POROČILO POSTAJE MILICE
Več mladinskega kriminala
Preventivno delovanje, ki mu organi javne varnosti po-svečajo vedno večjo pozor-nost, kaže \z leta v leto spod-budnejše rezultate. Tako je bi-\o v preteklem letu v naši obči-ni zabeleženih 324 kaznivih dejanj, oziroma 15,1 odstotek manj kot v letu 1983. Vseeno pa je še vedno njihovo število dokaj veliko - 1817. »Največje zmanjšanje smo zabeležili pri tatvinah, ki jih je manj za 20,4 odstotka, prav tako je 44 od-stotkov manj tudi velikih ta-tvin«, nam je povedal Henrik Veinhandl, pomočnik koman-dirja PM Bežigrad. Milioniki te postaje se lahko pohvalijo tudi z dokaj velikim številom razi-skanih primerov. To se giblje okoli 55 odstotkov, kar niti ni malo, če vemo, da je od skup-nega števila vseh kaznivih de-janj bilo kar 85,7 odstotka ta-kšnih, pri katerih storilec ni bil znan. Večino storilcev so miličniki odkrili sami. Med drugim so izsledili tudi nevar-no skupino, ki je izvrševala hujša kazniva dejanja, pred-vsem tatvine. Ko so rniličniki odkrili skupino, so nato razi-skali kar 120 kaznivih dejanj, ki jih je storila omenjena tolpa.
Med najtežjimi delikti so la-ni bili zabeleženi trije umori, pet posilstev, en poizkus po-silstva, en primer spolnega nasilja, tri roparske tatvine in pet ropov. Zlasti ropov je manj kar za poiovico kot leto po-prej. Zato pa se je povečalo prikrivanje kaznivih dejanj. Tu je številka poskočila z 22 v le-tu 1983 na 50 prikrivanj kazni-vih dejanj v lanskem letu.
Med zanimivejše primere, ki so jih obravnavali bežigrajski miličniki, sodi tudi ponareja-nje    denarja,    neopravičeno
sprejemanje in dajanje daril (15 primerov) ter zloraba ura-dnega položaja.
Povečalo se je število kazni-vih dejanj, ki so jih storili mla-doletniki: 393 so jih zabeležili na postaji milice Bežigrad, od tega so jih 124 storili otroci do 14 leta. Čeprav pravijo na po-staji milice, da gre porast pri-pisati zlasti povečani aktivno-sti in boljšemu delu mihčnikov na terenu, pa lahko vseeno za-ključimo, da tako v družin šoli kot tudi v krajevni skup nosti mladostnikom namenja-mo premalo pozornosti, še zlasti tistim, ki odraščajo v neurejenih družinskih razme-rah. Znan je primer ženske, ki je silila svojega mladoletnega sina in hčerko, da sta«kupaj z njo kradla v trgovinah. Milični-ki pa nalete na težave tudi ta-krat ko žele otrokom pomaga-ti, a jih pri tem ovirajo starši na tak ali drugačen način, istočasno pa tudi zanemarjajo svoje otroke. Zato bo treba v prihodnje nameniti dosti večjo pozornost mladinski kriminali-teti, pri čemer pa bodo po-membno vlogo morale odigra-ti tudi družbenopolitične orga-nizacije in socialne službe krajevnih skupnosti.
V preteklem letu je upadlc tudi število kršitev javnega re-da in miru. Zabeleženo je le 571 prekrškov oziroma 186 manj kot leto poprej. Največ -141 jih je bilo na cestah, 139 v gostinskih objektih in 120 v zasebnih prostorih. Ravno šte-vilo slednjih je precej naraslo in skorajda ne mine noč, da ne kličejo miličnikov v to ali ono stanovanje, kjer morajo posredovati pri družinskih prepirih.
Največ prekrškov (90 od-stotkov) je bilo storjenih pod
vplivom   alkohola,   in   skoraj dve tretjini ponoči.
Ko smo tovariša Veinhandla vprašali o prometni varnosti v preteklem letu, se je strinjal z našo ugotovitvijo, da je obvoz-nica prispevala k povečanju varnosti na bežigrajskih ce-stah, na katerih je bilo lani 232 nezgod oziroma 63 manj kot leta 1983. Kar 64 jih je bilo na Titovi cesti od podvoza do kri-žišča z Zasavsko cesto. Med križišči pa so najbolj nevarna
križišča Titove z Allendefevo cesto ter Titove s severno ob-voznico, prav tako pa še na-prej ostaja črna točka znano križišče v Šentjakobu.
Zanimiv je tudi podatek, da je največ nesreč ob četrtkih, maja tneseca, med 18. in 20. uro, riajmanj pa ob nedeljah in torkih. V prometnih nezgodah je lani v naši občini izgubilo življenje šest Ijudi, od tega dva pešca. To pa je manj kot v letu 1983. Manj je bilo tudi nesreč v katerih so bili udeleženi otroci. Del zahvale za to mora-mo vsekakor pripisati milični-kom, ki so v okviru svojega preventivnega delovanja obi-skali večino VVO in osnovnih šol, na katerih so tako učen-cem kot staršem na roditelj-skih sestankih posredovali ko-ristne informacije o prometni varhosti.
Vendar pa miličniki ugotav-Ijajo, da je najpogostejši vzrok prometnih nesreč še vedno al-kohol, saj je bilo kar 324 ude-ležencev prometnih nezgod od 515, kolikor jih je naredilo alkotest, pod vplivom alkoho-la. Na drugo mesto pa sodi vožnja skozi križišče pri rdeči luči.                     A. DVORŠAK