršil izredni občni zbor celjskega Orla, ki je bil zelo dobro obiskan. Navzočih je bilo zelo lepo število podpornih članov in prijateljev Orla. Tiho pa resno in vstrajno delo Orla najde vedno več priznanja v vrstah treznega celjskega občinstva. Na občnem zboru je govoril brat dr. Šilar o važnih nalogah, ki jih mora rešiti Orel v naši domovini. Brat Krošl je govoril o naraščaju. V današ-
njih razmerah se naj vpelje vsepovsod naraščaj, vzgojo naraščaja pa naj prevzame društvo, ki bo mladino ne samo telesno ampak tudi nravno vzgajalo. To more samo Orel, ker edino on stoji izmed vseh telovadnih društev odločno na krščanskem stališču. Po živahni debati o delu za naraščaj so bili izvoljeni nekateri novi odborniki. Za načelnika je bil izvoljen brat Fr. Gril. Prihodnji fantovski večer bo 11. maja ob 8. uri zvečer pri Belem volu.
o Vsem odsekom. Izšla je prva številka »Orliča«. Odseki, naročite ga!
—	»Orlič, nov, lep, majhen list«, tako piše urednik, je sedaj glasilo za naše male. Veselje bodo imeli otroci s tem novim, lepim, majhnim listom! — Cena do 1. oktobra je 4 K, pozneje bo izhajal po šolskem letu, vsak mesec enkrat. Pišite takoj O. Z. (upravništvo Mladosti, Ljudski dom, Ljubljana) in prosite, da Vam pošljejo prvo številko!
—	Več še bomo govorili. Bog živi!
t Žene — duhovnice. Na Norveškem bodo ženskam dovolili, da vstopijo v stalež duhovnikov. Radi pomanjkanja pridigarjev (luteranskih) je zahteval ženski narodni svet za Norveško od »stortinga«, (drž. zbora), da se ženam dovoli posvetitev duhovniškemu poklicu. Norveška ima 90 občin, v katerih ni duhovnika in žene upajo, da se jim zahteva izpolni.
Širite katoliške liste!
Klobuke,	lo-io m
čevUe,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
Pridobivajte naročnike!
Kmetsko dekle,
ki ima veselje do otrok in drugega gospodinjskega dela, ter bi se sčasoma izvežbala za ku-karico, se sprejme. Predpogoj, da še ni nikjer služila. Vpraša
se v upravi.
238
solnčna lega, z vrtom nlSa, ali brez vrta in hleva se proda. Ob Bregu 24, Maribor
_________1—3 239_________
Пммнм! I Nudimovamfino FrimOfCI ! namizno olje vrste »Soya« liter 48 K. Vzoici na zahtevo brezplačno.
Trgovina z meš. blagom
J. D. Jerman in drug
Maribor, Ruška cesta 37,
blizu koroškega kolodvora. 240
Kraua mar4advorske pasme ItluVu, ki bo kmalu povrgla, močna, se proda. Vpraša se pri Leopoldu Cvilak, Stara gora, p. Št. lij v Slov. gor.	237 j
Ifnhila z žrebetom vred se iMJUila zaradi pomanjkanja krme po ceni proda. Kobila je spravljena, krotka žival in brez hibe. Jožef Krumpak, Krčevina št. 35 p?i Mariboru. 2—2 236
Pohištvo in žimnicami, blazine, odeje, umivalniki z ogledali, ponočne omarice, obešala za obleko, zofa, fotelji, karnise z zagrinjali itd. na prodaj. Vprašati je pri hišniku v Narodnem domu. Marib. 2—3 235
pt Gostilna
Gaspari!
Studenci
priporoča cenj. občinstvu najboljša vina, kakor tudi mrzla in topla jedila. Abonementi se sprejemajo na celo prehrano. Cene zmerne 1 Postrežba točna.
Ceno kupite Äe hS
12O'—, 190-—, 230’—, moške spodnje hlače K 80-— in 88'—, srajce pisana ali bela K 120'—, l45'—, 170'—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K 70'— do 148 —, plavotisk, lep, 1 m K 40'—, 45'—, 48'—, oksford, dober 1 m K 40'—, 46-—, rujavo platno 1 m 34'— do 40-—, Sifoni, flni I m K 42'— do 50-—, predpasniki za ženske K 58'—, 66'— 72'—, 85'—, glavni robci, lepi i K 30-—, 36 —, 42'—, konjske Strange 1 par K 24-—, 30-—, 38'—, 44'—, uzde navadne in pletene K 15'—, 17'—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni-gumi plašč, angleški kron 1120'—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do 145-—г toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, las-ae igle, glavnike in raznega dragega blaga v zalogi
Hislzil Onlušek, Maribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
S 232Б vsa^e vrste se spre-jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, Jvekronske novce, srebrne goldinarje itd. 8—10
Jan Isnacii.
Maribor, Grajski trg (v gradu).
Madone,
kipe v velikosti 15x34 cm, krasno umetniško delo v imitaciji bronce razpošilja proti povzetju K 380'— založništvo
M. Tičar, Ljubljana.
Na željo se pošlje, tudi foto-grafičm posnetek. Komisijsko prodajo istih je prevzela tudi tvrdka Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 2—3 232
Naročajte naše liste!
LIVARNA
ZA
ZVONOVE IN KOVINE
POPREJ DENZELA SIROVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zift-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVE»! SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd,
inž. J. & H. Bühl.
Inserirajte v „Straži“!
posestnica v Rimskih Toplicah.
Uršula Pinter
жжжтжжшжж m ж жжжжжжжжж
Ж
Ж
Ж
Ж
Ж
m
ж
Ж
Ш
Ж
Okrogel in rezan les, trame & tepi vsako množino p
II Off If gl** lesna industrijska ■£ ffUKHVH delniška družba, џ
3t Maribor’ Aleksandrova cesta 51.207 Ж
Ж
ХХХХХХХ XX X X ХХХХХХХХХ
Vsem znancem poročamo, da nam je 3. maja 1921 umrla naša mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Obits ij Alojzija Pinter, trgovec, Sl. Bistrica. Obitelj Ferdo Pinter, trgovec, Maribor Obitelj M arijo Krušnik, Nemčija. Dr. Makso Šnuderl, Maribor. Marija Pinter, Ljubljana
Rimske Toplice, dne 4. maja 1921.
v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porab prosti čas, da se poda
svoj
gore. Da pa izve, kam in kako bi izletel, naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5Д« ter je čisti prebitek namenjen za kočo
pod Ojstrico (1807 m).
MALA NAZNANILA
Izdajatelj in «tiožniRa Kous, „Straže.4
Odgovorni urednika Klado Rušenj ak,
tEisk Cirilove tiskarne e Mariboru,