številka 42 • cena 120 din __Celle, 23. oktobra 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Fllmarji na celjskih ulicah
Vibin film Ljubezni Blanke Kolak bo v pretežni meri posnet v Celju. Kamere pa brnijo na ulicah Celja in v prostorih fota Pelikan
v Celju prav v dneh, ko postaja Celje v pripravah na Teden domačega filma spet filmsko mesto. Mladi režiser novega slovenskega
filma Boris Juijaševič je izbral močno ekipo priznanih jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev, na pomoč pa mu je priskočila prava
armada statistov iz amaterskih društev v celjski občini. Film je gmotno podprlo tudi združeno delo Celja. Na fotografiji režiser
Boris Juijaševič v pogovoru z glavno igralko Miro Furlan. Več na zadnji strani.	Foto" E MASNEC
Poslovni dnevi Emo
lz¥0zna posoda tudi na domačem tržišču
Poslovnih dni Ema, ki so
se pričeli v ponedeljek v
Športno rekreacijskem cen-
tru Golovec v Celju in bodo
zaključeni jutri, so se udele-
žili številni domači in tuji
poslovni partnerji tega celj-
skega kolektiva, od njiho-
vih kooperantov in dobavi-
teljev surovin do predstav-
nikov poslovnih bank in
razvojnih institucij.
Namen poslovnih dni je
predvsem v lena, da sklenejo
pogodbe o prodni čimvečje
količine proizvodnje prihod-
njega leta in da se razišče tr-
žišče. Tako so se lani na po-
slovnih dnevih Ema, ki se jih
je udeležilo 1300 poslovnih
partnerjev tega celjskega ko-
lektiva, dogovorili za prodaj
večine letošnje proizvodnje
in ugotovili, da bodo imeli
težave pri prodaji radi-
atorjev.
Vsi, ki jih zanimajo novo-
sti Emovega proizvodnega
programa, kot so nerjaveča
posoda, kotalni prekucnik,
kotel za zgorevanje premoga
v zvrtinčeni plasti in drugi
novi izdelki, si lahko ogleda-
jo razstavo še danes in jutri
od 9. do 16. ure. Na ogled je
tudi razstava unikatnih iz-
delkov iz emajla akademske
kipake Alenke Viceljo iz
Ljubljane in že tradicionalna
razstava slik na emajlu sli-
karja Jožeta Horvata-Jakija.
Za obiskovalce bo gotovo
zanimiv tudi popolnoma
prenovljen program posode,
ki so ga v Emu doslej le izva-
žali. Gre za sodoben umetni-
ški dizajn, za tako imenova-
no ekskluzivno posodo, ki jo
bodo v Emu začeli prodajati
prihodnje leto prek Yu-bu-
tikov.	v. E.
Odkupili 700 ton medu
čebelarska zadruga Žalec, kije delovna enota Hmezadove
mlekarne v Arji vasi, beleži izredno dobre rezultate pri
odkupu medu in drugih proizvodov. Po besedah vodja
enote Branka Bukovnika se sezona odkupa že končuje. Do
sedaj pa so odkupili 700 ton medu, največ cvetnega in
akacijevega. Tudi pri drugih proizvodih so bili uspešni.
Tako so odkupili 17 ton cvetnega prahu, 150 kg matičnega
mlečka in eno tono propolisa.
»Skoraj polovico medu smo izvozili v Italijo in to po
zadovoljivi ceni. Skratka z odkupom pa tudi z izvozom smo
letos zadovoljni. V odstotkih lahko rečem, da je bil odkup
sto odstotkov večji,kot lani -, je ob koncu dejal vodja enote
Branko Bukovnik. Na sliki: Helena Potnik med pregledom
cvetnega prahu.
TONE TAVČAR
Anton Tomaž Linhart,
ki seveda ni imel nika-
kršne zveze s celjsko ko-
munalo in njenimi pro-
"iemi, ker je bil, kot zna-
dramatik iz časov, ko
^e ni bilo, bi se najbrž
^ grobu obrnil, ko bi vi-
kako prekopa vajo
^fidi njegovo Linhartovo
^lico. Morda bi mu vse-
splošna prekopavanja
snov za kakšno ko-
'^^dijo z naslovom »Ta
Veseli dan ali v Celju
sp^t nekaj prekopa-
(Novi tednik, 16. 5. 1969)
Za nJim le bilo ¥ldetl le
črto...
Trojica Libelinih inovatorjev se je že
naveličala »zvezdništva« Stran 13.
Padli ste nam ¥ kader!
Ljubezni Blanke Kolak skozi oko fotoaparata. Stran 24.
za večll zemlllški maksimum**
Janko Cencelj opozarja, da lep izgled podeželja ni prava
resnica o kmetovanju. Stran 10.
Korak za korakom
Kriza naše družbe je neloč-
ljivo povezana z razmerami
znotraj Zveze komunistov,
neločljivo povezan pa je tudi
izhod iz nje. O uspehu preno-
ve zveze komunistov bomo
lahko govorili šele takrat, ko
se bodo spremenile razmere
v celotni družbi na boljše.
Pot bo dolga in trda, njeno
smer pa so si komunisti začr-
tali v resolucijah 10. kongre-
sa Zveze komunistov Slove-
nije in 13. kongresa Zveze
komunistov Jugslavije.
Kongresa sta naloge posta-
vila vsem organizacijam zve-
ze komunistov in vsem pla-
nom. Tako kot je bilo različ-
no njihovo dosedanje delo,
tako različne morajo biti
spremembe - velike in male.
Brez poznavanja lastne orga-
nizacije, članstva, slabosti in
napak, ki rušijo ugled in
učinkovitost, ni mogoče za-
staviti koraka v pravo smer.
Tega se na celjskem območ-
ju zavedajo v vseh okoljih -
kjer razmer ne poznajo do-
bro, jih proučujejo, kjer jih
poznajo, so stopili že korak
dlje.
Cemu bodo v posameznih
okoljih dajali prednost je se-
veda odvisno od širših raz-
mer. Gospodarsko šibke ob-
čine usmerjajo svoje sile
predvsem v družbenoeko-
nomski sistem, v premago-
vanje težav, uspešnejšim je
vodilo dolgoročni razvoj. Pri
delovanju komunistov zno-
traj političnega sistema je
skupen cilj uveljavljanje le-
galnih organov odločanja -
preko delegatskega sistema,
znotraj socialistične zveze.
Tudi pri tem so velike ra-
zlike.
Bolj ah manj povsod se ko-
munisti zavedajo, da ne mo-
rejo pričakovati velikih spre-
memb ob zapiranju v lastno
organizacijo. Kot je dejal na
seji medobčinskega sveta
ZKS Celje predsednik pred-
sedstva Centralnega komite-
ja Z K Slovenije Milan Ku-
čan, je pot delo v javnosti, je
borba za partijsko linijo, jas-
nost vizije in pripravljenost,
da se za to tudi borijo. Borba
za vrnitev ugleda mora pote-
kati znotraj socialistične zve-
ze, sindikata ter delegatske-
ga in samoupravnega siste-
ma. Seveda je pomembno
tudi poznavanje lastne orga-
nizacije, saj bi sicer vse gra-
dili na pesku, pomembni so
dogovori komunistov v vsa-
ki osnovni organizaciji, kajti
brez idejne enostnosti ne bo
moči za spreminjanje sveta.
Tako, kot je ne bo brez de-
mokracije, brez priznavanja,
da je življenje v tej družbi
pravica vsakogar, ki tu živi.
In brez znanja. Pravzprav je
spoznanje, da je znanje tako
idejnopolitično kot strokov-
no - osnova nadaljnjega raz-
voja in premostitve težav, na
celjskem območju prevladu-
joče.
(Več na 5. strani)
MILENA B. POKLIC
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
MENTOLAN
Imate probleme s
prebavo, ste napeti,
si želite pomiritve?
Zaupajte nam!
Dobite me v lekarni!
Hmezad-Agrina-Sadeks
Uspelo srečanje
dermatologov
v Atomskih Toplicah v
Podčetrtku je bilo v petek
in soboto strokovno sreča-
nje dermatovenerološke
sekcije slovenskega zdrav-
niškega društva.
Slovenskim dermatolo-
gom so se pridružili tudi ko-
legi iz drugih republik in po-
krajin, največ iz Hrvaške, Sr-
bije in Vojvodine. Na sreča-
nju so spregovorili o mestu
in vlogi otroške dermatove-
nerologije, o nekaterih vidi-
kih zdraviliškega zdravljenja
kožnih bolezni v Sloveniji
ter o vrsti izvirnih kožnih bo-
lezni in izkušnjah pri njiho-
vem zdravljenju. Na sreča-
nju so dali pomemben stro-
kovni prispevek dermatolo-
gi s celjskega območja.
MBP
2. stran - novi tednik	23. OKTOBER ]

Jasne in nejasne poti iz izgub
ŠmarskI lz¥ršnl svei o izgubarjih
Uresničevanje sanacij-
skih programov v organiza-
cijah združenega dela, ki
poslujejo z izgubo je bila
osrednja tema na seji izvrš-
nega sveta šmarske občin-
ske skupščine, ki je bila
prejšnji teden.
Šmarski izvršni svet je
obravnaval izgube v Hmeza-
dovem Kmetijskem kombi-
natu Šmaije, v Slovinovi te-
meljni organizaciji Vital Me-
stinje, v temeljni organizaciji
celjskega Topra v Smagu, v
Ikomovi temeljni organizaci-
ji Kovinarstvo ter izgubo v
Prevozništvu Donat Roga-
ška Slatina. Največ izgube so
imeli ob polletju v Vitalu
Mestinje, 130 milijonov di-
naijev, najmanjšo pa so za-
beležili v Prevozništvu Do-
nat, 320 tisoč dinaijev.
Uresničevanje sanacijske-
ga programa poteka v Kme-
tijskem kombinatu Šmaije
brez bistvenih odstopanj.
Računajo sicer na izgubo, ta-
ko ob tri četrtletju, kot na
koncu leta, vendar ta ne bo
višja, kot so jo opredelili v
sanacijskem programu za le-
tošnje leto. Kombinat tepejo
zlasti obresti, predvsem za-
radi posojil, ki so jih morali
najeti za pokritje lanske iz-
gube.
Zaskrbljujoča je Toprova
izguba v Šmarju, sanacijski
program pa zajema celotno
delovno organizacijo Toper
Celje. Za šmarski tozd je po-
membno zlasti vprašanje
enot oziroma obrata v Do-
njem Vakufu, kjer je glavno
žarišče rdečih številk. Izvrš-
ni svet je predlagal, naj se
izguba tozda v Šmarju
ustrezno porazdeli na vse te-
meljne organizacije Topra
Celje. Predlagal je tudi, naj
se obrat v Donjem Vakufu
osamosvoji in ustrezno sa-
moupravno organizira in si
kot takšen sam kroji svojo
usodo. Šmarski izvršni svet
je tudi podprl ustanovitev
posebnega družbenega sveta
za delovno organizacijo To-
per Celje.
Izguba, sicer majhna, v de-
lovni organizaciji Prevozni-
štvo Donat Rogaška Slatina,
izvira pretežno iz najetih po-
sojil za nakup devetn^stih
novih vozil, namenjenih
predvsem za mednarodni
transport. Lepe načrte v zve-
zi s to naložbo jim je prekri-
žala tudi sedanja devizna za-
konodaja. Ocenjujejo, da ob
koncu leta ne bodo na sezna-
mu izgubarjev.
Najtežje je v temeljni orga-
nizaciji Kovinarstvo Ikoma v
Šmaiju in v Slovinovi te-
meljni organizaciji Vital Me-
stinje. Bistvena razlika med
njima pa je v tem, da v Vitalu
uspešno uresničujejo pro-
gram sanacije, medtem ko v
Kovinarstvu zaenkrat ni pra-
vih izgledov za izboljšanje
gospodarjenja. V Kovinar-
stvu sicer zatrjujejo, da ima-
jo obetaven, nov in lasten
program, da pa ta ne gre do-
bro v prodajo. Pri tem se vsi-
ljuje vprašanje, kakšen je ta
program, ki ga tržišče ne
sprejema. V temeljni organi-
zaciji ocenjujejo, da so pre-
malo naredili za propagira-
nje novih proizvodov, ker za
to ni bilo dovolj denarja.
Glavne naloge, povečanje
prodaje lastnih izdelkov, to-
rej niso uresničili, kot tudi
nekaterih drugih nalog,
opredeljenih v sanacijskem
programu. Iz\TŠni svet je
menil, da morajo v Kovinar-
stvu ta dokument dopolniti.
Treba se bo povezati z večji-
mi organizacijami združene-
ga dela, predvsem pa razmi-
šljati o drugačni saoupravni
organiziranosti glede na to,
da je okoli sto dvajset delav-
cev delovne organizacije
Ikom organiziranih v dveh
temeljnih organizacijah.
Slovinov oziroma Vitalov
dolgoročni program sanacije
temelji predvsem na novih
tehnološko-razvojnih pro-
gramih in zamenjavi stare,
dotrajane opreme s sodob-
nejšo. Tekoča izguba se v Vi-
talu postopoma zmanjšuje,
letošnjo pa naj bi, v soglasju
z občinskim izvršnim sve-
tom, pokrili solidarnostno, s
sredstvi občinskih oziroma
republiških skupnih rezerv.
M. AGREŽ
Mirovni pohod
ob Dnevu OZN
v počastitev Dneva
OZN pripravlja v petek
občinski center klubov
OZN pri OK ZSMS v Ce-
lju mirovni pohod. Udele-
ženci bodo s transparenti
krenili izpred KLUBA po
Cankarjevi in Gubčevi do
Prešernove in po Stane-
tovi do kina Metropol. Tu
bodo prebrali mirovno
poslanico ob Dnevu
OZN, pohod pa bodo zak-
IjučiU do 15. ure. Pričaku-
jejo, da se ga bo udeležilo
približno 50 mladih.
TC
Na Rogii posvet
siovensicih geodetov
Družbeno vrednotei^e in
flnanciranje geodetskih del
je bil strokovni okvir letoš-
njega tradicionalnega, že
19. geodetskega dneva.
Dvodnevni posvet sta na
Rogli pripravila Zveza ge-
odetov Slovenije in Medob-
činsko geodetsko društvo
Celje, v posebni izdaji Ge-
odetskega vestnika pa so
objavili tudi glavne raz-
prave.
Po mnenju predsednika
organizacijskega odbora in
tudi predsednika Medobčin-
skega geodetskega društva
Celje Franca Vuka preživlja
geodetska dejavnost v Slo-
veniji dokajšnjo krizo. Ta se
je začela nekako po 1980. le-
tu, predvsem zaradi zaostaja-
nja pri osnovnih geodetskih
evidencah. V Sloveniji je os-
novna geodetska evidenca
zemljiški kataster, ki obstoja
že iz časov Marije Terezije, to
pomeni iz časov okrog leta
1825. Le približno deset od-
stotkov vseh površin ima na
novo izdelane zemljiško-ka-
tasterske načrte.
mmHoaesmaummamm
Po letu 1980 se je namreč
spremenil način financira-
nja. Republika je v deležu fi-
nanciranja geodetskih del
»popustila«, ostah naročniki
pa geodetskih del niso več
naročali v prejšnjem obsegu,
pa tudi finančni ključ je bil
drugačen, manj po godu ge-
odetskim službam. V pri-
merjavi s prejšnjimi »leti de-
belih krav« za geodete, letos
namenja družba za geodet-
sko dejavnost v Sloveniji se-
demkrat manj denarja. Slo-
venski geodeti so imeli torej
dovolj gradiva za živahne in
konstruktivne razprave, ki
bodo morale najti sedaj poti
od strokovnosti do tistih
družbenih ravni, kjer se od-
loča, tudi o razvoju geodet-
ske dejavnosti na Sloven-
skem. Se pred posvetom na
Rogli pa so geodeti obljubiU,
da ne bo manjkalo niti samo-
kritike, kajti najbrž je bila za
stagnacijo kriva delno tudi
stroka in predvsem njena
premajhna agresivnost.
UM
Pri posodabljanju
bolnišnice se zatika
Podpisnice družbenega degovora ne
izpoiniujeio obveznosti
Za posodabljanje bolniš-
nice v Celju je letos manj
denarja, kot je bilo načrto-
vano. Skromnejši je prispe-
vek občinskih zdravstvenih
skupnosti, pa tudi drugi vi-
ri, še zlasti enodnevni zaslu-
žek, ne dajejo pričakovane-
ga. Podpisnice družbenega
dogovora o posodabljanju
bolnišnice ne izpolnjujejo
obveznosti niti v dogovorje-
nih rokih niti v načrtovanih
zneskih. Glavni razlog je za-
kon o začasni omejitvi raz-
polaganja z delom družbe-
nih sredstev družbenopoli-
tičnih skupnosti in SIS
družbenih dejavnosti v letu
1986. Neenakomeren priliv
sredstev povzroča zastoj pri
nadaljevanju te pomembne
naložbe.
Iz sredstev občinskih
zdravstvenih skupnosti, ki
so osnovni finančni vir, v
mesecih juliju in avgustu ni
bilo dotoka. Poleg zakona je
razlog tudi v izgubah, ki so
jih nekatere imele ob pollet-
ju. V osmih mesecih so tako
občinske zdravstvene skup-
nosti po družbenem dogovo-
ru zbrale le 521 138 dinaijev
namesto načrtovanih 942 688
dinaijev. Največji izpad pa je
bil pri ostalih oblikah zdru-
ževanja, saj je bilo z akcijo
enodnevnega zaslužka-sa-
moprispevka - zbranih le
81 794 dinarjev.
Kljub m^anjšemu rednemu
dotoku pa seje zbralo na žiro
računu Sklada za moderni-
zacijo 931 773 020 dinarjev.
Tu je vključenih nekaj sred-
stev od lani, pospešene
amortizacije, dotacije delov-
nih organiacij, drugi prosto-
voljni prispevki, celjski ob-
činski samoprispevek in kre-
dit interne banke Merx.
Ker neenakomeren priij
denarja povzroča zastoj v p,
sodabljanju bolnišnice, so
tem spregovorili na številni
organih - v Celju med dn
gim na Izvršnem svetu o{
činske skupščine in Svetuj
zdravstvo pri predsedslv
občinske konference social
stične zveze. Delegati občii
ske zdravstvene skupnos
pa so kot četrti zbor skupšf
ne občine Celje podpr.
predlog Zdravstvenega cet
tra Celje o pospešitvi zbirs
nja sredstev iz drugih viro\
Svetu občin celjskega ob
močja so priporočili, d
vzpodbudi občine podpisni
ce družbenega dogovora, dj
izpolnijo svoje obveznosti
Zagotovili bi naj tudi podpi
družbenega dogovora z obfi
no Velenje. Od investitoija
Zdravstvenega centra Celji
pa pričakujejo, da bo naloi
bo izvajal čimbolje in poski
bel, da ne bo neenakomeret
priliv sredstev preveč vpli
val na podražitve in pričako
van potek gradnje.
Predlagali so tudi, da «
ostale oblike zbiranja denar,
ja za bolnišnico vključijo \
program predvidenega bo.
dočega samoprispevka v ob
čini. Poleg tega so predlagali
organizacijam združenega
dela v občini in na območju,
da za bolnišnico prispevno
tudi denar iz skladov skupne
porabe.
MILENA B. POKLIC
14. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CEUE, od 4. do 11. novembra
Gasilska vaja na
objektih EMO
Osrednja vaja v mesecu po-
žarne varnosti in dnevu gasil-
cev v celjski občini ter praz-
novanju 50-Ietnice industrij-
skega gasilskega društva
EMO bo v CeUu v soboto, 25.
oktobra s pričetkom ob 15.
uri.
Predpostavka vaje je, da se
bo na enem izmed objektov
Delovne organizacije razvil po-
žar in kasneje razširil na ostale
objekte. V prvem primeru gre
za navadni požar, v ostalih
dveh pa za zahtevnejšega, s^
bo zagorelo v kotlarni z gori-
vom k> acitelenska postaja.
V	vaji bodo sodelovali gasil-
ci trinajstih prostovoljnih in
industrijskih društev ter po-
klicna enota Zavoda za požar-
no varnost Celje. Po vaji bo ob
16. uri pred poslovno stavbo
EMO predstavitev posameznih
primerkov gasilske tehnike ter
moštva, raport pa bo predsed-
niku skupščine občine Celje
Tonetu Zimšku predal povelj-
nik OGZ Celje Ivan Pasero.
V	petek, 24. oktobra ob 12,30
pa bo predsednik skupščine
občine Celje Tone Zimšek pri-
pravil v poročni dvorani spre-
jem za predstavnike gasilskih
društev in zveze.
V	soboto dopoldne ob 10. uri
pa bo v dvorani delovne orga-
nizacije EMO slavnostna seja
industrijskega gasilskega dru-
štva EMO ob 50 letnici s pode-
litvijo priznanj, pobratenjem z
gasilskim društvom Jarenina,
kulturnim programom društva
mladi gasilec z osnovne šole
Bratov Dcbrotinšek v Vojniku
in zaključkom kviza pionir-
skih ekip o požarni varnosti.
T. VRABL
Premalo razvita raziskovalna
delavnost v mozirski občini
Raziskovalna dejavnost v mozirski občini še nima
mesta, ki bi ji moralo pripadati. To so ugotovili tudi na
skupščini raziskovalne skupnosti, ki je bila prejšnji
teden v Mozirju.
Letos je občinska raziskovalna skupnost sofinancirala
nekaj raziskovalnih projektov, kot so fenotipske lastnosti
ijavega goveda v Gornji Savinjski dolini, razvoj avtomat-
ske krožne žage za razrez cevi, poskusno gojenje rume-
nega svišča, pojav umiranja gozdov in druge; od skupno
devetih projektov pa so se v štirih primerih kot izvajalci
pojavile štiri delovne organizacije izven mozirske občine.
Na področju pospeševanja inovacijske dejavnosti ni pre-
gleda nad številom inovacij, niti pregleda, kakšno gospo-
darsko korist so inovacije sploh prinesle. Med komisijama
za inovacijsko dejavnost pri raziskovalni skupnosti in
občinskim svetom Zveze sindikatov tudi ni bilo povezave,
ki bi nujno morala biti.
Izgleda da tudi med mladimi upada zanimanje za razi-
skovalno dejavnost. Lani je občinska raziskovalna skup-
nost financirala pet razvojnih projektov, ki sta jih prijavili
osnovni šoli iz Ljubnega in Moziija, letos pa seje na razpis
prijavila samo osnovna šola Ljubno.
Da bi spodbudili inovacijsko dejavnost bodo organizi-
rali seminar za poslovodne organe, na katerem bodo sku-
šali prikazati pomembnost te dejavnosti.
JANEZ VEDENIK
Laščani vztrajajo
pri svojih stališčih
Javna razprava o lokacij-
skem načrtu za hidroelek-
trarno Vrhovo pomeni zad-
njo fazo neposrednega odlo-
čanja o pogojih gradnje HE
v laški občini. Zato je nuj-
no, da se v teku javne razgr-
nitve tega dokumenta ra-
zrešijo problemi in dileme,
ki še obstajajo in na katere
občani še lahko vplivajo.
Takšen je bil tudi namen
skupnega zasedanja občin-
ske konference socialistične
zveze in družbenopolitične-
ga zbora skupščine občine
Laško. Na skupni seji so de-
legati ocenili dosedanji po-
tek javne razprave in zavzeli
stališča do mnenj in pri-
pomb, ki so jih že posredova-
le najrazličnejše strokovne
institucije, društva ter izvTŠ-
ni svet skupščine občine.
»Jasno je da elektrarno po-
trebujemo,« so rekli na seji,
»vendar morgjo načrtovalci
zagotoviti, da ne bo negativ-
nih vplivov na okolje in živ-
ljenje ljudi na tem ob-
močju.«
Zato je potrebno zagotovi-
ti, da se bo vprašanje gradnje
HE Vrhovo obravnavalo ce-
lovito. Ne zgolj kot nov ob-
jekt ampak z vsemi spre-
membami, ki jih bo ta pov-
zročil v okolju. Tu pa gre za
prepletanje najrazličnejših
dejavnikov od ekoloških
vplivov do prostorske ure-
ditve.
Strokovne rešitve teh
vprašanj pa niso ne v moči
ne v pristojnosti občine. Za-
to so tudi na tej seji zahteva-
li, da republiški organi in
pristojne strokovne institu-
cije v najkrajšem času pri-
pravijo strokovne rešitve, ki
bodo brez dvoma zagotavlja-
le pravočasno reševanje tre-
nutno še odprtih problemov.
Na .seji so se dogovorili tudi,
da bo lokacijski načrt kot os-
nutek obravnavala občinska
skupščina decembra, januarja
pa bi sprejeli predlog tega do-
kumenta. V kolikor pa bodo
rešitve znane že prej, bi tudi
javno razpravo lahko zaključili
prej. Z njo bi bila dana zelena
za pričetek gradnje hidroelek-
trarne, katere predračunska
vrednost znaša 26 milijard di-
narjev.
Razprava o lokacijskem na-
črtu bo prihodnji teaen tudi
med krajani Vrhovega in
Radeč.	WE
Spet sejem
Gorenja
v ponedeljek so v Rdeči
dvorani v Titovem Vele-
nju odprli 11. hišni sejem
Gorenja, na katerem Gore-
nje pod geslom Pogled v
prihodnost predstavlja vr-
sto novosti in razvojnih
dosežkov.
V	Rdeči dvorani sta po-
leg Gorenjevih, že uveljav-
ljenih izdelkov in razvojnih
dosežkov našli svoj prostor
še dve razstavi. Obiskoval-
cem se namreč predstavlja
tudi savinjsko-šaleško go-
spodarstvo, predstavljene
pa so tudi letošnje, n^bolj
uspele inovacije velenjskih
inovatorjev.
V	času Gorenjevega hiš-
nega sejma so zaživeli tudi
Dnevi Gorenja, manifesta-
cija, ki naj bi obiskovalcem
in gostom razstave prikaza-
la tudi drugo plat življenja
v tovarni. Do konca meseca
se bodo tako zvrstile števil-
ne prireditve, športna sre-
čanja in tekmovanja, v je-
dilnici Gorenja pa so tudi
pripravili razstavo o razvo-
ju Gorenja in njegovega
družbenega standarda.
Pripravlj^o še slavnost-
no sejo delavskega sveta,
na kateri bodo pr\'ič pode-
lili priznanja Gorenja, raz-
širjeno sejo koordinacij-
skega odbora sindikata Go-
renje ter razgovore z druž-
beno političnimi delavci
drugih delovnih organiza-
cij. Dnevi Gorenja naj bi
predvsem tesneje povezali
vse, ki združujejo delo in
znanje v Gorenju, da bi se
bolje spoznali in tudi lažje
razumeli.
Proslavili so 35-let Saviniskega magazina
Z zborom delovnih ljudi so
v soboto na Gomilskem pro-
slavili 35-letnico obstoja tr-
govske delovne organizacije
Savinjski magazin, ki je da-
nes nosilec osnovne preskrbe
v občini Žalec z več kot 300
zaposlenimi v več kot tridese-
tih delovnih enotah. Polovica
teh je samopostrežnih trgo-
vin, pohvalijo pa se lahko tu-
di s tremi sodobnim,! blagov-
nicami v Preboldu, Šempetru
in na Polzeli. V teh dneh pa
bodo začeli graditi tudi novo
blagovnico v središču Žalca.
V naslednjih letih bo Savinj-
ski magazin zgradil tudi bla-
govnici na Vranskem in v Pe-
trovčah. V letih obstoja so se
zvrstile mnoge organizacijske
spremembe. Od leta 1962 do
1974 so bili izredno dobri po-
slovni stiki .z grupacijo ABC
Ljubljana, potem pa se je Sa-
vinjski magazin vključil v sozd
Dobrina in kasneje še v sozd
Nama. Ker pa so bili programi
zapisani le na papirjih, načrti
pa niso bili uresničeni tako kot
so pričakovali. Letos se je Sa-
vinjski magazin vključil v sozd
Merx, kjer zares vidi svojo bo-
dočnost.
V Savinjskem magazinu si
nenehno prizadevajo za boljšo
kakovost poslovanja, pravijo
pa, da zaradi usmerjenega izo-
braževcinja ne dosegžgo kako-
vostnejših premikov. Boljše
rezultate poslovanja si obetajo
z višjo stopnjo tehnologije, av-
tomatike in novega sistema in-
formatike, z višjo tehniko v na-
činu ponudbe, pa tudi s po-
stopnim uvajanjem EAN-siste-
ma kodiranja.
Ob 35-letnici so prejeli pla-
kete delovne organizacije Pav-
la Hlačar, Anica Stergar. Nada
Orešnik in Franc Gostinčar,
znake delovne organizacije pa
Greta Aubreht. Vida Grobel-
nik, Jožica Jelen, Marija Stra-
hovnik, Izidor Ograjenšek,
Zvonka Škrabar, Romana
Kline in Zofija Cizej, devetnaj-
stim poslovnim partnerjem pa
so podelili tudi posebna priz-
nanja. JANEZ VEDENIK
OKTOBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
sejem, ki prinaša kakovost
Ootira Igrača naj poslane glavni ciU proizvajalcev igrač
žal se geslo Otroci so naše
največje bogatstvo še ved-
1,0 bolj odraža v besedah
kot dejanjih. Ta sejem vodi
naše proizvajalce v to, da bi
ysi otroci imeli vse potreb-
no 23 svoj razvoj. Toda sam
sejem ni dovolj. Je pa pri-
ložnost, da se proizvajalci
jn ostale organizacije, ki so
odgovorne za dobrobit na-
biti otrok, dobijo za isto mi-
20 in dogovorijo, kako s
skupnimi močmi doseči
takšne rezultate, da bi sle-
lierni zaposlen z delom svo-
jih rok nudil svojemu otro-
Iju vse najboljše.
Tako bi na kratko povzeli
osnovne misli, ki jih je rekel
ob otvoritvi 10. sejma Vse za
otroka v Celju, Tone Kraše-
yec, podpredsednik gospo-
darske zbornice Jugoslavije,
lu je tudi pokroviteljica le-
tošnjega jubilejnega sejma v
Celju.
Čeprav je še težko dati oce-
no o sejmu, vendarle gre pri-
trditi napovedim o sejmu, ki
prinaša bistveno bogatejšo
vsebino in jasnejši koncept
kot tisti pred letom dni, ko
smo se še bali, da bo sejem
povsem usahnil. Res je, da še
vedno pogrešamo precej
znanih imen jugoslovanskih
proizvajalcev izdelkov za
otroke, toda tisto kar lahko
vidimo na sejmu, je izbrano
in dobro predstavljeno v se-
jemski ponudbi.
Tudi spremljajoči program
strokovnih posvetovanj daje
sejmu dodatne, rekli bi jugo-
slovanske razsežnosti, kjer
imajo letos prvo besedo pro-
izvajalci igrač. S posveti naj
bi dobili jasnejšo podobo o
tem, kje je danes domača
proizvodnja igrač, kakšne so
cene, kakšna je kakovost in
ne nazadnje najti način, da
postane dobra igrača glavni
smoter vseh jugoslovanskih
proizvajalcev igrač. Dobra
igrača je bila tema otrokove-
ga posveta, danes ob 9. urij)a
je posvetovanje na temo Šo-
lar in igrača, saj ravno šolar-
jem še vedno ne moremo po-
nuditi primerne igrača.
Novo razsežnost sejmu da-
je tudi razstava, ki jo je pri-
pravila Zveza organizacij za
tehnično kulturo Slovenije.
Ob tem velja, povedati, da v
okviru sejma potekajo 3. ra-
čunalniški dnevi in da po
razporedu šole pošiljajo
učence na demonstracijo ra-
čunalniških programov, pri-
mernih za pouk na srednji in
osnovni šoli. Nekaj progra-
mov je tudi za predšolske
otroke.
Jutri bo še posvetovanje
Zdravje in gibalna aktivnost
ter predstavitev programa
igrač za motene otroke.
Do zaključne prireditve -
zabavno glasbena prireditev
ŽIV-ŽAV ki bo v nedeljo je
za otroke na sejmu še cela
vrsta drugih zanimivosti; od
razstav malih živali do preiz-
kušanju izdelkov, ki jih na
sejmu predstavljajo različni
razstavljale!.
VIOLETA V. EINSPIELER
Tudi otrokom nudi letošnji sejem mnogo več priložnosti za aktivno sodelovanje. Mnogi
proizvajalci so se namreč odločili, da svoje izdelke dajo v preizkušnjo neposrednim
uporabnikom. Tako je tudi s povsem novimi izdelki (voziček, šotor in sestavljivi ele-
menti) Novoteksa - Novolesa iz Novega mesta.	Foto: EDI MASNEC
Dnevi zdravstvenili delavcev
četrt stoletja patronažnega varstva v Celju
v spomin na 25. oktober
pred 99 leti, ko je pričela z
delom prva bolnišnica na
celjskem območju, se danes
pričenjajo Dnevi zdravstve-
nih delavčev Celjskega ob-
močja. Prireditve, ki so ve-
zane na delo zdravstvenih
delavcev, na;športna in dru-
žabna srečanja, pripravlja-
jo skupaj delovna organiza-
cija Zdravstveni center Ce-
lje, Zdravniško društvo in
Društvo medicinskih se-
ster, pokroviteljstvo pa je
poleg Zdravstvenega cen-
tra prevzela občinska
zdravstvena skupnost.
Slovesna prireditev ob
Dnevih zdravstvenih delav-
cev bo danes ob 13. uri, na
njej pa bodo podelili prizna-
nja vsem, ki so se ali se bodo
letos upokojili, plakete pa ti-
stim, ki so se poleg dela na
strokovnem področju izka-
zali pri delu v organieaciji
službe in pri delu v obeh
društvih. Priznanja zdravni-
škega društva prejmeta
dr. Bogdan Fiirst in primarij
dr. Edo Lakner, priznanja
društva medicinskih sester
Hilda Krečič in Zora Po-
strak, priznanja delovne or-
ganizacije Zdravstveni cen-
ter pa Franc Verdev in Dani-
ela Keblič.
V okviru dnevov zdrav-
stvenih delavcev bodo letos
posebno pozornost namenili
patronažnemu varstvu, ki že
25 let, dan za dnem skrbi za
nego zdravih in bolnih varo-
vancev na njihovih domo-
vih. Danes skrbi delovna
enota patronažno varstvo v
Celju za 48.000 varovancev,
skupaj z enotama v Vojrjiku
in Storah pa za 65.000 prebi-
valcev. V celjski enoti dela
15 patronažnih sester, ena
višja fizioterapevtka in 9 ne-
govalk. Poleg zdravstveno
socialne obravnave varovan-
cev na domovih in babiške
dejavnosti je razvila še
zdravstveno nego na domu
ter pomoč pri zdravstveni
negi na domu. Dosegla je za-
vidljivo strokovno raven, za
kar prejema številna prizna-
nja - žal več od drugod kot
doma. Zadnje takšno prizna-
nje dobijo danes od Zveze
diabetikov Slovenije.
Patronažno varstvo v Ce-
lju danes razpolaga s primer-
nimi delovnimi pogoji,
opremljeno pa je z vsemi pri-
pomočki za nego. Zaposleni
razpolagajo tudi z ustrezno
izobrazbo, še kako potrebno
v vsakodnevnem stiku z va-
rovanci vseh starosti, za
vključevanje v družine in
družbo - od šol in vrtcev, do
delovnih organizacij in kra-
jevnih skupnosti. Z njihovo
pomočjo se pomembno
zmanjšujejo ležalne dobe v
bolnišnici, okrevanje je hi-
trejše in vključitev v normal-
no življenje lažje. Svoje k te-
mu prispeva tudi fiziotera-
pevtska pomoč na domu.
Delavke v patronažnem var-
stvu so marljive tudi na dru-
gih področjih - iz njihovih
vrst je predsednica sindikata
temeljne organizacije Zdrav-
stveni dom Celje, sekretarka
osnovne organizacije zveze
komunistov in predsednica
mladinske organizacije v te-
meljni organizaciji, ki je tudi
predsednica konferece mla-
dih v delovni organizaciji.
Glede na vse to je kar težko
razumeti, da se morajo še
vedno boriti za svoj ugled.
MILENA B. POKLIC
Zlasti pri odločanju
vse bolj prisotni
Volilno-programska seja OK ZSMS Celje
Celjski mladinci so se sesta-
li na voiilno-programski seji
in pregledali delo vseh komi-
sij in centrov v preteklem le-
tu. Hkrati so izvolili nove čla-
ne predsedstva in sicer Simo-
no Grobelnik, Nevenko Laš-
fcak, Petra Schmidta in Zden-
ko Smarčan.
Ugotovili so, da so se aktiv-
no vključili v vsa pomembna
dogajanja na našem območju.
Tako je svet za družbenoeko-
nomske odnose spremljal vse
težji ekonomski položaj mla-
dih in se vključil v reševanje
■ problema brezposelnosti z
: ustanavljanjem malih produk-
: cijskih enot. Uspeli so tudi iz-
! boljšati položaj pripravnikov,
j s^ so v večini delovnih organi-
; zacij uredili njihovo nagrajeva-
' nje tako, da dobivajo 70 odstot-
, kov osebnega dohodka, ki jim
I bo pripadal po končanem pri-
i pravništvu.
Sicer pa je bil velik del njiho-
vih prizadevanj namenjen eko-
loški problematiki. S predava-
nji in stojnicami so skušali
dvigniti ekološko zavest in se
vključili v razpravo o dolgo-
ročnem načrtu Cinkarne.
V	preteklem letu so se mladi
aktivno vključili v volitve, kjer
jih je vodilo načelo, da ni n^-
pomembnejše število izvolje-
nih, pač pa dejstvo, da so to
najaktivnejši mladinci, ki zna-
jo zastopati interese mladih.
Več pa bodo morali storiti v
zboru združenega dela in kra-
jevnih skupnosti, pa tudi SIS,
Kjer je vloga mladih pre-
majhna.
V	mladinskih vrstah se zave-
dajo, da se je treba, poleg pri-
prav športnih, kulturnih in de-
lovnih akcij, vključiti tudi v sa-
moupravno odločanje, saj se
bodo le tako uveljavili kot ena-
kopravna družbenopolitična
organizacija.
TC
Program Ajda
- pojem dobre
igrače
Cilj proizvajalca pro-
grama Ajda, Novoteksa in
Novolesa iz Novega mesta,
je postopno uresničiti ide-
jo o programu, ki bo vedno
znova nudil le dobre igra-
če, da bodo zadovoljile
merila vrhunske kakovo-
sti in si z njo zagotovile
tudi pot v tujino.
V skladu s to usmeritvyo
sta proizvajalca zastavila
tudi primerno propagand-
no akcijo (kar je izjemen
primer pri proizvajalcih
igrač), ki seže od uspešne
predstavitve na september-
skem sejmu v Kolnu do sej-
ma v Celju in v ta namen
sklicane novinarske konfe-
rence. Program obsega vo-
ziček in šotor ter sestavlji-
ve elemente, ki so še v raz-
vojni fazi. Izdelani so iz naj-
bolj kakovostnih materi-
alov in so plod snovanj že
uveljavljenih oblikovalcev
Sergia Gobba in Žareta Li-
puščka.
VVE
Teden inventivne dejavnosti v
Zlatarni Celje
. Ves teden je v zlatarni Celje nemenjen ocenitvi in pregledu
inovacijskih dosežkov v enoletnem obdobju. Vrstijo pa se tudi
aruge aktivnosti s katerimi naj bi popularizirali svoje
aosežke in vzpodbudili delavce k še bolj ustvarjalnemu delu.
V	začetku tedna so v avli Zlatarne Celje odprli razstavo novih
modelov nakita in izdelkov II. mednarodne zlatarske delavnice
w tehnoloških inovacij.
Danes ob 10. uri je okrogla miza o ustvarjalnosti in inovacijah
^ uresničitev srednjeročnega in dolgoročnega programa prede-
jave dragocenih kovin. Vodstveni in strokovni delavci pa se
bodo udeležili seminaija o sistemu materialne stimulacije v
kot motivacijske podlage za ustvaijalno delo.
V	torek pa bodo proglasili Inovatoija leta. Komisija za inven-
tivno dejavnost je za to priznanje letos predlagala udeležence 2.
Mednarodne zlatarske delavnice.
Sicer pa bo že v ponedeljek zlatarna Celje sodelovala tudi na
^iatarski razstavi v Beogradu. V Muzeju uporabne umetnosti
"Odo razstavili najnovejše modele unikatnega in maloserijskega
kolekcijo Zlatarne za leto 1987 in izdelke prve in druge
"Mednarodne zlatarske delavnice.
VVE
POGLED V SVET
Smrt Samore Machela
Države, ki mejijo na Južnoafriško
republiko, imenujemo prifrontne
države ali države prve bojne črte.
To so Mozambik, Zimbabve, Zam-
bija, Bocvana in Angola. V resnici
gre za fronto, na kateri se že leta in
leta bije neusmiljen boj. Z južno-
afriške strani največkrat prikrit, a
zato tembolj nevaren.
Ko je treščilo na južnoafriškem
ozemlju na tla letalo TU-134, je bil
med mrtvimi tudi predsednik Mo-
zambika Samora Machel. Z njim je
bilo več ministrov in drugih funk-
cionarjev. Letalo je bilo sovjetske
izdelave, posadka sovjetska. Vra-
čali so se s sestanka voditeljev dr-
žav prve bojne črte, redne oblike
posvetov voditeljev držav, ki živijo
na meji z državo apartbeida, rasne-
ga zatiranja in zapostavljanja.
Nesreča zaradi slabega vremena?
Pilotova napaka, kije obrnil letalo
v napačno smer? Sabotaža? Aten-
tat na letalo, v katerem je bil Sa-
mora Machel? Vse je mogoče. Ali,
kakor je rekel predsednik Zambije
Kennetb Kaunda: dokler docela ne
bo dokazala svojo nedolžnost, je
južnoafriška vlada prvi osum-
ljenec.
Rasistična vlada Pietra Bothe je
imela obilo razlogov, da je bila gor-
ka Samori Macbelu. Macbel je vo-
dil osvobodilno gibanje Frelimo, ki
je izbojevalo oboroženi boj proti
portugalskim kolonialnim gospo-
darjem. Po zmagi, razglasitvi neod-
visnosti je bil med poglavitnimi
nasprotniki režima v Pretoriji. Da-
jal je pomoč in zavetje borcem iz
sosednjega Zimbabveja pod vod-
stvom Roberta Mugabeja in ti so
dosegli neodvisnosti dežele. Zaradi
vsega tega je južnoafriška vlada
oborožila nezadovoljne Mozambi-
čane, jib preimenovala v gibanje
Renamo, še naprej jib vodi in
usmerja v kampanji pobojev, sabo-
taž, ustrabovai^a, vse z namenom,
da bi Mozambik dobil drugo, dru-
gačno vlado, kakršna je bila Mac-
belova. Mozambik so južnoafriški
komandosi večkrat napadli. Pred
nedavnim je vlada v Pretoriji pre-
povedala zaposlovanje mozambi-
škib delavcev v južnoafriških rud-
nikih. Predvsem pa je Pretorija
prekršila sporazum s Samoro Mac-
helom o relativni normalizaciji od-
nosov.
Mozambik je spričo od zunaj, od
rasistov vodene državljanske voj-
ne v velikanskih težavah. Ko to pi-
šem, še ni znano, kdo bo naslednik
Samore Machela na položaju vodi-
telja partije Frelimo in s tem tudi
voditelja države. Kdorkoli bo, lah-
ko mu ne bo. Rasistični režim, do-
ma izpostavljen najostrejšemu
uporu in odporu črnske večine v
vsej zgodovini Južnoafriške repu-
blike, sipo vsej sili prizadeva uklo-
niti države prve bojne črte. Med
njimi najbolj Mozambik in Angolo.
Zatorej lahko zapišemo, da je s
smrtjo Samore Machela nastalo no-
vo, še veliko bolj zaostreno obdob-
je na jugu afriške celine, čas novih
preizkušenj za neodvisne afriške
države, čas novih spopadov in pri-
tiskov nanje. Rasistični režim je
doma vrgel v ječe že najmanj 20.000
črncev in drugih ljudi. Upora vse-
eno ne more zatretL A je še in bo še
dolgo tako močan, da brutalno zati-
ra vsa prizadevanja za odpravo si-
stema apartbeida doma in vsa pri-
zadevanja od zunaj pomagati bor-
cem za svobodo v Južni Afriki.
Piše Jože Šlrceli
4. stran - novi tednik
23. oktober 19^
Politika v fyiiicciji stroke!
Kljub številnim opozori-
lom, da lahko opuščanje
težko pridobljenih tujih tr-
žišč izvoznikom prej škodi
kot koristi, izvoz še vedno
pada. Vzroka za takšno rav-
nanje združenega dela sta
vsaj dva: prvič; neustrezno
vrednotenje izvoza oz. pre-
majhne izvozne spodbude
in drugič; iskanje najpre-
prostejšega izhoda iz tre-
nutnih težav. Odločitev za
zmanjšanje izvoza je na-
mreč dolgoročno gotovo ne-
spametna, vendar je treba
gospodarstvenike ob tem
do neke mere tudi razume-
ti. Njihova prva naloga je,
da poslujejo ekonomično,
kajti brez dohodka ne mo-
rejo odvajati sredstev niti
za akumulacijo niti za
plače.
V kolikšni meri se bo po-
ložaj v posameznih kolekti-
\ih, zaradi kratkoročne po-
slovne politike, še poslabšal,
bo pokazal čas. Gotovo pa
je, da mora čimprej povsod
v državi prevladati spozna-
nje, da lahko le z večjim iz-
vozom odplačamo dolgove,
posodobimo tehnološko za-
starelo proizvodno opremo
in razvijamo obetavnejše
proizvodne programe.
Skrajni čas je, da preneha-
mo z deviznim eksperimen-
tom, ki najbolj prizadeva iz-
voznike, čeprav je njihov
glas šibkejši od tistih, ki
ustvarjene devize trošijo. Z
drugimi besedami, zadnji
čas je, kot je na nedavni seji
Medobčinskega sveta Soci-
alistične zveze celjskega ob-
močja dejal Janez Lenasi,
predsednik Medobčinske
gospodarske zbornice Celje,
da začne odločati stroka,
medtem ko je naloga politi-
ke v tem, da strokovno ute-
meljene odločitve podpre in
pomaga pri njihovem uve-
ljavljanju v vsakdanji
praksi.
Prvi korak v tej smeri je
naredilo slovensko združe-
no delo, kije pač veliko bolj
izvozno usmerjeno kot go-
spodarstvo drugih republik.
Gospodarska zbornica Slo-
venije je namreč s pomočjo
regijskih gospodarskih
zbornic evidentirala n^več-
je probleme, s katerimi se
srečujejo slovenski izvozni-
ki. Slovenska vlada pa bo na
osnovi tega dokumenta zah-
tevala od zveznega izvršne-
ga sveta, da še letos natanč-
no opredeli ekonomsko po-
litiko za prihodnje leto. Ob
tem ne smemo pozabiti, da
je slovensko združeno delo
le del jugoslovanskega go-
spodarstvai kar pomeni, da
bo dogovarjanje dolgotrajno
in, da vsem zahtevam ne bo
ugodeno.
Zato je toliko pomembne-
je, da v združenem delu ne
držijo križem rok in ne čaka-
jo zgolj na pričakovane spre-
membe. Vsega namreč le ni
kriva devizna zakonod^a in
druge »domislice« zveznega
izvršnega sveta, ki je očitno
še vedno preobremenjen z
gospodarsko socialo. Do-
brih delovnih organizacij še
tako neugodni pogoji gospo-
darjenja ne morejo spraviti
na kolena. Da položaj ni
povsem brezizhoden, priča-
jo na primer tudi izvozni
uspehi, ki so jih na celjskem
območju dosegli v konjiški,
šmarski in laški občini. Dru-
gače povedano, čeprav je
obstoječi devizni režim za iz-
voznike resnično nespodbu-
den, v prenekaterem delov-
nem okolju še niso izčrpali
vseh možnosti za doseganje
boljših izvoznih rezultatov.
VILI EINSPIELER
Naivečji padec izvoza
v žalskem gospodarstvu
Blagovna menjava gospodarstva celj-
skega območja s tujino je v prvih osmih
mesecih slabša od načrtovane in hkrati
manjša kot v enakem obdobju lani, je
bila ena osnovnih ugotovitev četrtkove
seje Medobčinskega sveta Socialistične
zveze celjskega območja.
Ker je eden bistvenih problemov v
tem, da so izvozniki še vedno premalo
stimulirani in se zato v prenekaterem ko-
lektivu odločajo za zmanjšanje izvoza, so
na seji sklenili, da bodo skupno in orga-
nizirano nastopili na ravni republike, ki
naj bi dosegla najnujnejše spremembe
devizne zakonodaje. Tvorno se bodo
vključili tudi v javno razpravo o spre-
membah zakona o združenem delu in na-
redih vse kar je v njihovi moči, da se
upadanje izvoza ne bo nadaljevalo.
mmmmmm^mmKmmmmmB
Izvozni rezultati regijskega gospodar-
stva so zaskrbljujoči, kajti skupni izvoz
dosega v osmih mesecih le 94 odstotkov
lanskega izvoza v enakem obdobju, kon-
vertibilni izvoz pa je kar za četrtino slabši
od primerjalnega obdobja. Ob tem je de-
lež gospodarstva celjskega območja v
skupnem slovenskem izvozu padel sko-
raj za odstotek, medtem ko je pokritje
konvertibilnega uvoza z izvozom za 25
odstotkov slabše od lanskega v enakem
obdobju.
Sicer pa so v posameznih občinah celj-
skega območja dosegli precej različne iz-
vozne rezultate. V Žalcu, Šentjurju, Ce-
lju, Mozirju in Velenju je tako skupni kot
konvertibilni izvoz manjši od lanskega v
enakem obdobju. Še najbolj zaskrbljujo-
či so izvozni rezultati žalskega gospodar-
stva, ki je izvozilo za dobro četrtino manj
kot v primerjanem obdobju. Dobre izvoz-
ne rezultate pa so dosegli v konjiški,
šmarski in laški občini.
N^bolj izstopa konjiška občina, kjer so
se med drugim odločili, da bodo izvažali
le končne izdfelke. Z izvozom posamez-
nih izdelkov tako doseglo tudi do 150
odstotkov svoje lastne cene. V prvih
osmih mesecih so izvozili za več kot 24
milijonov dolaijev blaga, od tega za 11
milijonov dol^ev na konvertibilno po-
dročje. Skupni izvoz so v osmih mesecih
v primerjavi z enakim obdobjem lani po-
večali za 12 odstotkov, konvertibilni iz-
voz pa za 9 odstotkov. Izvoz ob tem pre-
sega uvoz za 108 odstotkov, na konverti-
bilnem področju pa kar za 158 odstotkov.
Zelo dobre izvozne rezultate so dosegli
tudi v laški in šmarski občini, v slednji
predvsem na račun Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine. Gospodarstvo la-
ške občine je preseglo lanski skupni in
konvertibilni izvoz v primerjanem ob-
dobju za štiri odstotke, šmarsko združe-
no delo pa za 12 ostotkov.
V. E.
skisliiščs ¥ jradnli
Izboljšala se bo kakovost Iztielkov. Dvn
do trikratno povečanje Izvoza
V celjskcm Etolu so začeli
v ponedeljek graditi novo
skladišče končnih izdelkov,
polproizvodov ter koncen-
tratov, v objektu pa bo tudi
hladilnica, pri čemer ne gre
zgolj za naložbo v zidove.
Namen gradile objekta je
najmreč »proizvodnja« sto-
ritev za lastno proizvodno
potrošnjo s čim nižjimi
stroški, hkrati pa naj bi na-
ložba omogočila v letih 1990
do 2000 dva do trikratno ko-
ličinsko in vrednostno po-
večanje izvoza.
Objekt, ki ga gradi Gradiš
kot najcenejši ponudnik, naj
bi bil končan v letu dni. De-
nar za naložbo, ki bo predvi-
doma stala milijardo 600 mi-
lijonov dinaijev, je zagotovil
Etol sam. Vložena sredstva,
od skupne vrednosti bo pri-
bližno 800 milijonov dinar-
jev potrebnih za opremo
skladišča, naj bi naložba po-
vrnila v približno 12 letih.
Naložbo so ob tem tudi v
celjski občini in v republiki
ocenili kot prednostno in je
vnešena v vse družbene na-
črte, kar pomeni, da ne gre
za podvajanje zmogljivosti.
Naložba je pomembna iz
»
več razlogov; zaokrožila |
tehnološki proces, odpravi
konice, ki so bile vezane j
sezonski odkup in predela\
sadja ter prispevala k raj
onalizaciji tehnoloških p
stopkov v tej celjski delovi
organizaciji.
Pozitivnih učinkov nalo
be naj bi bilo še znatno ve
znižali se bodo transportni)
manipulacij ski stroški prejj
valjanj, stroški za potovanj
in za administracijo, izbol
šala se bo kakovost surovij
polizdelkov in končnih j
delkov, naložba bo omogo«
la kupovanje cenejšega b|
ga in sicer brez pritiskov
baviteljev zaradi nezados
nih skladiščnih dobavitelj©
zmanjšali se bodo strošj
skladiščenja, ki so v drugi
jugoslovanskih skladiščih i
približno petino večji kot b(
do v lastnem skladišču, ii
boljšala se bo kakovost pij
bližno 4000 ton izdelkov, |
so jih morah v Etolu doslj
hraniti na prostem, zmanjša
li se bosta število reklamacj
in pokvarljivost blaga, stoii
tve skladiščenja pa bo mož
no tudi izvažati.
V.l
Dolgoletne želje občanov In delavcev Ljubljanske banke Splošne
banke Celje, so postale resničnost.
Na mestu, z eksplozijo uničene zgradbe, smo zgradili nove,
sodobne poslovne prostore.
Otvoritev sovpada s svetovnim dnevom varčevanja, kar je za nas
dvojni praznik.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje vas prihodnji četrtek. 30.
oktobra 1986 vljudno vabi na slovesno otvoritev poslovnih prosto-
rov, ki bo ob 14. uri na Trgu V. kongresa v Celju - z ogledom
prostorov.
V soboto, 25. oktobra bodo v Podčetrtku na tamkajšnji osnovni šoli proslavili
30-letnico delovanja šolske hranilnice. Šola v Podčetrtku je v šolskem
hranilništvu bančnega sistema LB zavzela izjemno pomembno in tudi pionir-
sko mesto.
Težave pri prodali furnirja
mmammmmmmmm^
Bohorjeva žaga in furnirni-
ca v Šentjurju ima podobne
težave kot večina slovenskih
lesarjev, ki svoje proizvode
vse težje prodajo. Po besedah
vodje temeljne organizacije
Antona Komela so težave
predvsem pri prodaji furnir-
ja, kjer so morali za 10 odstot-
kov zmanjšati proizvodnjo.
Tovarne pohištva namreč na-
domeščajo furnir s cenejšimi
materiali ali pa ga uvažajo.
Pri žaganem lesu takšnih te-
žav ni, saj ga prodajo toliko,
kolikor ga nažagajo, to pa po-
meni mesečno tudi do 2000
kubičnih metrov.
Pred leti teh težav še ni bilo,
saj si pri prodaji ni bilo treba
posebej prizadevati, v zadrtem
času pa to postaja vse težje.
Ugotavljajo, da so domači trg
dokaj dobro obdelali, da pa so
še možnosti za večji izvoz, saj
sedaj prodajo na tujem le ne-
kaj več kot petino proizvodnje.
Cene, ki jih pri tem dosegajo,
ne zaost^ajo za domačimi, le
da morajo tujim kupcem po-
nuditi kvalitetnejše izdelke.
Pri oskrbi s surovinami letos
posebnih težav niso imeli, ne-
koliko pa jih je prizadela dolga
zima, slabši rezultati pa se poz-
n^o še sedaj. Od polletja do
septembra so dohodek pove-
čali za 18 odstotkov, finančno
pa še vedno zaostajajo za načr-
tovanim. Nekohko so povečali
osebne dohodke, ki so ob pol-
letju dosegli v povprečju le 75
tisoč dinaijev, kar je slabše kot
povprečje njihove podskupi-
ne. To je verjetno tudi razlog,
da težje dobijo kvalificirane
delavce. Tudi za -štipendije ni
posebnega zanimanja, saj osta-
jajo nepodeljene.
V Bohorjevi žagi in furnirni-
ci so letos uspeli kljub težavam
precej vlagati v posodabljanje
proizvodnje. Podaljšali so in-i
dustrijski tir, do zime pa naj bil
uredili še nadstrešek za skla-
dišče suhega žaganega lesa
Kupili bodo tudi stroj iz Italije
za linijo mokrih škarij v proiz-
vodnji furnirja, kar zmanjšuje
odvisnost od uvoza tropske
hlodovine. Hkrati pa niso opu-
stili načrtov o novi investiciji
ki bi pomenila prehod k finali-
zaciji izdelkov. S pomočjo
bank in soinvestitorjev bi lah-
ko že^ prihodnje leto pričeli z
deli. Že lani pa so postavili no-
vo sušilnico, ki jo uporabljajo
predvsem za potrebe kupcev
in je že letos s prihodkom po-
krila polovico stroškov nalož-
be, ki je veljala 60 milijonov
dinarjev. Lani so montirali tu-
di nov filter na dimniku, iz ka-
terega se je prej močno kadilo,
sediy pa teh težav ni več.
T. CVIRN
Trikratno povečanje inovacijskih
predlogov v štorski železarni
V štorski železarni ocenju-.
jejo, da gre zahvala za letoš-
nje dobre rezultate v inova-
cijski dejavnosti odločitvi, ki
so jo sprejeli ob lanskem zak-
ljučnem računu, da bodo
vsem zaposlenim v kolektivu
izplačali nekaj manj kot 14
odstotkov povprečnega lan-
skega osebnega dohodka. Od-
ločitev je namreč imela za po-
sledico, da v letošnjih devetih
mesecih beležijo 144 novih
inovacijskih predlogov ali 16
odstotkov več kot v enakem
obdobju lani in izredno viso-
ko gospodarsko korist v viši-
ni 600 milijonov din, kar je
trikrat več kot v lanskem ce-
loletnem obdobju.
Kljub uspehom v štorski že-
lezarni niso povsem zadovolj-
ni, ker niso v celoti izkoristili
zakonskih možnosti, ki jim
omogočajo, da organizirajo
inovacijski proces kot sestavni
del poslovnega procesa, pri če-
mer je najpomembnejše načr-
tovanje stroškov in učinkov
inovacij. Ker gre za problem,
ki presega meje tega štorskega
kolektiva, ocenjujejo, da bo
morala komisija za inovacijsko
dejavnost pri občinski razisko-
valni skupnosti ugotavljati
uspešnost posameznih delov-
nih organizacij tudi z vidika
uspešnosti inovacijske dejav-
nosti in ne le na osnovi seda-
njih statističnih podatkov.
V štorski železarni niso zado-
voljni s trenutnim stanjem tu-
di zato, ker ocenjujejo, da mo-
rajo sicer dobre rezultate v do-
mačem merilu, primerjati in
gledati v primerjavi z inovacij-
skimi dosežki v razvitem sve-i
tu, kjer pa njihovi rezultati^
zbledijo na raven podpovj
prečja.	\
Ob tem, ko razmišljajo kako^
pospešiti inovacijsko dejav-]
nost, ugotavljajo, da klasična
inovacijska dejavnost, katere;
osnova je v tem, da čaka na
nove predloge, ki se v določe-
nem delovnem okolju pojavijo
ali pa tudi ne, ne omogoča nje-
nega večjega razmaha. Ocenju-
jejo, daje pet odstotkov inova-j
torjev od vseh zaposlenih naj-;
več, kar je mogoče doseči s
takšno usmeritvijo.	'
Zato v železarni Štore razmi*'
šljajo, da bi v bodoče samo*
upravne delovne skupine ob
delu, ki ga že opravljajo, skrbe-
le tudi za inovacijsko dejav-
nost.
vB.
oktober 1086
novi tednik - stran 5
Korak za korak v
drugačno zvezo komunistov
Seminarji, posveti oziroma delovni razgovori s sekre-
. fji osnovnih organizacij so se ali se še bodo v teh dneh
' jvrstil' v vseh občinah območja. Praviloma so bili dobro
1 'biskani, razprave na njih kritične, vendar so pokazale
gliko pripravljenost večine za spreminjanje razmer, s
katerimi nihče več ne more biti zadovoljen. V velenjski
0l)činski organizaciji, kjer so program prenove razdelili
na šest vsebinskih sklopov, so takšen delovni pogovor s
sekretarji, predsedniki akcijskih konferenc in člani občin-
sliega komiteja, ki so mu namenili celo soboto, v
liuinrovcu, zastavili kot prvi korak, ki jim bo omogočil
narediti predvsem posnetke stanja. Šele nato pride zdrav-
ljenje. Ččmu bodo v posameznih občinskih organizacijah
pamenj^iJi največ dela in skrbi, smo povprašali sekretarje
predsedstev občinskih komitejev.
Celje: Metode dela,
razdržavljanje,
znanje
v Celju skušajo preseči
pretežno frontno delo. Že ne-
Itjg časa pred vsako sejo ob-
finskega komiteja razprav-
ljajo o gradivu za sejo v os-
novnih organizacijah. To na-
meravajo ohraniti in se ob
tem izogniti nevarnosti, da
bi se osnovne organizacije
sestajale le takrat, ko to reče
višji organ. O umiku zveze
komunistov z oblasti, pa pra-
vi celjski sekretar Stane Me-
le: »Nekateri nam očitajo, da
smo na oblasti. Imamo pa
delegatski sistem, zbore ob-
činske skupščine, izvršni
svet... Doseči moramo, da
bo zveza komunistov vodil-
na idejna sila, ki bo posegala
v odločitve le v izjemnih pri-
merih in ne bo opravljala de-
la namesto drugih. Na to no-
vo vlogo zveze komunistov
nismo dobro pripravljeni.
Zahteva manj operativnega
akcijskega delovanja in več
dela z idejnih, strateških
izhodišč. To pa zahteva mno-
go več znanja kot čisto ope-
rativno delo. S količino in
kakovostjo znanja, ki ga ima-
I mo v zvezi komunistov, ni-
I smo in ne bomo nikoli zado-
! voljni. V znanje članov mo-
ramo vlagati vedno več - ne
po stopnji inflacije, temveč 3
do 4-krat več. To velja predv-
sem za vodilne kadre v zvezi
komunistov od sekretarjev
osnovnih organizacij naprej.
Nekaj možnosti imamo, a s
sredstvi, ki jih imamo na vo-
ljo za izobraževanje, bomo
morali delati drugače. V ob-
čini razmišljamo o novih me-
todah usposabljanja. Celot-
na družba spoznava, da brez
znanja ne bomo mogli stopiti
učinkovito v 21. stoletje in
nekaj takega se dogaja tudi
^otray zveze komunistov.
Ce bomo našli zanimive me-
tode - nekatere smo že, lah-
ko pričakujemo dobro ude-
ležbo in uspeh izobraževa-
nja. Prepričan sem, da lahko
^eza komunistov ostane vo-
dilna sila v naši družbi z uva-
Jaiyem znanja v naše celotno
delo. Pri tem bomo morali
presni tudi sami sebe. Mož-
nosti pa so, saj imamo v vr-
stah slovenskih komunistov
veliko	razmišljujočih,
'^tvaijalnih ljudi.«
^tko: Komunisti
■norajo delovati kot
komunisti
Jone Brilej, sekeretar OK
^KS Laško: »Prenovo razu-
mem tako, da se bodo z njo
[Jorali ukvarjati tudi sekre-
za mano. Komunisti
•noramo nenehno slediti raz-
J^oju družt>enopolitičnih od-
Josov, ker smo lahko učin-
koviti kot organizacija, le, če
^ jim prilagajamo z novimi
^^todami in postopki ki so
hladni času in kraju, kjer
^^lujemo. Mi smo lahko in
""oramo biti demokratični v
®sih razpravah, v postopkih
sprejemanja odločitev, toda
ko se enkrat dogovorimo, da
bomo to in to napravili, po-
tem se moramo tega držati
na vseh ravneh.
V naši občini nismo čakali,
da nas bo »zbudil« kongres.
Vehko delamo na usposab-
ljanju in družbenopolitič-
nem izobraževanju komuni-
stov. Organiziramo razgovo-
re z vodstvi osnovnih organi-
zacij v vseh delovnih in živ-
ljenjskih okoljih, kjer obrav-
navamo konkretne proble-
me. Uvajamo več individual-
nega dela s sekretarji sodelu-
jemo z osnovnimi organiza-
cijami tudi tako, da usmerja-
mo komuniste v politično
delo, za sodelovanje v siste-
mu delegatskega samou-
pravljanja. Komunisti mora-
jo delovati kot komunisti na
vseh ravneh in v vseh orga-
nih odločanja. Tako bomo
dosegli tudi večjo odgovor-
nost komunistov do proble-
mov, ki jih rešujejo bodisi v
delovnem ali življenskem
okolju.«
Slovenske Konjice:
Prenova Je
odgovoren odnos do
dela
v občini, kjer gospodar-
stvo ne pozna izgub, je očit-
no, da so že doslej resno upo-
števali naslanjanje na lastne
sile in da so bili pri delu pri-
sotni tudi komunisti. Zato
tudi sekretarka Majda Grole-
ger ocenjuje, da tudi v pri-
hodnje na družbenoekono-
skem področju ne bo težav:
»Vzpodbujati moramo raz-
voj, da ne bi ostali na mestu.
Veliko pričakujemo od izme-
njave izkušenj med delovni-
mi organizacijami, pa tudi
od izvršnega sveta, ki ne sme
ostajati na ravni spremljenja
rezultatov, temveč mora raz-
mišljati, kako naprej.«
Manj zadovoljni so konji-
ški komunisti za znanjem, še
zlasti delegatskim. Ugotav-
ljajo, da zbor združenega de-
la in zbor krajevnih skupno-
sti postajata mesto odloča-
nja, družbenopolitični zbor
pa še ni našel, svojega mesta
v skupščinskem sistemu. Za
usposabljanje delegatov in
za družbenopolitično uspo-
sabljanje v celoti bo treba ve-
liko narediti, pravijo, čeprav
je ravno v konjiški občini
vključenih največ komuni-
stov v usposabljanje, čeprav
so vse oblike usklajene in se
dopolnjujejo. »Tudi preda-
vatelje bo treba usposabljati
in izpopolniti njihove vrste.
Vsega tega pa sami, brez po-
moči regijskega študijskega
središča ali še šire, ne bomo
zmogli dovolj kakovostno,«
pravi sekretarka.
Z metodami dela niso za-
dovoljni: »Premalo je vklju-
čevanja celotnega članstva.
Nekaj bomo morali spreme-
niti v krajevnih skupnostih.
Samo v osmih od 22 so os-
novne organizacije, poskuša-
li pa jih bomo ustanoviti
povsod, kjer so pogoji, ob
tem pa spremeniti tudi me-
tode, še zlasti v večjih kra-
jevnih skupnostih, kjer je
delo komunistov manj
uspešno kot v podeželskih.
Lahko rečem, da delo posa-,
meznih osnovnih organizacij
dobro poznamo - tudi po za-
slugi članov komiteja, zadol-
ženih zanje. Uspeh je odvi-
sen od posameznikov, njiho-
ve ustvarjalnosti in znanja. Z
analizo smo ugotovili, da je
veliko komunistov intelek-
tualcev, ki premalo ustvar-
jalno delajo, drugače pa za
člane komiteja trdim, da ob-
vladujejo razmere na svojem
področju. Menim, da je tudi
za prenovo najpomembnej-
še, da komunisti sproti
spremljajo dognanja, zazna-
jo težave in odgovorno reagi-
rajo. Lahko bi naštevala še
prizadevanja za uresničeva-
nje sprejetih sklepov, oživi-
tev aktivov zveze komuni-
stov, akcijske obravnave,
stalno skrb za kadrovsko
rast - čeprav članstvo v obči-
ni ne upada - na doslednost
pri izvajanju politike zveze
komunistov, a za vse to je
potreben čas. Res pa je, da
tudi sedaj nismo spah, saj
brez dobrega dela ne bi bilo
rezultatov.«
Šentjur: Boljše
gospodarjenje in
kadri
Tine Vodušek, sekretar
OK ZKS Šentjur: »V pogo-
vorih s sekretarji osnovnih
organizacij ugotavljamo, da
pri sestavljanju aktivnosti
programa v naslednjih mese-
cih ni treba pisati novih
usmeritev, saj so naloge, kot
so prizadevanja za večjo pro-
izvodnjo in izvoz ter zmanj-
šanje proizvodnih stroškov,
že znane. V šentjurski občini
so te še posebej pomembne,
saj ugotavljamo, da trenutni
gospodarski rezultati v vseh
najpomembnejših kazalcih
bistveno odstopajo od reso-
lucijskih predvidevanj. To je
spodbudilo tudi osnovne or-
ganizacije v posameznih de-
lovnih okoljih, da so v pro-
grame dela vnesli zadolžitve
posameznih služb za boljše
gospodarjenje. To so storili v
Tolu in v Alposu.
Med prednostnimi naloga-
mi komunistov bo tudi skrb
za kadre v občini, saj ugotav-
ljamo, da v zadnjem času pri-
manjkuje kvalificiranih de-
lavcev. Bojimo se, da se bo
tako še povečalo število mla-
dih, ki se zaposlijo takoj po
osnovni šoli, kar ne more po-
zitivno vplivati na razvoj v
občini, saj nam primanjkuje
tudi strokovno usposoblje-
nih delavcev.
Lotih pa se bomo tudi ka-
drovske prenove v naših vr-
stah, saj je preveč tistih, ki so
neaktivni. Tako bomo vsake-
ga člana zadolžih za sprem.-"
Ijanje določenega področja
in njegovo delo tudi prever-
jali. Letos pa nameravamo
uvesti tudi pohtično šolo, ki
bo prva te vrste v Šentjurju,
prispevala pa naj bi k idejno-
političnemu izobraževanju
članov Zveze komunistov.«
Titovo Velenje:
Oceniti komuniste na
odgovornih položajih
v velenjski občini ugotav-
lja sekretar Drago Blagus ve-
liko raznohkost med delom
posameznih osnovnih orga-
nizacij: »Pri kadrovski poli-
tiki nismo bili dovolj pozor-
ni, tako da sedaj osnovne or-
ganizacije vodi nekaj sekre-
tarjev, ki se niso sposobni
tvorno vključiti v zahtevne
naloge prenove. Odvisno od
ugotovitve ah je vzrok nez-
nanje ah nepripravljenost,
bomo ravnali v bodoče. Kjer
ni pripravljenosti pri posa-
mezniku, bo najlažje takšne
ljudi zamenjati, kjer pa je
vzrok neznanje, bo potreb-
nih veliko prizadevanj. Prav-
zaprav se pozno lotevamo
oblikovanja posnetka raz-
mer v osnovnih organizaci-
jah. Razlog je v neustreznem
sistemu medsebojnega ob-
veščanja. To se je že doslej
odražalo, saj se je vodstvo
občinske organizacije le
stežka vključevalo v razreše-
vanje problematike v posa-
meznem okolju, ker zanjo
pač ni vedelo. Včasih je bil
razlog za to tudi zhtost vod-
stvene strukture v delovni
organizaciji s partijsko. Tako
im.:mo danes v osmih orga
nizacijah združenega dela
porazne razmere: informira-
nost je zelo slaba, družbeno-
politično delo je zanemarje-
no, problemi bruhajo - od
gospodarskih do kadrovskih
in organizacijskih. Zaradi te-
ga bomo ocenili odgovor-
nost komunistov na odgo-
vornih položajih, pri tem pa
bodo imeh vodstveni delavci
tudi pravico oceniti svoje de-
lovne time - če bodo z njimi
lahko uresničili programe.
To je seveda samo delec ce-
lotnih prizadevanj za pre-
novo.«
Žalec: Naslonitev na
lastne sile
Vojko Kropivšek, sekretar
OK ZKS Žalec: »Na področ-
ju gospodaijenja, učinkovi-
tosti ter kadrovske prenove
občinske organizacije ZKS
smo sprejeli tri prednostne
naloge.
Na področju gospodarje-
nja smo zahtevali analizo iz-
vajanja nalog po programih,
sprejetih že leta 1985 o naslo-
nitvi na lastne sile. Moram
reči, da so v večini samou-
pravnih organizacij komuni-
sti vzeh to nalogo resno in,
da je dosežen precejšnji na-
predek pri iskanju notranjih
rezeiv ter zmanjševanju pro-
izvodnih stroškov. Seveda je
to stalna naloga, ki bo šele
čez čas pokazala prave rezul-
tate. Pomembno pa je tudi
to, da se v organizacijah
združenega dela ne zanašajo
več samo na administrativne
ukrepe, pač pa na koriščenje
lastnih potencialov; tako ka-
drovskih, kot tudi materi-
alnih.
Da bi izboljšah akcijsko
enotnost in učinkovitost ko-
munistov v občini, smo za
vsako organizacijo združene-
ga dela zadolžili člana občin-
skega komiteja, ki je stalno v
stiku z vodstvom 00 ZKS
kot prenašalec informacij in
sklepov z organov občinske
organizacije in obratno, da
informira vodstvo občinske
organizacije o razmerah v os-
novni organizaciji.
V zvezi s preno^'o zv< /e
komunistov smo dali glavni
poudarek kadrovski preno-
vi. saj je le 12,7% članov ob-
činske organizacije zveze ko-
munistov mlajših od 27 let.
Da bi nalogo uspešno izvaja-
li,v naslednjih letih, je nujna
tesna in organizirana pove-
zava med OO ZKS in mla-
dinsko organizacijo v vseh
okoljih in ravneh. Skupaj z
vodstvom občinske konfe-
rence ZSMS smo pripravili
analizo, koliko sploh mladi
komunisti sodelujejo v delu
organov in organizacij
ZSMS in ugotovili, da zelo
malo mladih komunistov or-
ganizirano sodeluje v aktiv-
nostih ZSMS. Zato smo vse
00 ZKS zadolžili, da dajo
kot osnovno zadolžitev in
obvezo mladim komunistom
delo v organizacijah ZSMS.
Le tako bo lahko OO ZSMS
postala tudi baza za kadrov-
sko obnovo zveze komuni-
stov.«
Šmarje: Odgovornost
za slabo
gospodarjenje
Ocene moralnopohtičnih
odgovornosti posameznikov
postajajo značilnost dela
šmarskih komunistov. Tega
so se lotili v delovni organi-
zaciji GOKOP Rogaška Sla-
tina, v Kmetijskem kombi-
natu Šmarje, v Vitalu Mesti-
nje, Ikomu in krajevni orga-
nizaciji zveze komunistov
Šmarje. Pri tem so skupno s
predsedstvom občinskega
komiteja ocenjevali razmere
v posameznih okoljih, dejan-
sko odgovornost posamezni-
kov za slabo gospodarjenje
in za nezdrave medsebojne
odnose. Z ocenami namera-
vajo nadaljevati - ocenjevali
bodo aktivnost posamezni-
kov v socialistični zvezi, na
vodilnem mestu, v vodstvu
družbenopolitične organiza-
cije in v samoupravnih orga-
nih. Oceno bodo naredih do
konca jeseni, to pa bo tudi
osnova za izdelavo načrta za
izboljšanje razmer. Osnovno
vodilo pri delu jim bo: Manj
sestankovanja in čimprej v
akcijo!
Čistilna naprava Kasaze
pred teliničnlm pregledom
Nihče ne more natančno določiti začetek obratovanja
čistilne naprave
Osrednja čistilna naprava v žalski
občini, ki naj bi omogočila večji raz-
vojni razmah žalskemu gospodarstvu
in hkrati rešila problem z^čite vod-
nih virov žalske in celjske občine, bi
morala biti končana že konec junija,
vendar je trenutno pripravljena šele
za poskusno obratovanje. Začelo se
bo, ko bo Republiški komite za var-
stvo okolja in urejanje prostora opra-
vil tehnični pregled in ko bodo od-
pravljene morebitne napake. Poskus-
no obratovanje bo trajalo približno
pol leta, potem pa bc osrednjo čistil-
no napravo prevzela v upravljanje
žalska komunala.
Zapletov, ki so ovirali normalen potek
gradnje čistilne naprave, je bilo več.
Gre za zelo zapleteno gradnjo in izv^a-
lec del, Gradisova Gradbena enota Ce-
lje, se je srečala s številnimi težavami,
ki jih projektant ni predvideval. Nada-
lje je čistilna naprava projektirana za
120.000 enot in ker so se v žalski občini
odločili za fazno izgradnjo.so imeli te-
žave pri pridobivanju potrebnih sogla-
sij. Zlasti zato, ker so se odpovedah
načrtovani izgradnji svinjske farme,
kar je pomenilo znižanje zmogljivosti
čistilne naprave iz načrtovanih 65.000
enot v prvi fazi na 30.000 enot.
Anton Bratuša, predsednik žalske-
ga izvršnega sveta in član gradbenega
odbora za izgradnjo osrednje čistilne
naprave, pravi: »Ker je čistilna napra-
va posebnega družbenega pomena in
po svojih zmogljivostih največja na
celjskem območju, smo morali prido-
biti vrsto repubhških soglasij, kar nam
je vzelo precej časa. Bila pa je tudi
vrsta subjektivnih vzrokov; prizadeva-
nja, da bi bila čistilna naprava zgrajena
v roku, so bila prem^hna, terminski
načrti niso bih dovolj natančno dolo-
čeni, za nedoseganje rokov niso bile
predvidene nikakršne sankcije in po-
dobno, tako da ni presenetljivo, da
kasni izgradnja čistilne naprave nekaj
mesecev.«
Osrednja komunalna čistilna napra-
va pomeni predvsem zaključek žalske-
ga kanalizacijskega sistema, nanjo pd
bo priključena tudi večina žalskega
gospodarstva. Največji koristnik bo
Hmezadova Mlekarna Aija vas, ki za-
radi kasnitve pri gradnji, še vedno
obratuje brez obratnega dovoljenja.
Žalska komunala, kot bodoči upravi-
telj čistilne naprave, že pripravlja raz-
dehlnik stroškov, ki jih bo zahtevalo
vzdrževanje. Po približni oceni, bo
stalno letno vzdrževanje čistilne na-
prave 10. mihjonov dinarjev.
Čistilna naprava zavzema tri hektare
površine manj vrednega zemljišča v
Kasazah, njena moč pa znaša 150 kilo-
vatov. Vrednost naložbe znaša 370 mi-
hjonov dinaijev, za izgradnjo čistilne
naprave pa so združih sredstva žalski
Sis za komunalo in ceste, območna
vodna skupnost Savinja-Sotla, temelj-
na vodna skupnost Žalec in mlekarna
v Arji vasi. Investitor naložbe je Nivo
Celje, izvajalec del Gradiš s kooperan-
ti, nadzor nad gradnjo pa je prevzel
Zavod za načrtovanje Žalec.
In kaj lahko zapišemo za zaključek?
»Ni ga pod soncem, ki bi lahko v tem
trenutku z gotovostjo dejal, kdaj bo
začela osrednja čistilna naprava obra-
tovati!«, je k temu zapisu dodal Lojze
Rak, predsednik gradbenega odbora
za izgradnjo čistilne naprave.
Najbrž ga tudi ni pod soncem, ki bi
lahko ugotovil konkretne krivce oziro-
ma izračunal njihove deleže krivde za
zamudo. Očitno gre še za en dokaz
naše podjetnosti in učinkovitosti.
VILI EINSPIELER
6. stran - novi tednik
23. oktober 19^
Pomoč pri nakupu kurjave
v društvu upokojencev Voj-
nik so se že pred sedmimi leti
odločili, da si bodo pri naku-
pu kurjave pomagali kar sa-
mi. Izbrali so poseben odbor,
ki skrbi za naročanje in dosta-
vo premoga, Ivan Sešel, pred-
sednik društva, ki tudi sam
zbira kupce premoga, pa pra-
vi, da so v Vojniku zelo zado-
voljni z nakupom pri Kovino-
tehninem Kurivu. Letos je v
Vojniku želelo kupiti premog
nekaj več kot 350 upokojen-
cev, sredi prejšnjega tedna pa
je nanj čakalo le še približno
80 ljudi.
Tako so si torej organizirali
nakup kurjave v vojniškem
društvu upokojencev, mi pa
smo povprašali na občinski
Center za socialno delo, kako
pomagajo tistim starejšim, ki
nakupa kurjave in ozimnice fi
nančno ne zmorejo. Povedali
so nam, da imajo že leta orga-
nizirano pomoč za nakup kur-
jave, tistim, ki si sami ne more-
jo kupiti ozimnice, pa pomaga-
jo z enkratno denarno pomoč-
jo. Sicer pa so naprimer lani
dobili 160 prošenj starejših lju-
di, ki sami niso zmogli kupiti
kurjave. Približno dve tretjini
upravičencev je prejelo eno to-
no premoga in pol kubičnega
metra drv, na Centru pa so jim
plačali tudi prevozne stroške.
Tretjim upravičencev so po-
magali z denarjem, v tem pri-
meru pa gre predvsem za tiste
starejše ljudi, ki imajo urejeno
centralno ogrevanje ali pa živi-
jo v obrobnih krajevnih skup-
nostih in si drva lahko kupijo v
soseščini.
Letos so prošnje za pomoč
pričeli zbirati že spomladi, do-
bili pa so jih nekaj več kot lani.
Na Centru so se dela lotili pra-
vočasno in zagotovili so nam,
da bodo vsi pomoč dobili pra-
vočasno. Sicer pa so približno
tretjini upravičencev že konec
avgusta izplačali po 30 tisoč di-
narjev, nekaj težav pa je bilo
letos pri dobavi kuijave. Zapi-
šimo še to, da tudi na Centru za
socialno delo razmišljajo o
tem, da so sedanje količine
kurjave nekoliko premajhne in
da bo potrebno v prihodnje po-
skrbeti za nakup večjih količin
premoga in drv. Že sedaj pa v
izjemnih primerih - gre pred-
vsem za tiste upravičence, ki
živijo v slabih bivalnih pogojih
- dodelijo tudi višjo pomoč.
Sicer pa je za delo ria Centru
značilno, da vsako prošnjo re-
šujejo posebej in pri tem delu
nimajo kakšnega uveljavljene-
ga vzorca. Tako so se tudi v
pomoč pri nakupu ozimnice
socialno ogroženim starejšim
občanom odločili za enkratna
denarna nadomestila. Prošenj
za takšno pomoč so letos na
Centru dobili nekaj več kot la-
ni, trudijo pa se, da bi jih kar
največ zadovoljivo rešili.
IVANA FIDLER
V slavnostni paradi po ulicah Dobrne je bilo na začetku vozilo, kakršnega so vcasj
uporabljali, zadaj pa je že najsodobnejša tehnika.
Najstarejše gasilsko društvo v celjski občini
To je prostovoljno gasilsko
društvo na Dobrni, katerega
člani letos slavijo 110-letnico
obstoja. Prvo gasilsko dru-
štvo so ustanovili že leta 1885
v zdravilišču na Dobrni, prvi
predsednik pa je bil hotelir
Franc Orosel. Zanimivo je,
kako zgodaj so spoznali po-
men požarnega varstva in mu
začeli posvečati potrebno po-
zornost. Zdaj ima gasilsko
društvo na Dobrni 89 članov,
na različnih tekmovanjih pa
sodeluje po pet do šest dese-
tin. Predsednik društva je
Štefan Poh^ač, poveljnik pa
Milan Pohajač.
Med sedanjimi najpomemb-
nejšimi nalogami je dozidava
obstoječega gasilskega doma v
katerem bodo pridobili tri ga-
raže, prostor za civilno zaščito,
večnamensko dvorano in dva
delovna prostora. Že doslej so
gasilci opravili več kot pet ti-
soč prostovoljnih ur, z deli pa
naj bi končali prihodnje leto,
ko bodo dom slovesno otvorili.
Z njim si bodo močno izboljša-
li pogoje za še boljše delova-
nje, investicija pa bo med 30
do 50 milijonov. Tehnično so
sicer dobro opremljeni, potre-
bujejo pa še avtocisterno in ne-
kaj opreme za reševanje iz viš-
jih nadstropij, kar še posebej
velja hotela. Dobrna ima šte-
vilne gorske predele, ki so ce-
stovno dobro prevozni, žal pa
nimajo dovolj velikega kombi-
niranega vozila za prevoz vode.
Zdaj lahko na enkrat prepelje-
jo 2400 litrov vode, morali pa
bi jo vsaj pet tisoč.
V mesecu požarne varnosti
so v nedeljo pregledali celotno
hidrantno omrežje na Dobt
ter ugotovili nekaj starih in u
vih napak, ki jih bo treba o
praviti, da v primeru nesrti
ne bi prišlo do težav. V a\
zdravilišča, ki še sed^ tesi
sodeluje z dobrnškimi gasii
so pripravili razstavo o svj
dejavnosti.
Ob 110 letnici društva so dj
bih gasilska priznanja 1. sto|
nje Bogomil Sibanc, 2. stopq
Slavko Božnik, Roman ^
čič. Vida Arlič, Ivan Krive
Toni Plešnik, Miro Koš«
Branko Videmšek, Brani
Dobovičnik, Terezija Poh^^
Miro Kolar in Vlado Habe. Q
Dobrna pa je za dejavnost i
sodelovanje dobilo zlato pla«
to OGZ Celje, plaketo OGZ Ž
lec in rudarsko svetilko OG
Velenje. Pokrovitelja slavja si
bila OGZ Celje in Zdravilih
Dobrna.	]
TONE VRAB
Čebele in čebelarji
ne poznajo meja
Pred dnevi so v Šmihelu v
Avstriji praznovali 65-letnico
slovenskega čebelarskega
društva, ki je edino v tej so-
sednji državi. Na proslavi se
je zbralo okrog 150 slovenskih
čebelarjev, kar ,70 pa iz čebe-
larske družine Žalec, s katero
imajo že vrsto let prijateljske
stike.
Po slovesni maši pred šenta-
nelsko kapelo sv. Uršule, vodil
jo je pliberški dekan, je sledil
bogat kulturni program, kjer
so se s koroškimi narodnimi
pesmimi predstavili pliberški
pevski zbor in Šentanelski pa-
vri, ravenski harmonikarji ter
Tone Rozman, predsednik
skupščine občinske zveze če-
belarskih društev občine Žalec
s »Čebelarskim dnevnikom«.
Sicer pa so čebelarji na sreča-
nju poudarili pomen tovrstnih
društvenih srečanj za izmenja-
vo strokovnih izkušenj in po-
glabljanja prijateljskih vezi
med ljudmi, ne glede na držav-
ne meje. Na obeh straneh meje
tudi opozarjajo, da bomo mo-
rali posvetiti več pozornosti in
skrbi za čisto okolje, drugače
se bodo čebele odseUle v bolj
zdrave kraje.
V imenu društva slovenskih
čebelarjev v Avstriji so najbolj
zaslužnim podelili priznanja.
Med čebelarji iz Žalca ga je
prejel Tone Rozman, ki se je
ob prejemu priznanja najprej
zahvalil, nato pa dejod: »Čebela
je prva znanilka ekološke ne-
sreče. Tisto kar je škodljivo za
čebele, škodi tudi ljudem. Ob
nedavni katastrofi v Černobilu
se čebele niso hotele niti dota-
kniti bogatih cvetov regrata.«
T. TAVČAR
Popravek
v prejšnji številki NT nam je
škrat v sestavku T.T. podtaknil
fiapačno ime pod fotografijo,
zjavo je dala namreč Marija
Košec, ne pa Marija Miklavži-
na, ki se ji za pomoto opraviču-
jemo.
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
KANISAN
Hladni dnevi brez
prehlada so
prijetnejši.
Sadeks vam nudi
prijateljsko pomoč.
Dobite me v lekarni!
Hmezad-Agrtna-Sadeks
Srečanje besednih ustvarjalcev
Pod okriljem Zveze kulturnih organizacij občine
Šmarje pri Jelšah je bilo v soboto v Bistrici ob Sotli
Srečanje besednih ustvarjalcev celjskega območja. Pri-
reditve se je udeležilo pet literatov-amaterjev, ki so že
sodelovali na februarskem srečanju besednih ustvarjal-
cev v Rogaški Slatini.
Po ogledu znamenitih Svetih gor nad Bistrico ob Sotli
so se avtorji: Sonja Trstenjak, Durda Strsoglavec, Jožica
Korez. Franc Černelč in Tanja Plevnik, posvetili literarno-
jezikovni analizi lastnih del, pod vodstvom profesorice
Milenke Kajtner. Zvečer so se predstavili na javnem
nastopu v bistriški osnovni šoli.
S tovrstnimi prireditvami poskuša literarni odbor pri
Zvezi kulturnih organizacij Šmarje pri Jelšah razgibati
Uterarno dejavnost v občini, ponuditi priložnost še neuve-
ljavljenim piscem, da se soočijo z literarno kritiko in da se
predstavijo v javnosti. Pri tem gre tudi za poskus presega-
nja ozkih občinskih okvirov in vzjjostavljanja širšega lite-
rarnega prostora na Celjskem. V Šmarju si želijo več sode-
lovanja tudi z ostahmi občinskimi kulturnimi zvezami, ne
le s celjsko, zlasti pa z velenjskim literarnim odborom, ki
je, med drugim, organizator prihodnjega regijskega sreča-
nja besednih ustvarjalcev.
TP
Tone Privošnik
če bi Toneta Privošni-
ka, direktorja Savinjske-
ga magazina iz Žalca kdo
vprašal, kateri dogodek v
življenju mu zares veliko
pomeni, bi Tone vsako-
mur odgovoril, daje bil to
dan pred 26. leti, ko so v
Preboldu odprli prvo sa-
mopostrežno trgovino na
podeželju v Sloveniji. Ta-
krat je to pomenil velik
korak v razvoju trgovine,
kije odpiral nove odnose
med kupcem in prodajal-
cem. Samopostrežno tr-
govino v Preboldu so od-
prli v veliki meri tudi po
Tonetovi zaslugi. Čas je
med tem dokazal, da je
bila odločitev pravilna.
V drznih, vendar samo-
zavestnih odločitvah, je
lahko pravi razsodnik le
čas. Tone Privošnik je
ničkolikokrat dokazal, da
je bil pogum potreben.
Biti direktor organizacije,
ki v neki občini skrbi za
osnovno preskrbo prebi-
valstva, prav gotovo ni
lahka naloga, kajti mno-
gokrat se je bilo treba
upirati in drugačnim oz-
kim gledanjem in željam
posameznikov, ki so v
imenu občinskih apetitov
in premnogokrat tudi
lastnih želja, skušali uve-
ljavljati voljo, ki je bila
sprta z vsakršno ekonom-
sko logiko. Tone in z njim
vred njegov kolektiv, so
vztrajali in se potrjevali v
vseh 35 letih.
Te dni poteka 35 let
ustanovitve Savinjskega
magazina. Uspehov ni
malo. Tri blagovnice, več
deset trgovin tudi v
odročnejših krajih občine
in dobra založenost, so
značilnosti kolektiva, ki
ga vodi Tone Privošnik.
Pa vendarle Tone z vsem
tem še ni zadovoljen. V
vzhodnem delu žalske
občine je trgovinskih
zmogljivosti preveč, v za-
hodnem delu občine pre-
malo. To je rezultat nena-
črtnega razvoja trgovine
v občini, na katerega je
bilo težko vplivati kljub
mnogim opozorilom.
Tone Privošnik sodi
med tiste direktorje v žal-
ski občini, ki so del last-
nega življenja posvetili
svojemu kolektivu, se žr-
tvovali zanj. Zanj so živeli
tudi v najbolj kriznih ča-
sih trgovine in vztrajali.
Kolikor poznam Toneta,
vem, da bo tak ostal še
dolga leta.
JANEZ VEDENIK
Sejem sedme
umetnosti
Filmski sejem, ki je bil do-
slej vsako leto v Kuparih, se
seli letos v Zreče. V sodelova-
nju z jugoslovanskimi distri-
buterji je organizatorstvo
prevzel RTC Unior Zreče.
Filme iz programa za prihod-
nje leto so ponudile kinemato-
grafske hiše iz Zagreba, Sara-
jeva, Beograda, Novega Sada,
Ljubljane. Program se bo v
večnamenski dvorani hotela
Dobrava v Zrečah pričel 26.
oktobra in bo trajal do konca
meseca. V šestih dneh si bodo
obiskovcdci lahko ogledali de-
set filmov različnih zvrsti: od
ljubezenskih, glasbenih, avan-
turističnih do kriminalk. Če-
prav bi mogli že v naprej trditi,
da ponujeni program za film-
ski sejem ni na kakšni posebni
kakovostni raVni, se bodo or-
ganizatorji trudili prireditev
kar najbolje izpeljati. Da bi ob-
činstvu nudili več od ponuje-
nega sejemskega blaga, so na
lastno pest pridali že nekaj
mladinskih in otroških filmov.
Če bo prireditev ostala v Zre-
čah, pravijo, jo bodo prihodnje
leto pomaknili v mesec junij.
Sejem filmov so podprle tu-
di delovne organizacije občine,
popestrili pa ga bodo tudi mla-
di likovniki korvjiške občine z
razstavo slik.
MATEJA PODJED
Slavje v Šmartnem v Rožni dolini
Ob 40-letnici obstoja so gasilci v Šmartnem v Roži
dolini pripravili večjo vajo v naravnem okolju v sklopi
številnih prireditev meseca požarne varnosti in vaj
NNNP 86. Po vaji je bilo še tekmovanje v trodelnem napadu
kjer so zmagali gasilci Vojnika pred VeUko Pirešico in Lem
bergom, pri bombnem napadu, ki je povzročil požar v šoliii
gozdu pa desetine iz Vojnika, Strmeča, Lokrovca, Ostroi
nega, Babnega, Lopate, Škofje vasi, dve enoti domačinov ii
Zavod za požarno varnost.
, Na slavnostni seji, kjer je govoril predsednik društv
Drago Šmarčan, so razvili društveni prapor, na katerem j
sedem trakov ter kar 126 zlatih in 136 srebrnih žebljičkov
kar pomeni, da se je toliko krajanov in organizacij odločilo
prispevki pomagati gasilskemu društvu.
Zdaj bodo gasilci v Šmartnem v Rožni dolini napeli vsi
sile, da bi po nekaj letih končno obnovili gasilski dom, kje
bodo poleg gasilskih prostorov dobili tudi večjo dvorano a
njihovo družabno življenje.
T. VRABl
Šmarski gasilci z novim domom
Gasilsko društvo iz Šmarja z okoli sto člani je eno naj;
starejših gasilskih društev v občini Šmarje pri Jelšah, saj
del^e že od leta 1880. Kot enega pomembnih datumov s«
gasilci iz Šmarja zabeležili tudi 18. oktober 1986. V sobot«
je bila namreč otvoritev gasilskega doma v Šmarju, ki s«
ga pričeli graditi že leta 1978.	|
Sredstva, ki so jih dobili po potresu, so zadoščala 2
izgradnjo doma do tretje faze. Nadaljevali so šele leta 1982
ko je k^sofinanciranju pristopila Toprova temeljna organiza
cija v Šmarju. Ta se je iz neprimernih prostorov preselila i
prostore gasilskega doma. Letos so uredili še okolico doma
Tako v tem objektu danes domujejo delavci Topra in šmar
ski gasilci, ki se lahko pohvalijo, da so dobro opremljeni z-
akcije. V soboto, ob otvoritvi, so prevzeli tudi majhen
bus za prevoz okoli dvajset oseb. Pomemben dogodek s(
obeležili še s tekmovanjem v gasilskih veščinah, ki sp se g
udeležile številne ekipe gasilskih društev iz občine Šmaiji
pri Jelšah.
M. A
Vaja v Škofji vasi
Ob 40-letnici obstoja industrijskega gasilskega društva *
Tovarni volnenih odej v ŠkoQi vasi so člani tamkajšnje!«
društva pripravili vajo na njihove objekte. To je bila zgol
lokalna vaja s katero so preizkusili svojo enoto in proslavila
mesec požarne varnosti.
Gasilci v Štorah
v sredo so člani enajstih gasilskih društev sektorja vzho'
pripravili večjo vajo na pomembnejše objekte železarn'
Store. Tudi s to vajo so se gasilci vključili v obsežne deja^'
nosti, ki jih izvajajo v mesecu požarne varnosti in znov'
(Ugotavljajo pomankljivosti, ki jih je treba odpraviti za uči"
kovitejše ukrepanje v primeru požara ali druge elementarni
nesreče, kjer je pomoč gasilca nujno potrebna.

novi tednik - stran 7
prva generacija
steklarskih tehnikov
jj produktivno zaposlovanje z
Jj,j,oljšanjem kadrovske
lllrukture zaposlenih, krepi-
ILv vloge izobraževanja, teh-
nologij®- organizacije in zna-
(nja. ojačanje razvojno-tehno-
lošhe službe, nadaljnja rast
konvertibilnega	izvoza,
j^jnierjanje sredstev akumu-
lacije v povečanje in tehnolo-
ško posodobitev proizvodrge,
50 glavni cilji srednjeročnega
razvoja Steklarske šole iz Ro-
.-aike Slatine.
i Glavno poslanstvo šole je in
'bo ostalo izobraževanja za po-
jjebe steklarske industrije. Po-
{ifg rednih, uvajajo nove pro-
1 parne izobraževanja za strojno
' predelavo ter za ročno obdela-
1 vo stekla. Te programe name-
{ravnjo ponuditi steklarski in-
dustriji v obliki rednega in izo-
braževanja ob delu. S stalnimi
oblikanni' kot so tečaji, semi-
iiaiji in podobno pa namerava-
jo steklarski kader seznanjati z
novostmi v naglem razvoju
steklarske tehnologije. Poleg
tega bodo nadaljeval z izpo-
polnjevanjem obstoječih izo-
braževalnih programov v
skrajšanem in programu sred-
njega usmeijenega izobraževa-
nja. Zaradi občutnega zmanj-
šanja števila ur praktičnega
pouka v programih usmerjene-
ga izobraževanja pa se zaveda-
jo, da bo treba posebno pozor-
nost posvečati izv^anju pri-
pravništva v steklarnah.
Po nekajletnih prizadeva-
njih so v Steklarski šoh v Ro-
gaški Slatini letos uvedli pro-
gram za šolanje steklarskih
tehnikov. V prvi generaciji bo-
dočih tehnikov je osemindv^-
set učencev, ob delu pa se jih
izobražuje petintrideset. Za ti-
ste, ki se izobražujejo ob delu,
so za letošnje šolsko leto pri-
pravili poseben program, s ka-
terim si bodo pridobili manj-
It^oča znanja, prihodrye leto
pa bodo nadaljevali z rednim
pro^amom četrtega letnika.
Za izv^anje obstoječega pro-
grama in novih učnovzgojnih
programov bodo morali zago-
toviti ustrezne prostorske in
lehriične zmogljivosti. V pro-
gramu imajo nove učilnice s
lodobno opremo, za posodobi-
tev praktičnega pouka pa iz-
gradnjo novih šolskih delav-
nic. Sem sodi še izgradnja šol-
skih športnih igrišč in obnova
doma TVD Partizan.
Zaradi vse večjih zahtev do-
mačega, posebno pa tujega tr-
ga, ki terja visokokakovostne,
zahtevne in sodobno oblikova-
ne izdelke, bo treba, poleg iz-
boljšanja kadrovske strukture
zaposlenih, posodobiti in po-
večati proizvodne zmogljivosti
z uvedbo nove tehnologije. To
bodo do.segli z zamenjavo lon-
čenih peči s kadno, ki bo obra-
tovala v treh izmenah, ter z na-
bavo nekaterih novih strojev.
Glavna usmeritev v proiz-
vodnji ostaja še vedno razvoj
visoko kakovostnih in malose-
rijskih proizvodov, s^ imajo
zmgoljivosti in kader, ki je
usposobljen nalašč za takšno
proizvodnjo. Poleg tega bodo
nadaljevali s proizvodnjo iz-
delkov iz svinčevega kristalne-
ga stekla in kristalina za široko
potrošnjo. Pri tem je večji del
proizvodnja steklenih izdelkov
za potrebe gostinstva, predv-
sem za gostišča in hotele višjih
kategorij. Od leta 1960 dalje je
Steklarska šola iz Rogaške Sla-
tine opremila preko 2500 hote-
lov širom po Jugoslaviji in v
tujini.
MARJELA AGREŽ
Jože Maček ima kovinostru-
garsko obrtno delavnico v Re-
ki. Telefona nima doma, ven-
dar se nekako sporazumeva s
svojimi partnerji preko radij-
ske zveze: »Ko smo se kr^ani
pred leti na nekem zboru odlo-
čali, kaj najbolj potrebujemo,
smo ugotovili, da cesto in tele-
fon. Prednost smo dali cesti in
jo uvrstili v program 3. samo-
prispevka. Vsi krajani, ki živi-
mo v bližini ceste smo dali še
po stotisoč dinaijev, vsi smo
delali udarniško, nekateri so
dali tudi les drugi so opravljali
traktorske prevoze; skratka,
mnogo smo napravih sami. Ce-
sto imamo in z njo smo rešili
problem povezave s svetom.
Pozimi se je namreč zgodilo,
daje potegnil plaz ali daje bila
cesta neprevozna zaradi snega,
pluženje na takšnem terenu pa
je bilo zelo težko. Upam, da
bomo iz naslednjim samopri-
spevkom prišli tudi do tele-
fona.«
Najprel cesta, potem telefon
¥ nedeUo praznujejo krajani Marljagradca
Otvoritev dveh asfaltiranih
cest bo osrednji dogodek za
praznik krajevne skupnosti
Marijagradec v laški obči-
ni. Krajevni cesti Radoblje-
-Plazovje in Bobek-Reka
sta iz programa tretjega ob-
činskega samoprispevka,
krajani sami so prispevali
dodatna sredstva in več ti-
soč udarniških ur, na po-
moč pa so priskočile tudi
delovne organizacije z ob-
močja Laškega.
Krpani te krajevne skup-
nosti so iz sredstev tretjega
občinskega samoprispevka
asfaltirali in prenovili tudi
odsek ceste Lahomšek-Troj-
no v dolžini 1100 tnetrov in
Tevče-Bezgovje v dolžini
1800 metrov in Marijagra-
dec-Bukovje. Tudi na teh
cestah so opravili vehko
udarniških ur, prispevali so
dodatna sredstva, dali so
gradbeni material in lasten
prevoz. Napravili bi lahko še
več, če jim ne bi neuije leta
1984 napravilo precejšnjo
škodo na cestah in kmetij-
skih pridelkih ter ob potoku
Lahomnica, katerega breži-
ne še niso uspeli urediti.
Kljub temu so krajani z
razvojem v zadnjih letih lah-
ko zadovoljni. Vsi zaselki
imajo dobro povezavo s sre-
diščem krajevne skupnosti,
uredili so tudi oskrbo z vodo
in kar je še zlasti pomembno
za kmetije, imajo napeljavo
za industrijski tok.
Športne prireditve ob kra-
jevnem prazniku se bodo
zvrstile v soboto, v nedeljo
pa bo naprej otvoritev obeh
cest, ob 15. uri pa se bo pričel
kulturni program. Kulturno
umetniško društvo Anton
Tanc iz Marijagradca bo na-
stopilo s kmečko ohcetjo. Na
igrišču pred reško šolo, ki so
ga uredili obenem s cesto, bo
veselo rcganje, za program pa
so poskrbeli mladinci iz
Tevč in Reke.
Odločili pa so se, da bodo
pričeh praznovanje delovno
in sicer z zborom krajanov
na katerem bodo obravnava-
li program za četrti občinski
samoprispevek. Jože Zabu-
kovec, predsednik sveta kra-
jevne skupnosti o samopri-
spevku pravi: »Brez njega si
ne moremo predstavljati na-
daljnjega razvoja krajevne
skupnosti. Čeprav smo v
zadnjih letih napravih vehko
na področju izboljšanja ko-
munalne infrastrukture, je
ostalo še vehko nerešenih
problemov, ki jih pa krajev-
na skupnost z lastnimi sred-
stvi ne bo zmogla. V pro-
gram smo uvrstih le glavne
naloge iz srednjeročnega
plana krajevne skupnosti. Te
so: razširitev telefonskega
omrežja, obnova treh mo-
stov ter obnova in razširitev
kulturnega doma v Marija-
gradcu.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Vlagali hoilo v Luče in Solčavo
¥ mozirski občini za manj razviti krajevni skupnosti
Julija je izvršni svet mo-
zirske občinske skupščine
pozval organizacije združe-
nega dela naj pripravijo
programe za vlaganja v
manj razvitih krajevnih
skupnostih Luče in Solča-
va. Pozivu so se najhitreje
odzvale industrijske orga-
nizacije združenega dela.
Elkroj načrtuje dokonča-
nje obrata za idzelavo kon-
fekcije, Smrega iz Gornjega
Grada proizvodnjo za kom-
pletiranje ponudbe etažnih
montažnih objektov, Ghn iz-
gradnjo obrata za namensko
proizvodjno, ki temelji na
masivnem lesu ter obrat za
predelavo masivnega lesa.
Gorenjeva tovarna malih go-
spodinjskih aparatov iz Na-
zarij ponuja možnost koope-
racijske proizvodnje, ki bi
potekala na domovih.
V prizadevanja za razvoj
manj razvitih krajevnih
skupnosti se je vključila tudi
Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga, ki je najavila usme-
ritev v primarni kmetijski
proizvodnji, ponuja tudi
možnost jgradnje manjših si-
rarn in hitrejši razvoj kmeč-
kega turizma. V turizmu bi
vlagali predvsem v posodo-
bitev gostinskih proatorov v
Lučah in Solčavi v skupni
vrednosti 160 milijonov di-
naijev, 300 mihjonov dinar-
jev pa bi vložili v razvoj
kmečkega turizma, da bi ta-
ko do leta 1995 pridobih še
dodatnih 192 ležišč. Posebna
delovna skupina mozirskega
izvršnega sveta mora izdelati
operativni razvojni načrt tu-
rizma. Tako Cinkarna in Ko-
vinotehna napovedujeta ob-
novo počitniških domov v
Logarski dolini. Izletnik do-
končanje kampa v Logarski
dolini. Turist iz Nazarij pa
obnovo gostišča Rinka v Sol-
čavi.
Ob vsem tem ne gre pozabiti
gozdarstva. Gozdno gospodar-
stvo iz Nazarij je nž^javilo iz-
gradnjo gozdnih cest do leta
1990 v skupni dolžini 62 kilo-
metrov. Gre za izgradnjo gozd-
nih poti na doslej nedostopnih
področjih. Za razvoj manj raz-
vitih krajevnih skupnosti je
pomembna tudi gospodarska
infrastruktura. PTT Titovo Ve-
lenje napoveduje razširitev te-
lefonskih central v Lučah in
Solčavi, Cestno podjetje Celje
pa obnovo ceste Ljubno-Luče
v dolžini sedem kilometrov.
JANEZ VEDENIK
Nova šola v Ratinski vasi
s samoprispevkom so v
občini Šmaije pri Jelšah
zgradili veliko novih šol, zla-
sti v iztekžuočem se referen-
dumskem obdobju. Z novim
samoprispevkom naj bi zgra-
dih tudi osnovno šolo v Do-
bovcu, ki je opredeljena v
skupnem programu občin-
skega samoprispevka za na-
slednje petletno obdobje.
Zadnjo naložbo iz naslova te-
kočega samoprispevka pa so
uradno predali namenu pre-
tekh petek. Gre za izgradnjo
druge faze osnovne šole Ra-
tanska vas v Rogaški Slatini.
Gradnja prve faze, ki je bi-
la zaključena predlani, je za-
jemala štirinajst učilnic s
spremljajočimi prostori, te-
lovadnico in šolska igrišča, z
drugo fazo izgradnje pa so
pričeh lani decembra. Zgra-
dili so nadaljnjih dvanajst
učilnic ter zaklonišče za oko-
li tristo občanov. Skupna
vrednost te naložbe znaša
dobre pol milijarde dinaijev.
S samoprispevkom so obča-
ni prispevali 40 odstotkov
sredstev, potrebnih za grad-
njo, ostali viri pa so bila sred-
stva amortizacije osnovnih
šol v občini, republiške izo-
braževalne skupnosti ter de-
nar, ki so ga namensko in
dodatno zbrali v krajevni
skupnosti Rogaška Slatina.
Na krajši slovesnosti ob
otvoritvi, ki so seje med dru-
gim udeležili predstavniki
izobraževalne skupnosti Slo-
venije, so za kulturni pro-
gram poskrbeh učenci os-
novne šole Ratanska vas.
M. A.
Uspela razstava
Villbalda Krainca
Razstavo skulptur Vilibalda
Kr^nca v hotelu Vesna v zdra-
vihšču Topolšica so zaradi ve-
likega zanimanja obiskovalcev
podaljšali do 4. novembra, če-
prav bi n^ bila odprta le do 20.
oktobra. To je prva samostojna
razstava likovnega amaterja iz
Celja, ki seje s kiparstvom pri-
čel aktivno ukvarjati pred
osmimi leti. Obdeluje predv-
sem glino, zanimive pa so zla-
sti kombinacije gline z lesom.
Po prvi razstavi na osnovni
šoli Frana Krajnca na Polulah
v Celju je sodeloval še na raz-
stavah v Radencih, v celjski
Cinkarni, v Zdravstvenem
centru, v hotelu Evropa, v ter-
mah Čateške toplice in v hote-
lu Slovenija v Portorožu. Od
prve razstave do sedanje v To-
polšici je Vilibald Krajnc pre-
hodil dolgo ustvarjalno pot. Na
njegovih zadnjih skulpturah se
odraža tudi poletno izpopol-
njevanje v kiparski koloniji v
Novem mestu.
MPB
Obrambni dan družboslovcev
Učenci tretjih in četrtih razredov Srednje družboslovne
šole v Celju so imeh pred dnevi obrambni dan. Tokrat je bil
nekohko drugačen kot ponavadi, saj so obiskah karavlo v
hribih nad Solčavo. Pot na vrh je bila naporna in mnogi so
vmes omagah. Po kratkem počitku je oficir, ki voili karavlo,
opisal živ^enje vojakov-graničaijev v tako odmaknjenem
kraju. Pogovor z njim je bil prijeten in zanimiv, saj so učenci
izvedeh marsikaj, vojaki pa so jih tudi lepo sprejeli. Pod
navzdol je bila lažja, vsi pa so se vračali z mislijo, da so
prijetno preživeh dan.	KLARA PAVŠER
Sodelovanje pobratenih KS
Pobratenje, ki so ga pred
Šestimi leti podpisali pred-
stavniki krajevnih skupno-
sti Center iz Celja, Piran in
Donji grad iz Doboja, posta-
ja vse bolj živo. Tako so Ce-
U^i letos obiskali krajane
^rana, pred kratkim pa so
se v Celjski krajevni skup-
nosti Center mudili gostje
« Doboja.
, Celjani so pobrateno kra-
levno skupnost Piran obi-
skali zelo množično in s se-
N popeljali številne kultur-
skupine. Pirančanom in
''Jristom, ki so septembra še
Polnili Tartinijev trg, so se
predstavili člani Harmonika-
^ega orkestra celjske glas-
^ne šole, folklorna skupina
^elezničarsko prosvetnega
društva France Prešeren in
lokalna skupina Terca. Si-
pa so Celjani in Piranča-
IJi na srečanju največ pozor-
l^osti namenili pogovoru o ii-
za obe krajevni skupno-
najbolj perečih stvareh,
za pospešeno prenovo
^•"ega mestnega jedra, »po-
mlajevanje« prebivalstva,
°cialno politiko ter skrb in
gr® z ostarelimi krajani,
^•^lipna ugotovitev je bila.
Se bosta obe krajevni
'^^^Pnosti lahko še bolje po-
ezovali prav z navezova-
J^m neposrednih stikov
-ifo posameznimi društvi iz
'H krajev.
> J. začetku oktobra pa so
obiskah gostje iz Do-
grada v Doboju, ki so
•^^jbolj zanimali za ureja-
nje in reševanje socialne pro-
blematike v Celju. O celj-
skem načinu dela so sprego-
vorili predstavniki Centra za
socialno delo, občinske
skupnosti za zaposlovanje in
Društva upokojencev Cen-
ter, gostje pa so si ogledali
tudi celjski Dom upoko-
jencev.
BOŽO PUNGARŠEK
Združuje ]ih glasba
Pred sedmimi leti je ravnatelj glasbene šole
iz Žalca Zoran Kovač zbral mlade glasbenike
in jih navdušil za igranje v pihalnem orkestru.
Večino instrumentov so imeli že glasbeniki
sami, s pomočjo delovne organizacije Gradnja,
ki je prevzela pokroviteljstvo, pa je KUD Svo-
boda nabavila še marykajoče instrumente. Že
po nekaj mesecih so se mladi glasbeniki pred-
stavili domačemu občinstvu, nato pa se je nji-
hova uspešna pot strmo dvigala.
Glasba jih je vedno bolj združevala in danes
pihalni orkester šteje že petdeset članov. Pri
vadbi jim je v preteklih letih precej pomagal
Vendi Videč. Mladi godbeniki vsako leto pri-
pravijo samostojen koncert. Najraje ubirajo
melodije resne in zabavne glasbe, nad koračni-
cami, ki so značilne za tovrstne orkestre, pa
niso najbolj navdušeni. Da jih ljubitelji tovrst-
ne glasbe radi poslušajo, dokazujejo številni
nastopi doma, letos pa so se podali tudi preko
meje v Bilčovs na Koroškem n v Geisenfeld v
ZRN. S samsotojnimi koncerti so na gostova-
ryih poželi številna priznanja, z mladinskim
orkestrom iz Geisenfelda, središča hmeljarstva
na Bavarskem, pa so sklenih trajno sodelo-
vanje.
J. K.
AERO - CELJE,
Kemična, grafična in papirna industrija
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
OBJAVLJA
prodajo upravne zgradbe v Celju,
Čuprijska 10.
Lega je v mestnem jedru.
Objekt je dvoetažen z delno koriščenim podstrešjem
in podkletitvijo, bruto površine 451,47 m^. Poleg ob-
jekta je še prizidek v izmeri 21,90 m^, kamnita ograja
ter pripadajoče funkcionalno zemljišče.
Prosimo zainteresirane, da se obrnejo na delovno
organizacijo AERO - Celje, Služba investicij, Trg V.
kongresa 5, ali na telefon (063) 23-628 ((063) 24-311),
vsak delovni dan od 6.00 do 14.00 ure.
8. stran - novi tednik
23. oktober 19^
Dve premieri v enem dnevu
v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje so v tej sezo-
ni oživili že pred leti ustanov-
ljeni oder Herberta Gruna,
znova se zavedajoč, da naj bi
imelo vsako gledališče ne-
kakšno svojo delavnico ali la-
boratorij, ki bi dajal prilož-
nost tako igralcem kot občin-
stvu za avangardno izražanje
in doživljanje gledališča.
Zdi se pomembno, da so v
SLG Celje za začetek pritegnili
k sodelovanju Celjana Vinka
Moderndorfeija, ki je avtor
teksta in hkrati tudi režiser de-
la Prilika o doktorju Josephu
Mengeleju. Delo je pretresljiva
scenska parabola o pošasti iz
Auschwitza in o njegovih žr-
tvah.
Premiera bo 29. oktobra ob
21. uri v muzejski sobi gleda-
lišča, kjer je prostora za okoli
40 gledalcev. Ponovitev bo že
naslednjega dne ob isti uri.
Predvidevajo okoli 10 pred-
stav tudi na drugih odrih. Za
igralce bo nastop v muzejski
sobi še poseben izziv tudi zato,
ker bodo nastopali pravzaprav
gledalcem tik pred očmi, kar je
posebna izkušnja. Na oživlje-
nem odru Herberta Gruna bo-
do nastopili: Bojan Umek,
Bruno Baranovič, Stane Po-
tisk, Milena Kaležič in kot
gostji Violeta Tomič in Jagoda
Vajt. Glasbo je napisal Jani
Golob, kostume je zasnovala
Alenka Bartl.
Istega dne, torej 29. oktobra,
vendar ob 17. uri pa bo v celj-
skem gledališču premiera mla-
dinske igre Otfried Preussler-
Stane Potisk Razbojnik Rogo-
vilež. Ko so v gledališču izbira-
li mladinsko igro, so se držali
načela, da je za mladino naj-
boljše komaj dovolj dobro.
Igra bo primerna za otroke do
12. leta starosti, režiral pa jo je
Miran Herzog, ki je v gledališ-
če pripeljal tudi scenografa
Branka Tojakoviča iz Zadra.
Oba pa imata veliko žlahtnih
izkušenj z lutkami in tako bo-
sta vnesla v igro sveže ele-
mente.
Sicer pa zgodba pripoveduje
o babici, ki ji je razbojnik Ro-
govilež ukradel »glasbeni«
mlinček za kavo, pa o dveh ko-
rajžnih, podjetnih fantičih, ki
se kot dva zvita detektiva na-
potita na lov za razbojni-
kom ... Vsega pa tudi ne sme-
mo izdati.
MATEJA PODJED
V čeijustili materije (slilcarsiie)
Vse bolj uveljavljajoči so celjski gale-
riji »KljUB« se, predvsem mlademu ob-
činstvu, predstavlja domači akadem.^iki
slikar Konrad Topolovec. Avtor, zaen-
krat še eden izmed »originalov« celjske
neinstitucializirane kulturne scene, ima
za seboj že nekaj skupinskih in samo-
stojnih razstav, pravkar pa je razstavljal
tudi v izolski »Algi<^.
Topolovec predstavlja izbor del iz svo-
jega večletnega ustvarjanja, iz katerega
je moč razbrati transformacijo začetnih
nadrealističnih vzgibov v težnjo po štu-
dijsko osvojenem formalno-estetskem
podajanju motiva. Le-ta temelji na upo-
dabljanju človeške figure, z obrazom, ki
nosi izrazit poudarek na čeljustih oz. zo-
bovju. Naslika ve obrazov, ki niso ne mo-
ški in ne ženski, temveč sintetično »člo-
veški« funkcionirajo kot arhetipski liki,
ki ne poizkušajo učinkovati skozi polje
narativnosti, mai-več zgolj skozi livac
likovnosti. Ta likovnost, ki je (vsaj) m
čelno področje ustvarjalne svobode je
umetnostno zgodovinskem procesu vt
nomer podrejena določenim izbranit
trendom in tako tudi Topolovec ne uhi
ja temu aksiomu. Rešuje pa te likovn
probleme na svoj, subjektivni način, h
je v obravnavi in še predvsem v mater
jalnosti kolorita samega. Slednje daj
pečat njegovim slikam, ki so upodobi
tve nekakšne praenergije, ki je v stanji
bivanja, ne pa tudi življenja. Se prav
trezno navzoča prikritost, ki se izkazuje
navzven skozi masko, kuliso, fasado. \
tem pogledu je Topolovec nadaljevala
duha sodobne celjske likovnosti, kije \
svojem najbolj prodornem izrazi
usmerjena v razmerje med vsebino ii
videzom.
BORI ŽZUPANČIC
Bojan Stili
Iz slovenske, iz jugoslo-
vanske kulturne in poli-
tične javnosti je odšel, a v
njej ostaja, Bojan Stih,
nazadnje direktor Vibe
filma Ljubljana. V letih
od 1970 do 1974 pa je bil
Bojan Štih tudi umetni-
ški vodja in upravnik Slo-
venskega ljudskega gle-
daUšča Celje, ki mu je za-
pustil neizbrisen pečat.
Bil je to čas velikih
predstav celjskega gleda-
lišča, lahko bi rekli popol-
noma novih _ odkritij in
doživetij: Župančičeve
Veronike Deseniške, Eli-
otovega Umora v kate-
drali, Gom bro \viczeve
Ivone, Claudelove Zame-
njave in še in še. V teh
štirih letih se je Bojan
Štih celjskemu gledališču
do konca predal in njego-
vo obdobje, to Štihovo
obdobje, je zaznamovalo
ves kasnejši čas, vse do
danes in ga bo še naprej.
Njegova zasluga je bila,
daje pripeljal celjsko gle-
dališče do umetniškega
in organizacijskega vrha
v katerem je še danes. S
svojo izvirnostjo in nepo-
srednostjo je znal poseči
v najbolj vsakdanje stvari
pri vodenju ustanove. V
gledališče je preko novih
abonm.ajev pripeljal ljudi
s podeželja, s Kozjanske-
ga, iz Savinjske doline in
drugod, uvedel je pogo-
vore s publiko. Bilje »bo-
ter« ustanovitvi odra Her-
berta Griina, ki ga je celj-
sko gledališče oživilo
prav letos...
Celjski ansambel je v
torek gostoval na Boršt-
nikovem srečanju v Mari-
boru in ob tej priložnosti
so predstavili pravkar na-
tisnjeni Zbornik celjske-
ga gledališča, posvečen
300. premieri na celjskem
odru. V Zborniku je, tudi
prispevek Bojana Štiha,
kjer se spominja svojega
obdobja v Celju in se zah-
valjuje za čas, ki mu je bil
dan in naklonjen za
ustvarjanje v celjskem
gledališču. Z enako hva-
ležnostjo se ga spominja
tudi celjski ansambel in
celjska kulturna javnost.
MP
S platni vedno med ljudi!
Konjiški likovniki upajo na ustrezen prostor
Pred dvema letoma se je li-
kovna dejavnost v konjiški
občini precej razmaknila, saj
so likovni amaterji pričeli
bolj organizirano delovati.
Pri sekciji delavsko prosvet-
nega društva Svoboda Slo-
venske Konjice deluje zdaj
osem likovnikov, ki se več-
krat srečujejo na delovnih se-
stankih, pripravljajo pa tudi
skupinske razstave, ki v kraju
bogatijo kulturno in turistič-
no ponudbo.
I^etos se je likovna sekcija
predstavila že z devetimi skup-
nimi in eno samostojno razsta-
vo. Člani so namenjah pozor-
nost predvsem delovnim orga-
nizacijam in s svojimi deli, ozi-
roma razstavami približali kul-
turo delavcem v Konusu in
Kostroju.
Ob nedavni skupinski raz-
stavi šestih članov sekcije je
častni predsednik Zveze kul-
turnih organizacij Slovenske
Konjice Konrad Sodin na slo-
vesnosti v predprostoru kul-
turnega doma v Slovenskih
Konjicah v imenu likovnikov
ponovno izrazil upanje, da bi
le-ti vendarle dobili svoj pro-
stor za delovanje in razstave. V
srednjeročnem načrtu kultur-
ne skupnosti je za to dejavnost
predviden del prostorov Ru-
dolfove hiše, kjer naj bi bila
razstavljena tudi muzejska
zbirka Slovenskih Konjic. Ko-
njiški hkovniki so s svojim de-
lovanjem in umetniškimi spo-
sobnostmi v minulih letih že
dokazali, da so njihova dela se-
stavni del kulturne ponudbe v
občini in izven nje in da jih
tudi ovire, kakršna je na pri-
mer primeren prostor, ne odvr-
nejo od njihovih usmeritev.
Prvi mentor likovne sekcije
je bil akademski slikar Peter
Krivec, zdaj likovne amaterje
vodi član sekcije in absolvent
za likovno umetnost v Ljublja-
ni Milan Lamovec. Predsednik
likovne sekcije pa je že vse od
leta 1975 Franci Ratej.
Na razstavi v domu kulture v
Slovenskih Konjicah so se z
deh na temo: »pomniki parti-
zanstva« predstavili: Slavko
Gosak, Milan Lamovec, Franci
Ratej, Slavko Slapnik, Franc
Skerbinek in Milan Zlatano-
vič. Beseda na slovesni otvori-
tvi je izzvenela tudi v pobudi,
da bi razstavo ponesli tudi v
druge, manjše kr^e v občini in
z njo oplemenitili duha ljudi
izven občinskega središča.
MATEJA PODJED
Filmsica delavnica TDF - tretjič
Teden domačega filma v
Celju ni želel nikoli biti
filmski festival, odtujena
množičnost in spektakel.
Prav zato so se pod njegovo
perutjo razvile tudi števil-
ne pristne oblike sodelova-
nja med gledalci, bolj in
manj zahtevnimi Hlmskimi
ljubitelji na eni in ustvar-
jalci filmov na drugi strani.
Pred tremi leti je TDF pri-
čel s Filmsko delavnico, ki
smo jo takrat koncipirali
predvsem kot možnost te-
meljitejšega, bolj pogloblje-
nega in specializiranega
spoznavanja oblik filmskega
ustvarjanja in spremljanja
filmske umetnosti na sploh.
Namenjena je bila vsem ti-
stim, ki jim film kot medij
bolj zanima, ki se z njim lju-
biteljsko ukvarjajo, ki jim
filmska vzgoja v šolah nudi
premalo. Tako je 1. filmska
delavnica potekala v zname-
nju posameznih elementov
režije filma.
Štirje eminentni jugoslo-
vanski Tilmski režiseiji,
France Štiglic, Franci Slak,
Goran Paskaljevič in Fadil
Hadžič so predstavili av^tor-
ski pristop k režiji, funkcijo
slike pri filmski režiji, reži-
serjevo delo z igralci ter vlo-
go scenarija pri režiji filma.
Delavnica je bila skratka ze-
lo specializirana. Obisk: v
glavnem učenci srednje
družboslovne šole in nekaj
filmskih ljubiteljev. Izkazalo
se je, da je zgolj teoretičen
pristop v obliki predavanj in
razgovorov preveč utrujajoč
in da si udeleženci želijo bolj
razgibanih, delovno inten-
zivnih srečanj.
Tako smo lani Filmsko de-
lavnico zastavili povsem
drugače. Postala je delavni-
ca v pravem pomenu besede.
Nadaljevali smo tudi s pre-
davanji: po projekcijj filma
Butnskala je njegov režiser
Franci Slak predaval o funk-
ciji fotografije V filmu. Naj-
odmevnejša je bila video de-
lavnica. Slušatelji so se sami
spoprijeli z video opremo in
prenosom lastnih zamisli na
video. Skupaj z mentorjem
Juretom Pervanjem, av
jem fotografije v števil
domačih filmih, so realizi
najustreznejši scenarij in
stal je kratek video filn
pravi mali avtorski proje
Uspeh nas je opogumil.'
ko se je rodila tudi ideja,
bi se v Filmski delavr
1986 lotili izdelave vič
spota, ki bi v TV prograi
najavil TDF prihodnje le
da bi posneli alternativno
denje TDF, morda pa še k
Letošnja Filmska delavi
ca se bo pričela že 3. novei
bra. Že lansko leto smo
njen program vključili pre
stavitev avtorja filmske gk
be, letos se nam bo predsl
vil znani komponist mlaj
generacije Jani Golob. C
pomoči ansambla in sodo
ne tehnike bo demonstrir
postopek nastajanja elel
tronske glasbe. Pravo delo
Filmski delavnici se bo pi
čelo s predavanjem o sceni
riju in njegovi funkciji p
filmskem projektu, ki ga b
imel scenarist Želj ko K«
zine. Zadnja dva dneva TDi
10. in 11. novembra bo stekl
video delavnica, ki bo let(
delovala pod mentorstvo!
režiserja Francija Slaka.
Animacija udeležencev 1(
tošnje Filmske delavnice j
že stekla. Krog udeležence
je številčno omejen, menim
pa, da bo kljub temu dovo
možnosti za vse, ki jih film i
video privlačita.
V. NENDl
Kulturo še vedno icroji dinar
¥ skromnih razmerah presežena kakovost In programi
Položaj s kadri v poklic-
nih kulturnih ustanovah v
Celju je še vedno pereč, so
znova opozarjali izvajalci
na zadnji seji skupščine
kulturne skupnosti Celja, ki
je bila prejšnjo sredo.
Najhuje je v knjižnici Ed-
varda Kardelja, pa v Sloven-
skem ljudskem gledališču in
Zavodu za spomeniško var-
stvo, kjer je zaradi kadrov-
ske stiske že motena redna
dejavnost. V njižnici, na pri-
mer, bi moralo biti po nor-
mativih zaposlenih 69 delav-
cev, pa jih je samo 42. Gleda-
lišče naj bi imelo 60-člansko
igralsko družino, a repertoar
uresničujejo le z 20 igralci.
Na nenehne razpise za delo
in štipendije ni odzivov.
Problem, ki prav tako ni
nov,»so prostori za skladišča
za poklicne ustanove in zno-
va seje tudi na skupščini vsi-
lilo vprašanje, kaj je s prosto-
ri v spodnjem gradu v Celju.
Tudi slaba in iztrošena teh-
nična oprema krni redno de-
javnost poklicnih ustanov.
Večina teh težav pa je pove-
zanih z denarjem, ki še ved-
no kroji usodo kulturi.
Nič bolje, če ne še slabše,
se godi ljubiteljski dejavno-
sti, ki se otepa s podobnimi
težavami. In vendar: čeprav
v skromnih razmerah, so v
kulturi marsikje uspeli cela
preseči kakovost in obseg
programov in kulturne po-
nudbe nasploh. Veliko na-
log, ki so si jih v kulturni
skuposti občine Celje zasta-
vili za minulo sredrijeročno
obdobje, je izpolnjenih. V ča-
su, ki so ga zaznamovala še
ustalitvena prizadevanja, se
je izredno razmahnila in or-
ganizacijsko utrdila plesna
dejavnost. Lani je bil v Celju
zaključen postopek razglasi-
tve kulturnih in zgodovin-
skih spomenikov, ni pa še
evidentirana in raziskana na-
ravna dediščina, iz kulturne
pa etnološka in tehniška. Tu-
di kulturne vzgoje v vzgojno
izobraževalnem procesu pri
kulturni skupnosti niso
uspeli popraviti. Zamrl je
stalni seminar Človek-delo-
kultura kot edina oblika kul-
turne vzgoje in animacije
odraslih. Možnosti nepo-
sredne menjave dela v kultu-
ri so omejene, vendar sta
uspešen primer sodelovanja
ponudila Pokrajinski muzej
in Zlatarne Celje pri organi-
zaciji mednarodnih zlatar-
skih razstav. Združeno delo
prispeva tudi pri organizaciji
večjih kulturnih manifesta-
cij, kot so Teden domačega
filma. Mladinski pevski fe-
stival in Zlata harmonika.
V minulem srednjeročnem
obdobju je bilo najuspešnejše
minulo leto, ko so v Celju
funkcionalno razširili Muzej
revolucije, v novih prostorih
pa je začasno razstavljen del
stalne zbirke likovnih del. No-
vo podobo je dobila tudi dvo-
rana kina Union, ki je preure-
jena za zahtevnejše koncerte.
Sanaciji kulturnega doma Voj-
nik kulturna skupnost Celje že
dlje časa namenja sredstva, ki
pa so kljub izrednim naporom
društva premajhna za hitrejšo
in učinkovitejšo akcijo.
MATEJA PODJED
Nova ifnjižnica
v Zidanem mostu
Ob Mesecu knjige in Tru-
barjevem letu bodo v občini
Laško pridobili novo knjiž-
nico v Zidanem mostu, v la-
škem dvorcu pa bodo odprli
zanimivo knjižno razstavo.
Nova knjižnica, ki jo bodo
v Zidanem mostu odprli v
petek, 24. oktobra 1986 ob
17. uri, za kar so' preuredili
prostore lamkjašnjega doma
Svobode, bo vsebovala 800
knjižnih enot. Knjižni fond
pa ne bo stalni fond, saj ga
bo občinska matična knjižni-
ca vsake toliko časa zame-
njevala. Po sistemu tako
imenovanega pomičnega
knjižnega fonda delujeta v
občini tudi krajevni knjižni-
ci v Brezah nad Laškim in pa
v Jurkloštru. V Rimskih To-
plicah je v prvih letih po voj-
ni že delovala krajevna knjiž-
nica, kasneje pa je njeno de-
lo zamrlo. Ža ponovno oživi-
tev knjižnice so pobudo dali
krajani, nova knjižnica pa bo
za svoje bralce odprta vsak
petek med 16. in 18. uro. Ob-
činska matična knjižnica La-
ško, ki ima na skrbi tud
omenjene krajevne knjižni '
ce, v taki organizacijski obli 1
ki deluje že od leta 1978, Tre
nutno ima cca. 2000 bralce'
in cca. 23.000 knjižnih enot
V laškem dvorcu v La
škem bodo v soboto 25. okto
bra 1986 ob 18. uri odprli za
nimivo knjižno razstavo pd
naslovom »Prvo berilo«
Razstava predstavlja zbirko
okrog 800 abecednikov in pr
vih beril iz 110 držav in v H'
jezikih, med katerimi je 81
slovenskih in 80 beril drugil'
narodov in narodnosti Jugo
slavije. Razstavljeni ekspo
nati predstavljajo osebn«
zbirko Marjana Marinška ^
Titovega Velenja, ki je t(
zbirko že predstavil na po^
dobnih razstavah v Titoverc
Velenju, Mariboru, Kosta-
njevici pa v Gradcu v Avstri-
ji. Ob otvoritvi razstave b"
spregovoril sam avtor, raZ;
stavo pa si bodo obiskovaK'
lahko ogledali vsak dan do 5
novembra.
Ž.B
oktober 1986
novi tednik - stran 9
travočasno načrtovanje je pogoj za
oljšo organizacijo letnega oddiha
1} pravočasno načrtovanje tega, ka-
J o, kje in kdaj bomo organizirali le-
e jvanje delavcev je predpogoj, da si
J t) splošno znani devizni evforiji in
I- odcenjujočem odnosu do našega do-
^ lačega gosta tudi sami zagotovimo
I- voj prostor na koščku naše obale.
J To še posebno velja za občino Celje,
i j ima za 42 tisoč delavcev le 5400
? ostelj v domovih in prikolicah delov-
^ ih organizacij, zato je pohvale vreden
: loizkus Komisije za oddih in letovanje
r iri Občinskem svetu ZSS Celje, kije v
I ačetku tega tedna organizirala skupni
1. fstanek agencije Kompas z vsemi de-
jvnimi organizacijami, ki nimajo svo-
' ih počitniških domov ali pa, če jih že
[Tiajo, ne zadoščajo potrebam. Po od-
livu sodeč, morda tudi ne bo ostalo le
5ri poizkusu.
I Prvič se je torej zgodilo, da o letova-
nju za prihodnjo sezono govorimo ta-
(co zgodaj, celo pred vsemi manjšimi
ijn večjimi borzami, po katerih bomo
;icer imeh jasnejšo shko o tem, kakš-
tf
no bo pravzaprav zanimanje tujcev za
našo deželo prihodnje poletje. Kljub
temu, da gre pri tem zaenkrat le za
predvidevanja in ne glede na to^ da je
bilo navkljub vsem pričakovanjem do-
mačih gostov ob morju letos pa 3 od-
stotke več kot lani (tujcev približno
enako) je verjetno pretirano upati, da
bodo hotelirji in zasebniki prihodnje
poletje Jugoslovanu ponudili več po-
stelj kot lani. Prav zato gre pobudo
celjskega občinskega sindikalnega
sveta in komisije pri njem, ki je bila
sklicatelj sestanka, pozdraviti.
Kompas ni postregel s kakšnimi bi-
stvenimi novostmi ali celo, kot je mor-
da kdo pričakoval, s kakšnim progra-
mom v stilu »počitnic za vsak žep.«
Naša največja agencija ima namreč v
vseh svojih programih dovolj privlač-
nega in »pristopnega« tudi za vse tiste
delovne organizacije, ki nimajo svojih
domov, ob dobri organizaciji pa Kom-
pasu tudi ni težko prikrojiti progra-
mov po željah interesentov. Bistveno
pri tem je pravočasno načrtovanje, to,
da v delovnih organizacijah pravočas-
no povedo, kje, kdaj, kako in za koliko
delavcev želijo organizirati letovanje.
Le tako bo možen pravočasen zakup
in le tako bo lahko od deset tisoč po-
stelj, kolikor jih namehjajo drugo leto
domačim gostom, dobiti tudi kaj kva-
litetnega. Prednost takšnega pravo-
časnega načrtovanja pa je tudi ta, da
bodo z zakupom večjega števila zaseb-
nih sob, prikolic ipd. za daljše časovno
obdobje tudi cena, pa morda še pogoji
za plačilo ugodnejši kot sicer.
Ob tem, da so v Celju zaradi znanih
vzrokov zamisel o ustanovitvi počitni-
ške skupnosti začasno opustili, je mor-
da tak pristop, kot so ga ubrali letos,
prvi korak, da bi se v agencijah z do-
bro organiziranostjo in celotno ponud-
bo od prenočišča, hrane in prevoza,
vsaj malce približali na stranski tir
odrinjenemu domačemu gostu.
RADO PANTELIČ
ibnova Starega gradu še kako pomembna
1 Celjski Stari grad obnav-
ljamo že dolga leta, vendar
[|e bila doslej obnova bolj
temeljit poseg v ohra-
lijanje kulturne dediščine,
^le krpanje najnujnejših
s^tvari. Na zadnji seji uprav-
inega odbora celjskega Turi-
^ičnega društva pa je pre-
vladalo mnenje, da se je
tajske obnove sedaj ven-
Marle potrebno lotiti v celo-
ii in Grad ponuditi ter pred-
staviti kot pomembno turi-
stično točko celjske občine,
h Shšali smo lahko, da je
celjski Stari grad že sedaj
/tretja najbolje obiskana turi-
stična točka v Sloveniji, let-
no pa ga obišče več kot 100
tisoč ljudi. Žal je za grajske
obiskovalce vse premalo po-
skrbljeno, ljudem ne znamo
predstaviti tistega, na kar bi
morali biti v Celju bolj po-
nosni kot pa smo. Doslej so
turisti in izletniki na Starem
gradu lahko uživali le v pre-
lepem razgledu, v restavraci-
ji, ki jo na gradu vodi Merxo-
vo Gostinstvo, pa so jim lah-
ko ponudili le najosnov-
nejše.
Na seji upravnega odbora
Turističnega društva, ki tudi
sicer skrbi za Stari grad, pa
smo lahko slišali, da se je
grajske obnove treba čim-
prej temeljito lotiti. Celjski
Zavod za spomeniško var-
stvo ima izdelane vse potreb-
ne študije, težava, ki jo je po-
trebno čimprej rešiti pa je,
kako pridobiti potrebna
sredstva za obnovo. Najbrž
bi bilo še kako prav, da se v
obnavljanje gradu vključi tu-
di občinsko združeno delo,
turistični delavci pa so pred-
lagah, da se v prihodnji refe-
rendumski program zajame
tudi obnova gradu. Doslej
sta namreč za obnovo pri-
spevali sredstva le občinska
in republiška kulturna skup-
nost, vendar je njun žep vse
preplitek za večje naložbe.
Obnova, seveda brez pose-
gov na Friderikovem stolpu,
ki jo sedaj načrtujejo bi ve-
ljala 50 milijonov dinarjev,
vendar Stari grad s tem še ne
bi dobil s^oje končne po-
dobe.
Da bi Celjani še bolj spoz-
nali, kako potrebna je teme-
ljita obnova Starega gradu,
pa bodo že prihodnje leto na
grajskem dvorišču pričeli z
organizacijo kulturnih in tu-
rističnih prireditev. Grajske
razvaline ponujajo prelepo
naravno kuliso za zahtevne
gledališke uprizoritve, okoli-
ca, ki bi jo bilo potrebno ure-
diti, razsvetliti in nekoliko
polepšati, pa je za takšne pri-
reditve zelo primerna. Zato
bodo na Starem gradu še do
letošnje zime uredili razsvet-
ljavo, vse instalacije pa bodo
položili pod zemljo, tako da
grajski videz ne bo preveč
moten.
IVANA FIDLER
Na seji upravnega odbora
so podelili tudi priznai^a
Turistične zveze Slovenije
za dolgoletno in prizadevno
delo v turistični družbeni
organizaciji. Bronaste pla-
kete so prejeli Neva Iršič,
Edo Gaberšek in prof. Lojze
Bolta, srebrno pa dr. Ervin
Mejak.
Predstavniki Merxa, ki so
se udeležili seje upravnega
odbora turističnega dru-
štva, so predlagali, da Za-
vod za spomeniško varstvo
izdela posebno študijo, ki
bo natančno opredeljevala
možnosti za razvoj gostin-
stva in turizma na celjskem
Starem gradu.
Pripravljenost za vlaga-
nje in širjenje tovrstne po-
nudbe v grajskih prostorih
torej je, vprašanje, ki še
vedno ostaja, pa je, kako bo-
mo k temeljiti obnovi gradu
pristopili v širši družbeno
politični skupnosti. Ni na-
mreč dovolj, da o potrebno-
sti obnove le govorimo, z
delom bo potrebno čimprej
pričeti tudi na povsem kon-
kretnih osnovah.
PLANINSKI KOTIČEK
Sprejem mladih planincev
Ob zaključku Tedna otroka je Planinsko društvo
Zabukovica pripravilo sprejem najmlajših v planinsko
organizacijo. Učenci prvega razreda osnovne šole Nade
Cilenšek Griže so se zbrali na planinski postojanki Hom.
Vodniki in mentorji so zbranim cicibanom razdelili
izkaznice, krijižice pionir-planinec. Vsak od sprejetih cici-
banov je moral odgovoriti na postavljeno vprašanje. Če je
bil odgovor na vprašanje pravilen, je bil udarec po zadnji
plati milejši kot če je bil odgovor nepravilen.
Mentor in mladinski vodnik sta spregovorila o liku pla-
ninca, o tem, kako se pionir obnaša na planinski poti itn.
Po sprejemu so sledile šaljive igre, starejši so spekli
kostanj, ki so ga mladi nabrali spotoma, na svoji poti na
Hom, srečanja pa so se udeležili tudi številni starši mladih
planincev. Sprjeto je bilo 40 cicibanov.
F. J.
Karta občine Žalec s pomanjkljivostmi
Občinska geodetska uprava Žalec je izdala in založila
karto občine Žalec v merilu 1:50 000 Izdelal in tiskal jo je
Inštitut za geodezijo in fotograisetrijo v Ljubljani. Za
laško in celjsko je to tako tretja karta z našega območja,
s tem, da so jo le Celjani izdelali v turistični izvedbi,
medtem ko so na žalski planinski domovi označeni tako
kot piše v legendi.
V žalski občini je vrisan na Dobroveljski planoti Dom
I. Štajerskega bataljona na Čreti. Tolsti vrh v njegovi bli-
žini ni naveden kot najvišji vrh na Dobroveljski planoti, pa
tudi 723 metrov visok prelaz na Lipi na karti ni povezan s
cesto iz Vologe.
Vse kaže, daje sedaj najvišja točka na meji žalske občine
Črni vrh (1204 m) na Veliki planini, Ne najdemu tudi Zaj-
čeve koče (PD Tabor), je pa označen kot planinski dom
Krivičnik. Dom pod Reško planino je označen, morda bi
bila lahko označena tudi Šmiglova zidanica kot zgodovin-
ski spomenik.
Dom zabukovških planincev so prestavili precej na
vzhod, čeprav stoji zraven cerkve. (Na karti Posavja, o
čemer smo že pisali, je ta dom pravilno vrisan). Vrisano je
tudi zavetišče na Bukovici. Tudi občinska meja je res
nevsiljivo označena, toda Gora Oljka bi m9rala še spadati
na naše območje. Občinski ljudski odbor Žalec je namreč
izdal odločbo za dodelitev in uporabo zgradbe na Gori
Oljki (Dobrič 35, pare. št. 33) stavbišče v izmeri 327 m" (vi.
št. 159, k. o. Dobrič) 10. januarja 1963 planinskemu društvu
Polzela. Ob praznovanju občinskega praznika leta 1963 je
bil dom ponovno doprt. Vmes je res bilo nekaj peripetij,
toda od leta 1981 je spet v planinskih rokah. Na zunanji
steni ima tudi edini od planinskih zgradb tablo z napisom.
Žal tudi ni vrisanih vseh smučarskih objektov, vrisana
je Je ena vlečnica na severozahodnem pobočju Jelenovega
roga. Tudi Zovneškega jezera ni. Izpolnjena pa je želja,
nedavno zapisana ob izdaji planinske karte Posavskega
hribovja, da je cesta do Pekla narisana z rumeno barvo.
Kaj več pa o turističnih objektih ni najti na tej karti.
Vseeno je karta dobrodošla in bo zanimiva tako za pla-
nince, ki lahko najdejo lepo vrisano stezo iz Letuša na
Dobrovlje, ali za turista, ki bo iskal kak kraj. Morda pa
kmalu dobimo drugo, dopolnjeno izdajo, tudi s planin-
skimi potmi in vsemi turističnimi zanimivostmi naše ob-
čine.
DO »METKA« vabi k sodelovanju mlade
strokovnjake in jim omogoča pripravništvo na
finančno-računovodskem področju ter na področju
računalniško podprtega informacijskega sistema.
1.	diplomirani ekonomist - finančne
smeri
Organizirano pripravništvo poteka v finančno-raču-
novodskem sektorju.
2.	diplomirani ekonomist - smer
Informatika
Organizirano pripravništvo poteka v Službi za orga-
nizacijo poslovanja in AOP.
Bodočim sodelavcem omogočamo:
-	strokovno in kreativno delo
• - možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnje-
vanja
-	solidno raven družbenega standarda.
♦
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
»METKA«, tekstilna tovarna in konfekcija, Ipavčeva
22, Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh
po sprejemu sklepa o izbiri.
Večera jugoslovanskih šansonov
že tretjič zapored bo v petek in soboto v Rogaški Slatini
kulturna prireditev Jugoslovanski šanson Rogaška 86.
Oba koncerta bosta v kristalni dvorani Zdravilišča, pri-
čela pa se bosta ob 20. uri.
Prvi večer bodo nastopih Srdan Marjanovič, Majda Sepe,
Lado Leskovar, Lada Kos, Zvonko Špišič. Alenka Pinterič,
Jani Kovačič, Meri Avsenak, Milan Hribar, Radojka Šverko,
Džuka Čaič, Marjana Deržaj in Bojan Kodrič. V drugem delu
petkovega koncerta se bo predstavil Pavle Minčič s poetsko-
satiričnim mini kabarejem Obtožujem se.
Na sobotnem koncertu bodo zapeli: Alenka Pinterič,
Džuka Čaič, Marjana Deržaj, Jani Kovačič^ Renata Brumec,
Bojan Kodrič, Meri Avsenak, Jadranko Črnko, Lada Kos,
Zvonko Špišič, Majda Sepe in Lado Leskovpr. Drugi del
koncerta bo retrospektiva prvih dveh festivalov Jugoslo-
vanski šanson Rogaška. Pevce bo spremljal ansambel
Bojana Adamiča Gitara in šanson.
Obiskovalci obeh koncertov bodo slišali petindvajset
novih skladb priznanih slovenskih oziroma jugoslovanskih
piscev besedil in glasbe, nekateri izvajalci pa se bodo pred-
stavili tudi kot hkratni avtorji glasbe in besedila.
M. A.
CESTNO PODJETJE CELJE
TOZD VZDRŽEVANJE IN
VARSTVO CEST
CELJE
vabi k sodelovanju
večje število delavcev za izvajanje
cestno vzdrževalnih del za
-	CVE CELJE, na področju Strmec, Vojnik, Štore,
Svetina (2 izvajalca)
-	CVE SLOVENSKE KONJICE, na področju Slov.
Konjice z okolico (2 izvajalca)
-	CVE ŽALEC - VRANSKO, na področju, Šenpeter,
Prebold, Griže, Žalec (4 izvajalce)
-	CVE RADMIRJE - MOZIRJE, na področju Gornji
Grad, Nazarje (2 izvajalca)
-	CVE TITOVO VELENJE, na področju Škale, Pleši-
vec, Raka in Velenje z okolico (5 izvajalcev)
-	CVE PODPLAT - ROGAŠKA, na področju Roga-
ška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Rogatec (2 izva-
jalca)
Pogoji: popolna ali nepopolna osemletka z možnost-
jo priučitve za dela (zidar, tesar in strojna dela z manj
zahtevno mehanizacijo).
Kandidati naj pošljejo svoje prijave s priloženimi
dokazili najpozneje do 30. 11. 1986 na naslov CEST-
NO PODJETJE CELJE Lava 42 - kadrovska služba.
Kandidati lahko pridobijo ve informacije za sklenitev
delovnega razmerja na sedežih CVE ali kadrovski
službi DO.
10. stran - novi tednik
23. oktober 19^
Mošt čaka na Martina
Najboljše sorte grozdja namenjene za buteljke
Po besedah Jožeta Topolška, vodje
vinske kleti pri Kmetijski zadrugi
Slovenske Konjice, bo vino, ki čaka
Martina v domači kleti kakovostno.
Stisnili pa so ga, kljub temu, da je
dobršen del pridelka obrala toča, več
kot lani, ko je trse prizadela pozeba.
Posledice le-te občutijo vinogradniki
še letos, saj je pridelek manjši naj-
manj za 30 odstotkov.
V konjiški kleti je prostora za 650
tisoč litrov vina, vkletili pa so ga 200
tisoč litrov, in sicer 150 tisoč litrov iz
družbenega sektorja in 50 tisoč litrov
iz zasebnega. Vrhunske sorte grozdja,
iz vinorodnih Skale so začeli obirati
20. okrobra, najboljše sorte kot so ren-
ski in laški rizling ter traminec bodo
začeli obirati po 25. oktobru. Iz trsov
na 4 ha vinogradov bodo stisnili 30
tisoč litrov najboljšega vina in ga spra-
vili v buteljke po katerih je vehko pov-
praševanje.
V konjiški občini je v družbenem
sektorju 50 hektarjev vinogradov, ki
pa še niso vsi v polni rodnosti. Večjo
pozornost dajejo belim sortam groz-
dja, saj je modra frankinja zasajena
samo na 7 hektarjih. V zasebni lasti pa
je 250 hektarjev vinogradov.
Odkup so v Zadrugi končah, lanske
zaloge vina so že pošle in v kleti je
dovolj prostora za novega. Konjiška
vinska klet ima prostora za 650 tisoč
litrov, vkletih pa so ga 200 tisoč litrov,
ali 150 tisoč litrov iz lastne proizvodnje
in 50 tisoč litrov od zasebnih pridelo-
valcev.
Večino vina prodajo v celjskem ba-
zenu, in sicer z oznako beli ali rdeči
Konjičan. Letos bo veljalo vino, kup-
ljeno v kleti 632 din belo in 504 dinar-
jev rdečo, pri čemer je vštetih tudi 12
odstotkov davka.
MATEJA PODJED
»Sem za večji zemljiški maksimum«
Janko CencelJ opozarja, da lep Izgled podeželja nI prava resnica o kmetovanju
Janko Cencelj iz Dobriše
vasi kmetuje na devetih
hektarih, zraven pa je še 12
hektarov gozda. V glavnem
je živinorejec, v hlevu ima
trenutno kakšnih 20 pitan-
cev, sicer pa se ukvarja še s
pridelavo pšenice. Kot dol-
goletni kooperant Hmeza-
dove Kmetijske zadruge Sa-
vinjska dolina je pomem-
ben pridelovalec in rejec.
Pred leti je bil tudi hmeljar,
vendar se je temu zelenemu
zlatu Savinjske doline od-
povedal, ker ni bil zadovo-
ljen s tedanjimi pogoji za
hmeljarjenje, pa še drugi,
osebni razlogi so ga odvrni-
li od hmelja.
Takšni bi bili lahko osnov-
ni podatki'iz njegove in nje-
gove kmetije osebne izkazni-
ce. Toda Janko Čencelj je
predvsem kritiško razgledan
kmet in njegova mnenja ter
stališča, zlasti o odmevanju
kmetijske gospodarske poh-
tike na terenu, na njivi ali v
hlevu, so upoštevanja vred-
na. Predvsem zato nam je bil
zanimiv sobesednik. Za le-
tošnjo slabo letino mnogih
kultur je tudi on v vremenu
našel precejšnjega krivca, si-
cer pa je zadovoljen s koru-
zo, grozdjem in predvsem
sadno letino, ki ja splošno
nadpovprečna, bistveno
slabše je bilo s pridelkom
pšenice in krompirja.
S pitanjem tudi ni vse rož-
nato, pravi Janko Cencelj,
saj cene kmetijskih pridel-
kov ne sledijo porastu cen,
tudi v kmetijstvu imenova-
nih »vhodnih« materialov.
»Ko delam obačun, včasih
s strahom pričakujem dobro
letino, kar se morda čudno
sliši,« razlaga in dokazuje,
»češ, je že tako, da so cene
nižje ob dobri letini, na
splošno pa moramo kmetje
svoj pridelek prodati za vsa-
ko ceno.«
O kmetijski politiki govo-
rimo včasih, da je ta slaba,
nekateri pa celo trdijo, da je
sploh nimamo. Kaj o tem mi-
sh Janko Cencelj?
»Takole mislim na sploš-
no. Pretežni del ljudi, ki za-
haja na vas, na podeželje,
med kmetije, najprej vidi le-
po urejene kmetije, hiše, go-
spodarska poslopja, mehani-
zacijo, urejeno komunalo.
Toda, če bi pogledali v srž
kmetovanja, bi lahko videli
in spoznali, da lep videz
kmečkega podeželja skriva
vrsto nerešenih problemov.
Predvsem gre za vprašanje
poznejših generacij, ki naj
nasledijo kmetovanje, ob
tem pa morajo že sedaj obču-
titi izrazito socialno varnost.
Te, žal, ria kmetiji še ni čutiti
dovolj. Še je dosti pobega z
dežele v mesta.
Kaj pa zemljiški maksi-
mum? Vse več je govora o
tem, da bi se spremenil ozi-
roma povečal. Vaš komen-
tar, Janko Cencelj?
»Za zemljiški maksimum,
četudi imam površine blizu
tega maksimuma, mislim, da
bi ga morah povečati. Ne sa-
mo zaradi boljše izkorišče-
nosti mehanizacije, ki jo
kmetje imamo, ampak tudi
zaradi celovitejšega in do-
hodkovno zaokroženega
kmečkega gospodarstva.
Najbrž z majhnimi kmetija-
mi in površinami ne bomo
mogh razvijati našega kme-
tijstva za večjo pridelavo in
prirejajo, za več in boljše
hrane.«
MITJA UMNIK
FOTO: E. MASNEC
RAZPISNI KOMISIJI
ODDELKA ZA OBČO UPRAVO IN
OBČINSKEGA INŠPEKTORATA
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
razpisujeta
prosta dela in naloge:
1.	referenta za premoženjsko-
pravne zadeve
2.	veterinarskega inšpektorja
Pogoji:
-	po zap. št-. 1: višja šola pravne ali upravne smeri in
najmanj 2 leti delovnih izkušenj
-	pod zap. št. 2: diplomirani veterinar in najmanj 5
let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit
Za opravljanje navedenih del in nalog bo delovno
razmerje sklenjeno za nedoločen čas in s polnim
delovnim časom.
Kandidati za zasedbo naj vloge z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev pošljejo razpisnima komisijama v ro-
ku 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30.
dneh po izteku roka za prijavo.
Šmarska jabolka tudi na tuje
Zaradi obilne letine jabolk so se v Hmezadovem
Kmetijskem kombinatu odločili, da bodo nekaj tega
sadja za industrijsko predelavo tudi izvozili. Prva
pošiljka, tisoč ton, je v ponedeljek že krenila v Italijo.
Gre za kompenzacijski posel, po katerem bo kombinat
uvozil sojine tropine.
Sklenjeni sta tudi dve pogodbi za izvoz industrijskih
jabolk (skupno 800 ton) v Avstrijo, vendar je ta posel
zaenkrat še pod vprašanjem. Sosedje Avstrijci se
namreč še vedno boje kontaminacijskih učinkov čer-
nobilske jedrske katastrofe.
M. A.
STROKOVNI NASVET
Miksomatoza - velika nevarnost
za kunce!
Leta 1952 se je pojavila prvič v Evropi in je zdesetkali
kunce najprej v Franciji, nato pa se je razširila po sosed
njih državah. V letošnjem letu se je prvič pojavila i
bližini Celja, v jesenskih mesecih pa še v Šentjurski ii
Žalski občini. Tako je ogrožena kunčjereja v celi občini
Bolezen povzroča zelo nalezljiv m odporen virus. Zivai
se okužijo z okuženo vodo, hrano, okuženo opremo
odpadki ali direktno med seboj. Bolezen lahko mehanične
prenaš^o tudi druge živali ali človek. Najpogostejši vir
okužbe pa so insekti, zlasti še tisti, ki pijejo kri; tore
komarji, razne muhe, bolhe itd. V okuženem insektu lahke
virus živi tudi do 6 mesecev in ves ta čas ta insekt lahke
povzroči bolezen pri kuncu.
Za človeka in drugim živahm miksomatoza ni nevarna!
Bolezenski znaki se pojavijo 2 do 10 dni po okužbi.
Vnamejo se očesne vesnice, oči se zagnojijo, pojavijo se
otekline v velikosti graha do lešnika na vekah, na smrčku,
na ušesih in spolnih organih. Otekhne na glavi ustvarijo
pri kuncu videz levje glave. Oboleh kunec preneha jesti, je
otožen in pogine v 7. do 14. dnevih. Pogin pri odraslih
kuncih je skoraj 100%, mladi lahko tudi preživijo.
Zdravljenje ni uspešno.
Brez temeljitih veterinarsko-sanitarnih ukrepov se pola-
goma okužijo kunci vsega področja in kunčjereja zamre.
Ker je miksomatoza tako nevarna bolezen se zatira po
zakonu. Vse obolele ali okužene kunce je potrebno ubiti
ali neškodljivo odstraniti, opraviti temeljito dezinfekcijo
ter zakopati ali zažgati okužen gnoj. V zdravih rejah je
potrebno kunce zaščitno cepiti in jih varovati pred
okužbo. Z gostimi mrežami je potrebno kunce zaščititi
pred insekti ter dodatno izvajati uničevanje insektov v
stajah. Vsak promet s kunci je prepovedan še šest mese-
cev po sanaciji zadnjega primera bolezni.
Kunčjereja je pri nas poleg intenzivne industrijske reje v
farmah, postala tudi množična bobi proizvodnja. Njen
ekonomski ali celo stabilizacijski pomen ni več zanemar-
ljiv. Tako smo ogroženi vsi!
IS pristojnih občin bodo predpisah z zakonom določene
ukrepe. Odredili bodo obvezno prijavljanje kunčjerej,
ažurno prijavljanje vseh sumljivih primerov in takojšnjo
diagnostiko. Prepovedali bodo promet s kunci, s kunčjimi
kožami, odpadki in z opremo. Odredili bodo obvezno cep-
ljenje kuncev proti miksomatozi. Vendar papirji sami
bolezni ne bodo ustavih. Le skupno temeljito delo rejcev
kuncev, veterinarske službe in upravnih organov bo dalo
rezultate.
Predlagamo, da vsi rejci kuncev takoj registrirate svoje
reje pri pristojni veterinarski organizaciji. Veterinarska
služba bo pri vas opravila zaščitno cepljenje in odredila
ostale potrebne ukrepe. Manjšim rejcem, priporočamo, da
vsaj za 12 mesecev prekinete s kunčjerejo! Vsak primer, ali
tudi le sum bolezni, takoj prijavite veterinarski službi. Ne
le rejci kuncev tudi vsi ostali občani pazite, da se bodo
odrejeni ukrepi vestno izvajali.
Cepljenje kunca stane 250 din in ga plača lastnik, stroški
diagnostičnih preiskav rejca ne bremenijo.
Le rejci, ki bodo spoštovali predpisane ukrepe bodo v
primeru pojava bolezni upravičeni do odškodnine za ubite
živali. Nepravilno ali malomarno ravnanje s kunci, ki bi
povzročilo nadaljnje širjenje miksomatoze, je kaznivo de-
janje.	,
mag. FRANC KOVAČ, ZZV Celje
kovinotehna
TOZD SKLADIŠČA IN
TRANSPORT
objavlja
prosta dela in naloge
»VZDRŽEVANJE TRANSPORTNIH
SREDSTEV« (Avtoelektrikar)
Pogoji:
-	končana IV. stopnja strokovne usposobljenosti -
avtoelektrikar
-	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
-	2 meseca poskusnega dela .
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objav-
ljenih del in nalog, naj pošljejo pisne ponudbe z
dokazili o izpolnjevanju v 10 dneh po objavi na
naslov: Kovinotehna Celje, Mariborska c. 7, Kadrov-
ski oddelek.
23. oktober 1988
novi tednik - stran 11
Še enkrat »Oh,
ta telefon«
Slava Šalamon iz Griž je v
pismu bralcev »Oh, ta tele-
fon« objavljen v NT dne 18.
9. 1986 odprla vrsto perečih
problemov naše telefonije.
Težav, s katerimi se srečuje-
mo uporabniki in, verjemite,
še bolj izvajalci, se v celjski
temeljni organizaciji Podjet-
ja za PTT še kako zavedamo.
Žal bralcev ne moremo poto-
lažiti z dobrimi obeti za na-
prej, saj zamujenega v prete-
klih desetletjih, ko je pri nas
prevladovalo prepričanje, da
je telefon luksus, v sedanjih
težkih gospodarskih razme-
rah ne moremo nadoknaditi.
Razmere so med posamez-
nimi občinami in tudi ob-
močji znotraj njih zelo različ-
ne, osnoven problem pa je
povsod zasedenost telefon-
skih central. Razen centrale
v Žalcu so vse polne. Dokler
ne bo okrepitve central, si ne
moremo obetati telefonskih
priključkov. Denarja zanje
pa ni. V naš srednjeročni
plan smo si začrtali naložbe
v vrednosti 6,3 milijarde. De-
narja zaradi neustreznih cen
in preskromnih prispevkov
ni, tako da v prvem letu sred-
njeročnega obdobja nismo
mogli narediti ničesar. Za
naložbo, za katere se bomo
dogovorili prihodnje leto, pa
bo zaradi dolgih dobavnih
rokov treba čakati vsaj dve
leti. Takšne so razmere in
obeti. Tovarišico Šalamono-
vo pa zanima vrsta določe-
nih vprašanj. Odgovarjamo
po vrsti.
Neekonomske cene pošt-
nih storitev, prelivanje sred-
stev iz telefonije v poštno de-
javnost, nikakršna ali mini-
malna akumulacija ne zago-
tavljajo ptt dovolj sredstev
za vlaganje v krajevna
omrežja in po zgraditvi le-
teh prodajo tt kapacitet po
tržnih cenah.
Prispevek, katerega porav-
na novi naročnik na zgraje-
nem omrežju je prenizek, da
bi se sredstva vračala v kra-
jevna omrežja, temveč se po-
rabijo za urejanje in dogradi-
tev kapacitet višjih nivojev
(medkrajevne in mednarod-
ne kapacitete).
PTT nima sredstev za pre-
meščanje oz. izravnavo, da
bi bili stroški na posamezni-
ka vsaj za glavno omrežje
enaki na celotnem področju,
ki ga pokriva, zato različni
prispevki.
To bi bilo nemogoče tudi
že zaradi inflacije, ki bi izni-
čila tako privarčevana oz.
prigospodarjena sredstva.
Razlog neenakemu pri-
spevku je tudi obseg del oz
gradnje, po posameznih KS
oz. področjih. Ni povsod na
voljo enako število naročni-
ških priključkov v ATC (av-
tomatskih telefonskih cen-
tralah). Zaradi tega se pone-
kod gradijo omre^a fiksno,
to je za več deset let, drugje
pa zopet omrežja v nadzemni
izvedbi, ki pokrivajo potrebe
le za nekaj let.
Organiziranje lastne delov-
ne enote; verjetno je s tem
mišljeno da bi celotno akcijo
izgradnje od primera do pri-
mera t.j. od ene do druge KS,
vodil PTT sam, brez sodelo-
vanja krajevne skupnosti,
oz. režijskih odborov, želimo
tudi sami.
Vendar tega, kot že rečeno,
ni mogoče zaradi pomanjka-
nja finančnih sredstev.
Kakšni so prispevki po po-
sameznih akcijah oz. KS; od-
govor je samo en: različni.
Točno definirati posamezne
prispevke ne moremo, to pa
iz večih razlogov.
-	v nekaterih KS so na voljo,
seveda kot pomoč, različna
denarna sredstva (mišljeno
po višini)
-	ponekod so vključeni sa-
moprispevki oz. sredstva
zbrana od referendumov
-	drugje spet so na voljo po-
moči od delovnih organizacij
oz. skupnosti
Enak prispevek se plačuje
samo na zgrajenem omrežju,
to je tam, kjer ureja naročni-
ški odnos PTT direktno oz.
preko Območne SIS za ptt
promet z naročnikom.
Cene kablov so različne,
vse je odvisno od vrste in na-
mena kabla. Kar pa se tiče
cene izkopov in ostalih del
pa lahko povemo, da se pov-
sem razlikujejo, odvisno pač
od izvajalca del.
Sami pač ne zmoremo
vseh del, zato iščemo ponud-
be in oddajamo dela zuna-
njim izvajalcem.
V nadaljevanju bi prosili
za točnejše vprašanje; ni na-
mreč jasno, ali gre za prispe-
vek, ki se plača na zgrajenem
omrežju in se v primeru or-
ganiziranih akcij ne združuje
ali pa gre za obročno odpla-
čilo, če je organizirana akcija
preko posamezne KS.
Tozd za PTT promet Celje
direktor
IVAN SLAMNIK
Odprto pismo
Kulturni
skupnosti občine
Celle
V Celju vstopamo v novo
koncertno sezono, ki naj bi
obogatila kulturno življenje
ljudi, ki si to želijo in potre-
bujejo. Žal že uvodni kon-
cert Slovenske filharmonije
2. 10. 1986 in koncert beloru-
skih gostov 14. 10. 1986 v ok-
viru abonmaja Zavoda za
kulturne prireditve kažeta,
da se odnos oziroma organi-
zacija dela te ustanove ni č^
sto nič spremenila (navkljub
večletnim vzpodbudam, da
se razmere v tej ustanovi
uredijo)! Napake na področ-
ju izbire programa za vsako-
letni abonma, kije že tako po
številu koncertov siromašen,
informiranje o posameznih
koncertih je omejeno na sil-
no skromne podatke; stikov
med DO in Zavodom prak-
tično ni; s strani Zavoda, ki
dobiva tudi sredstva za delo-
vanje Glasbene mladine Ce-
lje, ni vzpodbud in naporov,
da bi tudi mladino uvajali v
ta svet glasbe (kot delavec
glasbene šole smatram, da bi
Zavod samo z učenci Glas-
bene šole Celje imel povsem
napolnjeno dvorano v pri-
meru organiziranja mladin-
skega koncerta - ob nedav-
nem gostovanju Slovenske
filharmonije s strani Zavoda
žal v tej smeri ni bilo nobene
vzpodbude)!
Posledica vsega tega je, da
se od ustanovitve Zavoda
dalje obiski koncertov
vztrajno zmanjšujejo! Nava-
da je, da naj bi bil vsak kon-
cert tudi predstavljen s kriti-
ko v časopisu, vendar se zad-
nja leta tudi to opušča. Neza-
upanje v tako organizacijo
ponudbe je že tako veliko, da
se sedaj že drugo leto ljubite-
lji resne glasbe sami spušča-
mo v organizacijo dodatnih
obiskov koncertov v Ljublja-
ni. V to so nas prisilile tudi
težke izkušnje z Zavodom,
ravno z gostovanji Bernste-
ina, RostropoviŽa in Aškena-
zija v Ljubljani.
Ni moj namen s tem pole-
mizirati v časopisih. Predla-
gam, da kulturna skupnost
organizira javno omizje, na
katerem naj bi se le enkrat
pogovorili o načinu podira-
nja in razvijanja kulture v
Celju in okolici.
Zaključil bom s stavkom
M. Gabrijelčiča »OB NOVO-
GORIŠKI GLASBENI SE-
ZONI«: »Sicer pa bi bilo
smiselno primerjati celjsko
ponudbo s sorodnimi (Tito-
vo Velenje, Maribor, Nova
Gorica, Kranj).«
RADOVAN MARVIN
Neprijeten
dogodek
V petek, 12. septembra,
sem prišla na železniško po-
stajo v Celju ob 9.15 in čaka-
la na vlak, ki pelje za smer
Maribor. Po desetih minutah
čakanja sem vprašala neke-
ga tovariša, če vlak zamuja.
Odgovoril mi je, da je že od-
peljal. Notranji prometnik,
ki bi moral odhod vlaka na-
povedati, tega sploh ni storil.
Prav tako ni napovedal vla-
ka, ki vozi na progi Celje-
-Šmarje. Sprašujem se,
kakšna je ta ponudba za pot-
nike, če ti sploh" ne vedo,
kdaj vlaki prihajajo in kdaj
odhajajo in na katerem tiru
so. Znajti se mora sam in
spraševati.
NEŽIKA SMOLE,
Šmarje
33% ZNIZANJE CEN
KOPALNIH KADI - dolžine 170 cm,
v zeleni in rjavi barvi.
Informacije:
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA »EMO<<
Mariborska c. 68
63000 CELJE
Telefon: (063) 31-280
Slovensko ljudsko gledališče Celje:
Sreda, 29. oktobra ob 9,30. uri: Otfried Preussler in Stanko
Potisk: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, zaključena predstava za
osnvno šolo Rimske Toplice.
Sreda, 29. oktobra ob 17. uri: Otfried Preussleer in Stnko
Potisk: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, III. šolski abonma in
izven.
Sreda, 29. oktobra ob 21. uri: Vinko Moderndorfer: PRILIKA
O DR. JOSEFU MENGELEJU, premiera, ki si jo bomo lahko
ogledali na odru Hert)erta Gruna v Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju, je razprodana.
Dom krajanov Zagrad: V Domu krajanov Zagrad bodo v
soboto ob 19. uri člani gledališke skupine Žarek iz Žalca
uprizorili delo Ivan Brešana Hamlet v Blatnem dolu. Delo, ki
je bilo lani velika uspešnica, je režiral Iztok Valič.
Dom svobode Zidani most: Novo knjižnico bodo v Zidanem
mostu odprli jutri ob 17. uri, v kulturnem programu pa bodo
nastopili Železničarska godba Zidani most. Moški pevski zbor
Anton Aškerc iz Rimskih Toplic, Folklorna skupina Anton
Tanc iz Marija Gradca, člani Delavsko prosvetnega društva
Svoboda Zidani most in učenci celodnevne osnovne šole iz
Zidanega mosta.
Knjižnica Titovo Velenje: V velenjski knjižnici bodo pripra-
vili v petek ob 19. uri srečanje z Ljerko Belakovo in Bogomir-
jem Verasom, ki bosta spregovorila o svojem dosedanjem
delu. Srečanje bosta popestrila z odlomki, dialogi, kabarej-
skim programom in deli za otroke.
Dom kulture Titovo Velenje: V mali dvorani Doma kulture v
Titovem Velenju si bodo predvsem otroci v soboto ob 10. uri
lahko ogledali lutkovno predstavo za najmlajše Sapramiška. Z
delom Svetlane Makarovič se bodo predstavili člani ljubljan-
skega Lutkovnega gledališča.
V sredo ob 19. uri in 30 minut pa bodo v Domu kulture
nastopili tudi igralci Primorskega dramskega gledališča iz
Nove Gorice. Predstavili se bodo z delom Ljubomira Simoviča
Potujoče gledališče Šopalovič, ki ga je režiral Vinko Modern-
dorfer.
Razstavni paviljon Zdravilišča Rogaška Slatina: Še vse do
druge polovice novembra bo v Rastavnem paviljonu Zdravi-
lišča Rogaška Slatina odprta razstava likovnih del Leopolda
Stmada.
Likovni salon Vojnik: Vsak dan od 15. do 19. ure je v vojni-
škem Likovnem salonu odprta razstava likovnih del iz »Sreča-
nja shkarjev Vojnik 86«. Razstavljena dela bodo na ogled do
15. novembra.
Hotel Hum Laško: V soboto ob 20. uri bo v prostorih hotela
Hum v ftfeškem za ples igral ansambel Oliver Twist.
Hotel Dravinja Slovenske konjiče: Do 27. oktobra lahko v
hotelski restavraciji poskusite jedi iz zagorske kuhinje, vsak
petek in soboto pa je v spodnjih prostorih, v »D« klubu, tudi
disco.
Zdravilišče Dobrna: Nocoj ob 20. uri bo v prostorih Zdravili-
škega doma družabni večer s humoristoma iz Kulturno umet-
niškega društva Zarja Tmovlje. V hotelu Dobrna bo v soboto
ob 20. uri koncer Ženskega pevskega zbora iz Čuprije in celj-
skega Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Celja.
Prav tako v soboto pa bo v hotelu Dobrna tudi tretji tradici-
onalni medicinski ples.
Zdravilišče Laško: Jutri bo v Zdravilišču Laško od 20. ure
dalje za ples igral ansambel pbvezna smer.
Dom kulture Šmarje pri Jelšah: V torek ob 16. in 20. uri bosta
v domu kulture v Šmaiju pri Jelšah dve predstavi igralcev
Drame Slovenskega ljudskega gledališča iz Maribora. Na zak-
ljučenih predstavah za abonma Kozjansko se bodo mariborski
igralci predstavili z delom neznanega renesančnega avtorja
Benečanka.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Tudi razstava »Naših 40 let«, ki
so jo celjski knjižničarji pripravili v počastitev 40-letnice Štu-
dijske krgižnice in meseca knjige bo v prostorih knjižnice
Edvarda Kardelja odprta še vse do konca novembra.
Pokrajinski muzej: V celjski Stari grofiji so delavci Pokrajin-
skega muzeja pripavili razstavo »Pokrajina na podobah celj-
skega muzeja«, kjer si lahko ogledate izbor iz depx)niranih
zbirk. Razstava bo na ogled do decembra.
Likovni salon: Razstava slikarskih del Leona Koporca v
Likovnem salonu je na ogled do sobote.
Od 21. do 26.10. 86. sejem VSE ZA OTROKA
Spremljajoče prireditve: vsak dan od 9. do 18. ure
-	razstava ptic, muc, rib
-	luna parka
-	ob 15.30 risanke
-	ob 16. uri modna revija in lutkovne predstave
V nedeljo, 26. 10. zabavno-glasbena prireditev ob
14. uri. Nastopajo: Neca Falk, Svetlana Makarovič,
ansambel Rdeča kapica, plesna skupina IGEN in
drugi.
-	Bazen odprt vsak dan od 8. do 20. ure
-	Savna odprta vsak dan od 13. do 20. ure
-	Kegljišče odprto vsak dan od 13. do 22. ure
-	Tenis odprt vsak dan od 8. do 17. ure
-	Avto sejem vsako soboto od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
12. stran - novi tednik
23. OKTOBER ]
Na Čreti so se srečali stari znanci. Med njimi sta bila tudi Lidija Šentjurc in Sergej
Kraigher.
Dogodki, ki so bili na Čreti in so jih v soboto ponazorili so najboljša učna ura za mladi
rod.
Ponazorili so partizansico bitko na Greti
¥ teritorialne eriote so sprejeli mladince - prostovoljce
v soboto so na Čreti na Dobrovljah proslavili 45-
letnico prve frontalne bitke Štajerskega bataljona z
Nemci. V sončnem sobotnem dopoldnevu se je na Čreti
zbralo več kot dva tisoč udeležencev te bitke, borcev,
prvoborcev, mladincev, šolarjev, delovnih ljudi in
občanov mozirske in žalske občine.
Ob tej priložnosti so^ pripadniki teri-
torialne obrambe iz Žalca ponazorili
slavno bitko na Čreti, ko se je šestde-
set partizanov spopadlo s petkrat moč-
nejšim sovražnikom. Nemci so imeli
velike izgube, ta dogodek pa je odje-
knil vse do Berlina.
Bitko na Čreti je komentiral udele-
ženec te bitke, prvoborec Ludvik Zu-
pane Ivo, slavnostni govornik pa je bil
sekretar občinske konference ZSMS
iz Žalca, Janko Kos, ki je dejal, da bi
morali danes mladi bolj izkoristiti
možnosti, ki jih imajo. Predvsem mla-
di bi se morali bolj vključevati v toko-
ve gospodarstva in družbenega življe-
nja. Za zgled jim morajo biti mladi
skojevci, ki so se tudi na Čreti uprli
okupatorju.
Ob tej priložnosti so na Čreti sprejeli
v enote teritorialne obrambe 58 mla-
dincev-prostovoljcev. Slovesnosti na
Čreti so se med drugimi udeležili tudi
Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc in
Janko Sekirnik.
Pripadniki teritorialne obrambe so prikazali potek slavne bitke. Opisoval jo je udeleženec Ludvik Zupanc-Ivo.
Franc Punčuh 'ih Franc Skok, ki imata kmetiji v nepo-
sredni bližini cerkve Sv. Katarine na Čreti, kjer je pote-
kala bitka, sta bila pred 45 leti desetletna fantiča, a se še
spomnita dogodkov. Danes imata oba vzorno urejene
višinske kmetije.
Novi mladi pripadniki teritorialne obrambe
Na slovesnosti v počasti-
tev 45;letnice prve frontalne
bitke Štajerskega bataljona z
Nemci, ki je bila oktobra
1941. leta, so v vrste teritori-
alne obrambe sprejeli tudi 58
mladincev prostovoljcev.
Nekaj izmed njih smo pov-
prašali, zakaj so se odločili,
da vstopijo v vrste teritorial-
ne obrambe.
Ksenija Ajtnik iz Zabuko-
vice: »Obiskujem šolo Bori-
sa Kidriča v Celju in tam je
nekaj sošolk, ki so že v vr-
stah teritorialne obrambe.
Zanimalo me je to področje
in odločila sem se, da se
priključim mladincem pro-
stovoljcem. Prepričana sem,
da se bom tu naučila marsi-
kaj koristnega.«
Rado Borštnak, Šmatevž:
»Obiskujem srednjo kovi-
narsko šolo v Žalcu in kot
večino mladih ljudi tudi me-
ne zanima marsikaj v zvezi z
obrambo. Vem, da se bom
tudi marsikaj naučil, spoznal
pa sem že tudi mnogo novih
prijateljev. Vem, da bo vča-
sih tudi naporno, vendar me-
nim, da mora biti mlad člo-
vek aktiven tudi na področju
obrambe.«
Ludvik Rodošek, Šempe-
ter: »Nekaj starejših prijate-
ljev je že med pripadniki te-
ritorialne obrambe in tudi
njihovo pripovedovanje, ka-
ko je na raznih vajah in po-
hodih, me je spodbudila, da
sem se odločil za vstop med
mladince prostovoljce terito-
rialne obrambe. Precej tega,
kar se bom naučil tu, mi bo
prišlo prav tudi pri služenju
vojaškega roka, res pa je tudi
to, da moramo biti mladi
vsak hip pripravljeni za
obrambo domovine.«
JANEZ VEDENIK
Za nJim jo bilo videti
Trojica LIbelInIh Inovatorjev se Je že naveličala ^^zvezdnlštva-'
Zbrisal jo je, da je bilo za njim videti le
črto ... Delavec namreč, ki ne deli navdušenja
s trojico Libelinih inovatorjev, ki je izumila
napravo za kontrolo tehtnic, čeprav mu je nji-
hova inovacija v znatni meri olajšala delo.
»Kar naprej jih fotografirajo, kot da so boga
pocukali za brado!«, je zaokrožil nejevoljo de-
lavcev neidentificiran glas iz ozadja. Tudi tro-
jica Libelinih inovatorjev. Dani Krempuš, Adi
Koštomaj in Avgust Blazinšek, je že nekoliko
naveličana »zvezdništva« ali kot je dejal Adi
Koštomaj: »Ko smo dobili priznanje Zveze sin-
dikatov Jugoslavije, so vsi začutili potrebo, da
nas na nek način nagradijo.«
S strani inovatorjev je bilo že večkrat rečeno,
da mora biti inovacijska dejavnost sestavni del
vsakdanjega proizvodnega procesa. Ker v pre-
nekaterem delovnem okolju še ni tako, kajti
vrsta kolektivov še vedno dokaj dobro životari z
zastarelimi proizvodnimi programi, je cirkus, ki
ga zganjamo ob posameznih inovacijah, do neke
mere razumljiv. Je pa ob tem za inovatorje ne-
spodbudna nejevolja sodelavcev, vsaj v primeru
Libele, kjer je inovacijska dejavnost takorekoč
še vedno v povojih.
Slično razmišlja tudi Adi Koštomaj: »Razni
sprejemi so za inovator^je gotovo spodbudni,
vendar bi bilo več vredno, če bi bih inovatorji in
strokovnjaki več vredni in deležni večje podpo-
re v kolektivih, kjer so zaposleni. Tako pa je
problem, da se za inovacijsko delo sploh oč'
Ze zato, ker si vse preveč izpostavljen. Ko
lavci zvedo, da delaš na inovaciji, so sila |
vedni, ali bo uspela, ali ne. Vsaka naloga '
imeti praktični učinek in, če bi nam spod
bi bil velik halo. Kar je v razvojnem od |
logično, da se stroški razvojnega dela, ki ni ^
lo, brez problemov odpišejo, za inovatori'
mreč ne velja.«	'
Da delavci niso navdušeni nad inovaciji i
po svoje razumljivo in človeško, pravi
Krempuš: »Vsi ljubimo ustaljeni mir, tudi''
ci v neposredni proizvodnji. Ze če na cesti!«
daš nov prometni znak rečeš, kateri bedaK ''
postavil. Delavci si brez dvoma želijo '
dela, vendar bi radi ob tem zadržali tudi obi"
če norme, kar pa seveda ne gre.« Avgust B.'
šek k temu dodaja: »Čeprav podatki dokazi
da se je storilnost zboljšala kar za 90 odstoj?
delavec, ki upravlja z napravo, še vedno zai^
daje le-ta večja največ za 10 odstotkov.« f
Pc
V kolikšni meri se bo razmahnila inova;»f
dejavnost v posameznem kolektivu je oCL
tudi od poslovodnih in drugih vodstvenih T;
cev. Kot rečeno, trojica Libelinih inovatoCiij
najbolj zadovoljna z vzdušjem v kolektivi'^!
Koštomaj, pravi: »Načelno so vsi za inova%
dejavnost, ko pa pride do konkretnih P^pt
mov, se izkaže, da so podporo zagotavlja
deklarativno. S strani vodstva kolektiva P^'
tu in tam do kakršnega namiga, vendar gr*
čajno za težje probleme, s katerimi se ^
p.
NOVI TEDNIK-STRAN 13
e slike prvikrat v Celju
iinematograrije je
nastajanja so-
ji^ izumiteljev, ki
(rudili rešiti pro-
slik, živih fotogra-
lizliusnih aparatov
[rebnih izumov sta
(jata Lumičres z
, projekcije. Njun
^tograf, ki sta ga
istočasno za sne-
•gnje in projekcijo,
parat za predvaja-
I poznamo danes.
,(a patentirala 13.
195, konec decem-
parizu pripravila
,redstavo.
jvnih predstavah v
lotnem uspehu sta
res začela pošiljati
ance, ki sta jih pri-
anju svojih projek-
lemalnih aparatov,
'ako je za Parizom
atografske predsta-
189^6 London, nato
/Amsterdam, aprila
Berlin in Dunaj, junija pa še Be-
ograd. Obiski Lumieresovih od-
poslancev so se vrstili spočetka
v glavnih državnih prestolni-
cah, kjer so v reklamne namene
kazali svoj izum tudi vladarjem.
Tako SI je na Dunaju ogledal
predstavo tudi Franc Jožef (po
poročihh v časopisju je bil nad
novim izumom več kot navdu-
šen), v Beogradu pa tudi mladi
kralj Aleksander z materjo in za
njim še črnogorski knez Nikola.
Potovanja po prestolnicah so se
zaradi množičnega obiska ob-
činstva nekoliko zavlekla, tako
da so prišla manjša mesta na
vrsto šele v drugi polovici leta
1896.
Kljub temu se je na Sloven-
skem prvi potujoči kinemato-.
graf pojavil že oktobra in sicer
najprej v Mariboru, kjer je od
24. oktobra do konca meseca
razveseljeval Mariborčane
Charles Crasse. Po uspešnih
predstavah v mestu ob Dravi pa
se je v začetku novembra pred-
stavil še v Celju in v dneh od 3.
do 8. novembra 1896 predstavil
žive slike še Celjanom. Celjski
meščani so si lahko v vrtnem
salonu hotela Beli vol vsak dan
po štirikrat (ob 17., 18., 19. in 20.
uri) ogledali serijo osmih »po-
dob« različne tematike, ki jih je
časopisje opisalo takole: »Prva
slika kaže življenje na pariških
ulicah. Prikazuje nam promet
na cesti, kakor je mogoče le v
svetovnem mestu - klobčič lju-
di in vozil vseh vrst, ki se komaj
da razmotati. Druga slika kaže
prijetno družbo, ki se zabava pri
pikniku. Tretja slika francoske
vojake, ki se vračajo z vaj. Četr-
ta slika prepirajoča se kvarto-
pirca.^Peta slika: opeharjeni cu-
njar. Šesta slika: pralnico. Sed-
ma shka: plavalno šolo. In konč-
no: brzovlak pri vozi na postajo.
Daleč se širijo tračnice, postaj-
no osebje čaka na vlak. Vlak pri-
drvi naravnost proti gledalcu,
skoraj mislimo, da se moramo
umakniti...«
Navdušenje Celjanov je bilo
seveda nepopisno, čeprav so
predstave trajale le po nekaj mi-
nut in so bile cene vstopnic (50
kr. za prvo in 30 kr, za drugo
vrsto) sorazmerno visoke. Zato
ni nič čudnega, če je Crasse, ki
je nameraval ostati v Celju le tri
dni, predstavo podaljšal še za
dva dni.
Od tega časa dalje lahko bele-
žimo v celjskih listih vedno no-
ve oglase potujočih kinemato-
grafov, ki vedno znova zbujajo
pozornost zabave željnega celj-
skega občinstva. Hiter razvoj ki-
nematografije v desetletju pred
I. svetovno vojno, pa sproži tudi
idejo po ustanovitvi stalnega ki-
no-gledahšča v mestu. Že leta
1910 zasledimo prvo prošnjo na
občino za podefitev koncesije,
potem pa se take prošnje ponav-
ljajo vsako leto. Vendar pa celj-
ski občinski urad sprva vztrajno
zavrača prosilce, potem pa zara-
di zanimanja med Celjani 11.
oktobra 1912 sprejme sklep, da
postavi kino-teater v Celju obči-
na sama. Idejo uresničijo šele
tik pred vojno, leta 1915 pa dobi
Celje kinematograf še v Ga-
beiju.
JANEZ CVIRN
Z mislijo na zimo in s spo-
minom na poletje, ko so bile
na Tomšičevem trgu letne
prireditve, so v Sozdu Merx
prejšnjo soboto pripravili
Murino modno revijo. Napo-
tek za hladnejše dni je bil za
nekatere dobrodošel, saj so
prikazali res vrhunsko modo,
za prenekatere pa samo paša
za oči, saj so cene primerne
modi.
EDI MASNEC
Osebni podatki: višina -
enainštirideset centimetrov,
teža, petinštirideset dekagra-
mov, bivališče (najdišče) -
vrt Anke Brecelj v Libojah.
Ta velikanka ni bila edina,
bilo jih je še več, vendar
manjših. Gospodinja, tetka
Anka ji pravijo domačini, jih
je nabrala kar pred hišo, v
veselje in slast domačih. Pri-
jazna gospodiipa pa je što-
rovko ljubeznivo podarila,
tako da je njena slava konča-
la na gobarskem plesu, ki je
bil v soboto v hotelu Pre-
bold.
L. KORBER
Bodice
Potrpljenje je božja mast - proizvedena
po administrativni licenci.
Človek bi bil varen pred potresi, če bi
pred njimi tako hitro pobegnil - kot pred
odgovornostjo.
Zdaj pa res verjamem, da smo na psu -
cene so čedalje bolj »kosmate«.
Mnogi dogodki v gospodarstvu spomi-
njajo na nanizanko - »Pod krinko«.
MARJAN BRADAČ
Planinska razglednica
Kakšen kilometer pred vzponom na Planino pri Sevnici
nas pozdravi napis dobrodošli in še predno zavijemo v kraj
nas visoke table opozarjajo, kje je kaj, oziroma s čim se tod
ukvarjajo.
Foto: EDI MASNEC
črto
"emajhne podpore ne upamo spopasti. Sicer pa
Kolektivu nimamo niti popisa proizvodnih
"oblemov, tako da v tem trenutku ne vem,
f-ere pomanjkljivosti bi se v kolektivu splačalo
'Draviti.«
^jica Libelinih inovatorjev, Dani Krempuš,
Koštomaj in Avgust Blazinšek, je letos
^bila za avtomatsko napravo za kontrolo in
terjanje tehtnic, ki je pomemben prispevek
^Umanizaciji dela, posebno priznai^e Zveze
®^ikatov Jugosalavije. Pred kratkim pa so
^jeli tudi priznanje televizijske akcije »Ino-
Jtor leta«. Naprava uspešno deluje že dve
lanska gospodarska korist pa je znašala
^"jon 260.000 dinarjev.
^.ivimo v takšnih časih, ko jih je vse več, ki
'^/Jo vse skozi denar. Tako tudi Libelini delav-
so prepričani, da je dobila trojica inovator-
samo v Beogradu najmanj sto starih milijo-
- ^ inovacijo. Avgust Blazinšek se kislo na-
^nne: »Nihče nam ne verjame,.da smo dobih
^^dem starih milijonov«. Kakorkoh že, Adi
^^omaj pravi: »Zadovoljni smo, ker naprava
J^^sno deluje v proizvodnji, kar dokazuje, da
I ^n trud ni bil zaman. Še najbolj nas veseli,
smo prispevali svoj delež k hitrejšemu od-
Oanju težkega fizičnega dela oz. k večji hu-
^'^izaciji dela.«
VILI EINSPIELER
Foto: EDI MASNEC
Libelini inovatorji, Adi Koštomaj, Avgust Blazinšek in Dani Krempuš (na fotografiji od leve proti desni), so zadovoljni, ker se je
avtomatska naprava za kontrolo in umerjanje tehtnic potrdila v proizvodnji.
14. stran - novi tednik
23. oktober 19^
Srečanje v Liubifani
Kot sem že prejšnji teden zapisala v temle kotičku,
se letošnje srečanje slovenskih pionirjev dopisnikov
odvija v prestolnici naše republike. Ob danes naprej -
če seveda Novi tednik berete na dan izida v četrtek -
pa do sobote bodo tri naše dopisnice gostje ljubljan-
skih vrstnikov. Veliko zanimivih stvari se bo dogajalo
na tem srečanju in prepričana sem, da bodo vse tri
pionirke, ki so na povabilo našega uredništva potovale
v LJubljano, skrbno zapisale vse vtise in dogodke.
Seveda bomo vse skupaj potem tudi objavili, da boste
tudi ostali dopisniki izvedeli, k^ se na takšnem sreča-
nju dog^a.
Sicer pa z našega območja potuje na dopisniško
srečanje še več krožkov, s^ so pionirje vabila tudi
druga uredništva. Vsi tisti pa - ki ste letos ostah doma:
prihodnje leto bomo izbrali tri nove dopisniške krožke
- takšne, ki z nami še niso bih na srečanju. Seveda pa
bomo izbirah med n^bolj marljivimi. Zato nam pridno
pišite že letos!
Vaša Nadja
Kai kažejo zvezde
Tale prisrčni horoskop, ki
ga lahko preberete spodaj,
smo si sposodili iz glasila os-
novne šole 3. bataljona VDV
Vitanje: Glasovi izpod zelene-
ga Pohorja. Prihodnost svojih
sošolcev in seveda tudi vašo
je v zvezdah iskala ANDREJA
PESJAK, učenka 5. a razreda.
JANUAR, FEBRUAR
Dekleta:
Ta mesec boš pri matematiki
dobivala same petice, zato te
bo tovarišica pohvalila. Pred
vhodom v šolo se boš zaletela v
modrookca, ki ga že dolgo
ljubiš.
Fantje:
Neznanka ti že dolgo bega
srce, ti pa še vedno ne veš, ka-
tera. Skrajni čas je, da vzameš
v roke knjigo.
MAREC, APRIL
Dekleta:
Kadar je toplo, ga lahko povar
biš na sladoled. On pa ti bo
vrnil s prišepetovanjem med
kontrolno.
Fantje:
Mama je živčna, punca se ne
zmeni zate; vse je pač narobe.
Povabi jo v kino in ji priznaj,
da ti je všeč.
MAJ, JUNIJ
Dekleta:
Zadnji čas je, da spremeniš
pričesko in garderobo, se ti ne
zdi? Nosi raje miniko, da ti pri
kontrolnih ne bo preveč vroče!
Fantje:
Nekje se boš zaletel v Aman-
do, vendar ne tisto iz Dinastije,
temveč iz petega razreda.
Kmalu ji boš všeč!
JULIJ, AVGUST
Dekleta:
Ne misli, da si čedna, ker pi-
šeš svoje in njegovo ime po av-
tobusu. Nasprotno, še skregala
se bosta.
Fantje:
Topleje bo, zato pojdi na
sprehod v gozd. Povej ji, da je
tvoja srnica, ti pa si njen ...
SEPTEMBER, OKTOBER
Dekleta:
Doma boste kosili. Ponudil
se ti bo, da ti pomaga grabiti.
Ti pa takoj zagrabi za njegovo
srce.
Fantje:
T\'oja soba je zelo razmeta-
na. Čas je, da napraviš red.
Med posterje na steni nalepi še
svojo Madonno.
NOVEMBER, DECEMBER
Dekleta:
Med intervjuvanjem se boš
zagledala v njegove oči, on pa
v tvoje srce. Pazi na svoje srce,
njega pa raje pusti pri miru.
Fantje:
Čeprav drugim lažeš, srcu ne
moreš. Na igrišču bosta skupaj
igrala košarko. Pazi, da ne boš
poražen.
PionirH fotografirajo
Kot ste že v prejšnji številki Novej
Tednika razbrali, tudi letos nadaljujetr^
akcijo, kjer mladi fotografi skozi šolsk
leto objavlj^o svoje izdelke, mi pa skuš;
mo z nasveti pomagati, da fotografije čii
bolj uspejo. Tudi brez Fotohka si letošnj
akcije Pionirji fotografirajo ne bi mog
predstavljati, saj prispeva lepe nagradi
Za najuspešnejši krožek, ki bo sodelov;
skozi vso leto smo tudi letos rezervira;
lep fotoaparat, za posameznika pa fotor^
portersko torbo. Povečevalnik pa čak
foto krožek, ki se bo letos z določeniri
uspehom prvič pojavil v akciji. Veijetm
že veste, da ob zaključku šolskega let
izberemo 60 najboljših fotografij in jij
pokažemo na razstavi.
Čas je torej, da preidemo iz besed }
dejanjem. Pošljite nam torej svoje izdel
ke, ki naj bodo opremljeni z vašim ime
nom in priimkom, šolo, naslovom, izdela
ni pa naj bodo v večjem formatu, tako, dj
bodo uporabni za razstavo. »Nasmejte s(
prosim,« je pripisal pod objavljeno foto-
grafijo Roman Gubenšek iz Podčetrtka
katerega šola je lansko leto prejela nagra-
do povečevalnik. Roman je v svoj objek-
tiv zajel veliko neuporabnega prostora in
priporočamo, da pri naslednjem snema-
nju uporabi izrez, kakršnega smo mi žari-
sali. Boste videli, fotografija bo bolj zani-
miva.
Urednik fotografije
Teden otroka
v ponedeljek smo pisali kratke
povedi o miru: JAZ BI DALA
ZA MIR VSE.
v torek so naše deklice risale
risbe o miru.
V	sredo smo prinesli v šolo
svoje igrače in smo se igrali.
V	četrtek smo šli nabirat ko-
stanj in smo se zelo lepo imeli.
V	petek smo si ogledali risan-
ko, bila je zelo lepa.
METKA KORŠE, 4. a
COŠ Boris vinter
ZREČE
Dan v mofem
življeniu
»Andreja!« shšim predirljiv
glas. Pogledam skozi okno.
»Pridi dol,« zakličejo kakor v
zboru Maja, Sonja, Peter in Jure.
»Ja, takoj,« jim zakličem in že
izginem z okna ter vprašam ma-
mico: »Ali lahko grem dol?«
»Si se že naučila, si naredila
nalogo?« me sprašuje.
»Ja, že vse,« ji odgovorim.
»No, potem pa pojdi,« mi odvr-
ne, jaz pa že hitim po stopnicah.
»Kmalu pridi!« še zakhče za me-
noj, potem pa odide v stano-
vanje.
»Živijo,« pozdravim vse, ko
pridem na dvorišče, odzdravi pa
mi samo Maja, kajti ostale so za-
verovane v pogovor.
»O čem se pa tako zavzeto po-
govarjajo?« vprašam Majo.
»O včerajšnjem filmu,« mi od-
vrne.
»A tako. Tudi jaz sem ga gleda-
la. Vendar s^ mi zdi, da bi lahko
nehali. Kaj praviš?« ji rečem.
»Ja, res bi lahko nehali.«
»Gremo na grozdnje,« predla-
gam in vsi se obrnejo k meni.
»Ja, ni slaba ideja,« reče Peter
in vstane. »Kaj pa potem še čaka-
mo? Gremo!« zakliče Jure in vsi
skupaj se odpravimo »rabutat«
grozdje.
Grozdja smo se do sitega na-
jedli in kljub temu, da smo mora-
li bežati, smo se vračali dobre vo-
lje. Potem smo se še pogovarjali
pred blokom.
»Gor moram,« se nenadoma
oglasi sonja in prekine veselo
vzdušje.
»Ne še, no ...« jo prosimo, ven-
dar vseeno odide.
»Fantje, tudi jaz moram gor,«
reče Jure in že ga ni več.
»Če je pa tako, grem pa še jaz,«
zakliče v pozdrav Peter in tudi
on izgine. Potem grem tudi jaz in
še po stopnicah premišljujem ter
z veseljem v srcu ugotovim: »Še
en prijeten dan v mojem življe-
nju je-minil.«
ANDREJA SEVNIK, 8. c
Prva osnovna šola
CELJE
Otroci si telimo mir in igre. Narisala HELENA FIJAVŽ, OŠ Stranice.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
VSAL KJEJ SVU BOJE SREL ČEJ
AKO VAN AČ
Kitajščina? Kje pa! Zgoraj je napisan lep slovenski pre-
govor. V malce čudni obliki, res. Ampak, ker si brihtna
buča, ga boš brž razvozlal. V vsaki besedi prečrtaj eno
odvečno črko, potem pa tisto, kar bo ostalo, preberi po
vrsti. To pa še ni vse: črke, ki si jih izločil, ti bodo dale
geslo današrxje Atkine zanke. Ali veš, zakaj smo za geslo
izbrali prav to besedo?
Geslo napiši na dopisnico in jo do torka, 28. oktobra
pošlji na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 CELJE. Srečnega izžrebanca bo nagradila tovarna
AERO.
V prejšnji številki si moral poiskati odgovor na vpraša-
nje, kako se imenuje stroj, ki ga lončarji uporabljajo za
gnetenje gline. Rešitev si našel v prispevku Razgovor s
pečarjem, glasi pa se POLŽ. Nagrado pa dobi: Danica
Hribernik, Veselova 8, 63000 Celje.
V matematični
učilnici
Zunaj že spet dežuje. Poslu-
šam ropot dežnih kapelj ob oken-
sko steklo. Tovarišica razlaga no-
vo snov. Ne slišim je, ker mi v
ušesih šumi. Učilnica se mi zdi
bolj tesna, bolj zatemnjena. Vse
je zamegljeno, komaj komaj ra-
zločim postave za mizami. Vsi
nekaj pišejo, le meni se nič ne
ljubi. Že slišim ropot sten, ki pa-
dajo name, tovarišico, ki raziaga
vedno isto snov. Omara poleg
stene se je spremenila v levje žre-
lo in me bo zdaj zagrabilo in
zmečkalo v prah. Že se vidim z
zmečkanimi kostmi in razmesar-
jenim mesom. Uh, kako je to
grozno.
»Nehajte, nehajte!« vpijem.
»Pustite me, to boli!« Tedaj se
zbudim in pred seboj zagledam
svojo ljubo mamico.
To so bile moje najstrašnejše
sanje.
ALEKSANDRA RAZBORNIK,
7. a
OS Bratov Letonje
ŠIvlARTNO OB PAKI
iCDOil IŠČETA NiUDIE
NOVO V POTROŠNIKU! POTROŠNIKI LAŠKEGA
IN OKOLICE!
Obveščamo vas, da smo v Samopostrežbi Debro Laško pričeli s
prodajo
GOSPODINJSKEGA PLINA.
Po plin od sedaj v Samopostrežbo Debro Laško od 7.30-18.00!
Poleg ostalih gradbenih materialov vas želimo opozoriti na možnost
nakupa DEMIT FASAD - TIM Laško.
DOBIMO SE V SAMOPOSTREŽBI DEBRO - LAŠKO.
oktober 1986
NOVI TEDNIK - STRAH 15
li v torek zvečer je pri Čulku ;
»naril Dževat B. iz Celja. Ni ,
■ jji se hotel sprijazniti s |
r Im da nočejo postreči z l
, Lholom. zato se je odločil,
J si bo postregel kar sam.
5' stje, ki jim je odžiral pija-
' pa niso bili zadovoljni in
3 pomoč so prišli miličniki.
3 srefi seje Dževat ubogljivo
1 jpravil domov in mu ni bilo
eba prenočiti k miličnikom.
tf
. Tudi v bifeju Pri hrastu
. jstje niso imeli miru. Tam
. I, je v četrtek popoldne dra-
1 Ivan J. iz Lokrovca. Mihč-
, jju so ga za vsak primer od-
; eijali s seboj.
I Ivanu O. iz Košnice nika-
ni bilo po godu, da se
rata hotela Turška mačka
jprejo že pred enajsto uro.
[er ni bilo nikogar, da bi ga
ustil noter, je ročno vdrl.
[iličniki niso imeli nobene-
3 razumevanja za njegovo
eljo po nočnem popivanju,
i posebej ne, ker je Ivan že
^ kaznovan za nasilniško
bnašanje.
I Pred hotelom Merx pa sta
le v ponedeljek zvečer zrav-
gla Bojan P. in Drago G.
Ibračun s pestmi se je kon-
al z neodločenim izidom, za-
5 si je Drago sklenil pomaga-
i z debelejšim kablom, ki ga
J vzel iz svojega avtomobila,
'oda tudi to mu ni pomagalo
lo končne zmage, k^ti Bojan
JU je kabel izpulil in mu po-
tenc vrnil. Sicer pa bodo
iretep strokovno ocenili na
odišču, kamor so ju milični-
[1 ovadili zaradi uporabe ne-
ramega predmeta v pretepu.
N. K.
Poostren naiizor prometa na oestati
Letošnje prometne stati-
stike na celjskem območju
so precej bolj črne kot lan-
ske, zato so na območju
UNZ Celje že pred dvema
mesecema uvedli ukrepe
strožjega nadzora prometa,
kar pomeni tudi več pre-
ventivnih akcij miličnikov.
Žal tudi devetmesečni po-
datki niso kaj boljši od pol-
letnih. Na našem območju se
je v devetih mesecih pripeti-
lo 604 hujših prometnih ne-
sreč (87 več kot lani v istem
obdobju), v teh nesrečah pa
je umrlo 44 udeležencev v
prometu (6 manj), ranilo pa
se jih je 746 (119 več kot lani).
Med povzročitelji so na pr-
vem mestu vozniki osebnih
avtomobilov, takoj za njimi
pa že vozniki koles z motor-
jem in mopedisti, za njimi pa
kolesarji in pešci. Med vzro-
ki za prometne nesreče je na
prvem mestu še vedno ne-
primerna hitrost pred izsilje-
vanjem prednosti in vožnjo
pod vplivom alkohola.
Miličniki na Celjskem ugo-
tavljajo, da so za bolj črne
prometne statistike v veliki
meri krivi vozniki koles z
motorjem in mopedisti, ki
predvsem v mestih ne upo-
števajo prometnih predpisov
in delajo precejšnjo zmedo v
prometu. Nekatere akcije so
pokazale, da veliko voznikov
(spet so tu najpogostejši kr-
šitelji mopedisti) pelje v kri-
žišče, ko je na semaforu priž-
gana rdeča luč.
Precej je bilo tudi akcij z
radarjem, ker je neprimerna
hitrost še vedno prva med
vzroki za nesreče. Na takš-
nih radarskih kontrolah si-
cer odkrijejo precej kršite-
ljev, žal pa, kot kaže, kazni
očitno premalo zaležejo.
Jesenski in zimski meseci
so, kar se prometa tiče, še
bolj nevarni. Vsa leta nazaj je
bilo največ mrtvih v promet-
nih nesrečah prav v zadnjih
treh mesecih, ko na voznike
prežijo na cestah še dodatne
nevarnosti - megla in mokro
listje. Poleg tega se približu-
je tudi Martinovo, ko za vo-
lan sede še več vinjenih voz-
nikov kot običajno. Miličniki
na Celiskem zato v nasled-
njih mesecih pripravljajo še
več preventivnih prometnih
akcij, poleg radarskih kon-
trol pa bo nekaj preventiv-
nih akcij, v katerih bodo
iskali vinjene voznike za vo-
lanom.
SREČKO ŠROT
Črna serija na cestah celjskega območja prejšnji teden, ko je
v štirih prometnih nesrečah umrlo šest ljudi, še dva pa sta
umrla pri delu s traktorjem, (žal) potrjuje napovedi milični-
kov in tudi prometnih statistik iz prejšnjih let, da so zadnji
trije meseci v letu najbolj nevarni oziroma, da se takrat
pripeti največ prometnih nesreč s smrtnim izidom. V spreme-
njenih pogojih vožnje (megla, listje na cestah in kasneje še
sneg) je še posebej nevarna prehitra vožnja (prejšnji teden so
se zaradi prehitre vožnje pripetile tri prometne nesreče s
smrtnim izidom). Do kakšne tragedije pa lahko pripelje vinjen
voznik za volanom, pa se je pokazalo na Teharju. Zato ne bo
odveč, da še enkrat napišemo opozorilo miličnikov, da je
potrebno več previdnosti na cestah, predvsem pa vožnjo prila-
goditi razmeram. Za tiste, ki teh opoziril ne bodo upoštevali,
pa bodo miličniki pripravili v teh dneh več preventivnih akcij
in jih tudi ustrezno kaznovali.
Slovesna otvoritev
razstave o NZ
v torek popoldne so v
domu JLA v Celju sloves-
no odprli razstavo o narod-
ni zaščiti v NOB in revolu-
ciji na Slovenskem. Gre za
zanimiv prikaz fotografij,
literature in drugega doku-
mentarnega gradiva, ki je
razdeljen na tri vsebinske
sklope: okupacija, razvoj
narodne zaščite in šolanje
pripadnikov narodne zašči-
te v Beli Krajini. Organiza-
torja, Pokrajinski komite
za SLO in DS ter UNZ Ce-
lje sta poskrbela tudi za
strokovno vodstvo na raz-
stavi, vseeno pa večjim, or-
ganiziranim skupinam pri-
poročajo, da svoj ogled raz-
stave prej najavijo. Razsta-
va o narodni zaščiti bb od-
prta teden dni, vsak dan od
7. do 17. ure.
S. Š.
Neprimerna hitrost - dva
mrtva
v soboto zvečer, nekaj pred 19. uro
se je pripetila hujša prometna nesre-
ča na cesti Stranice-Vitanje zaradi
neprimerne hitrosti voznika gasil-
skega avtomobila.
Iz Vitanja je peljal z gasilskim avto-
mobilom 30-letni Roman Kotnik iz Vi-
tanja. V bližini Stranic je zaradi preve-
like hitrosti v blagem desnem ovinku
zapeljal na levi vozni pas; iz nasprotne
smeri je takrat pripeljal z osebnim av-
tomobilom 43-letni Franc Soje iz Tito-
vega Velenja.
V silovitem trčenju je voznik Soje
ostal vkleščen v vozilu in je zaradi hu-
dih ran umrl na kraju nesreče. Sopot-
nika v njegovem avtomobilu, 54-letne-
ga Ferdinanda Hribernika in 46-letne-
ga Ladislava Sojca iz Titovega Velenja
so prepeljali v bolnišnico, kjer je Hri-
bernik zaraSi hudih ran umrl. Voznik
gasilskega avtomobila Kotnik in nje-
gov sopotnik sta bila le lažje ranjena.
Peška umrla na kraju
nesreče
Prejšnji torek zvečer, nekaj po 20.
uri je na magistralni cesti v Drešinji
vasi 39-letni Milan Kukovič iz Vrbja
pri Žalcu (na začasnem delu v ZRN) z
avtomobilom podrl 72-letno Terezijo
Lipičnik iz Petrove, ki je umrla na
kraju nesreče.
Lipičnikova se je peljala z avtobu-
som in v Drešinji vasi izstopila. Ker je
težko hodila, jo je sopotnica Marija
Grum spremila čez cesto, potem pa naj
bi se vrnila na avtobus in peljala na-
prej. Voznik avtobusa je zato počakal
na postajališču.
Ko sta prišli ženski že čez cesto, je iz
Celja proti Žalcu pridrvel z osebnim
avtomobilom Milan Kukovič in zadel
Lipičnikovo, ki jo je vrglo skoraj 18
metrov daleč, kjer je padla na tla in
obležala mrtva. Grumova ni bila ra-
njena.
Neprimerna hitrost in
Izsiljevanje prednosti
V	petek popoldne, ob 14.30. uri se je
pripetila huda prometna nesreča v
križišču Kersnikove in Tkalske ulice
v Celju.
Po Kersnikovi ulici je od Dečkove
ceste proti Gregorčičevi ulici peljal z
osebnim avtomobilom 24-letni Gorazd
Šalej,iz Tomšičeve 10 v Titovem Vele-
nju. Šalej je vozil precej prehitro, po-
tem pa blizu križišča s Tkalsko ulico
začel prehitevati mestni avtobus. Til
pred križiščem je avtobus že prehitel
in zapeljal na desno stran ulice, takrat
pa je iz Tkalske ulice (iz smeri Ipavče-
ve) pripeljal z osebnim avtomobilom
37-letni Nešad Sali iz Zidanškove 7 v
Celju. Sali je izsiljeval prednost Šaleju,
tako da je prišlo do silovitega trčenja.
V	nesreči je Nešad Sali dobil tako
hude poškodbe, daje na kraju nesreče
umrl, sopotnico v njegovem avtomobi-
lu, 26-letno Cvetko Čater pa so prepe-
ljali v bolnišnico huje ranjeno. Voznik
Gorazd Šalej je bil lažje ranjen, škode
na vozilih pa je za 5 milijonov dinarjev.
Kolesar umrl med prevozom
v bolnišnico
Prejšnjo sredo se je na regionalni
cesti v Teharjah v prometni nesreči
umrl kolesar Milorad Novarlič iz
Celja.
Kolesar je vozil proti Storam, ko je
za njim pripeljal s fičkom 34-letni Da-
nilo Sivka, prav tako iz Celja. Sivka je
bil vinjen in je vijugal po cesti, tako da
je zadel kolesarja, ki ga je vrglo na
pokrov prtljažnika, potem pa še na
streho a^omobila.
Sivka je potem peljal naprej, zavozil
v levo in tam trčil v osebni avtomobil,
ki ga je vozil 18-letni kandidat za voz-
nika Dane Gubenšek s Trške gore, ta-
koj nato pa je Sivka s fičkom trčil še v
osebni avtomobil 30-letnega Marjana
Žalerja iz Osredka pri Šentjurju, ki je
pripeljal za Gubenškom. Po drugem
trčenju je kolesarja vrglo s strehe, Siv-
ka pa je zavozil na njivo.
V nesreči se je kolesar tako hudo
ranil, da je že med prevozom v celjsko
bolnišnico umrl. Huje se je ranil tudi
Gubenškov inštruktor, 56-letni Stani-
slav Šumej iz Šentjurja, Sivka pa se je
lažje ranil.
ztiril potniški vlak
sreči nihče ni bil ranjen
v četrtek, malo pred pol-
Kvom je v Celju, približno
P metrov od železniške po-
Ue proti Tremarju iztiril
btorni električni vlak, v ka-
fem je bilo približno 300
itnikov. K sreči ni bil nihče
hjen, škode pa je za 2 milijo-
I dinarjev (brez škode, ki je
Btala zaradi precejšnjih za-
Bd drugih vlakov).
Strojevodja, 24-letni Jože
lumkirher iz Sevnice je
kšnih 800 metrov od postaje
i kretnici številka 2 na des-
fn tiru opazil delavce in jih
ozoril z zvočnim signalom,
slavci se niso umaknili, nih-
Pa tudi ni pokazal znaka
'op«. Strojevodja je vseeno
^'iral, ko pa je prevozil kret-
■0, je začutil poskakovanje,
^ je vključil hitro zavoro.
je lokomotiva zapeljala
eno, vagoni pa na drugo
^ in prišlo je do iztirjenja.
Posebni komisiji celjske
UNZ in železniškega gospo-
darstva sta kasneje ugotovili,
da vodja železniških delavcev,
ki so obnavljali tire, ni upošte-
val varnostnih predpisov, ko
so nameščali železni čep na
kretnici, vendar čepa niso
uspeli namestiti do prihoda
vlaka.
Čeprav je bilo v iztirjenem
vlaku približno 300 potnikov,
ni bil k sreči nihče ranjen, ško-
de pa je za 2 milijona dinarjev.
Zaradi iztirjenja je nastala pre-
cejšnja škoda z zamudami vla-
kov. Železničarji so namreč
uspeli usposobiti en tir šele do
16. ure, drugega pa do 19. ure
zvečer. Tačas pa so si potniški
vlaki na relaciji Celje-Zidani
most (med njimi tudi medna-'
rodni ekspresni vlak) nabrali
tri ure in pol do štiri ure in pol
zamud.
S.Š.
Ispeh celjskih
Šoferjev
Na Hrvaškem je bilo
?red dnevi republiško pr-
'^nstvo poklicnih vozni-
kov, ki se ga je udeležila
■Udi tekmovalna ekipa
jeljskega Združenja šo-
in avtomehanikov.
Celjski šoferji so na tek-
'^ovanju dosegli lepe
jspehe, saj je Franc Čoki
■Usedel prvo mesto v ka-
^goriji lahkih tovornih
poleg tega pa je do-
laskav naslov »voz-
leta« in bil proglašen
^najboljšega voznika
^-ovih vozil. Dobro se
, f^drezal tudi drugi celj-
tekmovalec Blagoje
ožič, ki je zasedel prvo
v kategoriji težjih
"bornih vozil.
S. ŠKOBERNE
Vlomilci iz Zenice za zapahi
Na celjskem sodisču so
prejšnji teden obsodili na
sorazmerno visoke zaporne
kazni skupino vlomilcev iz
Zenice, ki so v zadnjem letu
vlamljali v stanovanja v
Sloveniji in nakradli za pri-
bližno 15 milijonov dinar-
jev zlatega in drugega naki-
ta, vrednejših tehničnih
predmetov in denarja. Sku-
pina je pri vlomih v stano-
vanja uporabljala vlomilni
glavnik.
Sodišče je obsodilo 32-let-
nega Senada Islamoviča na 8
let zapora, 30-letr^ega Slobo-
dana Dragoljiča na 7 let za-
pora, 30-letnega Ivico Čube-
la na enotno kazen 4 leta in 3
mesece zapora in 35-letnega
Nedeljka Lediča na 5 let in 6
mesecev zapora. Dragojlovi-
ču so izrekli tudi ukrep ob-
veznega zdravljenja alkoho-
lizma in narkomanije, vsi pa
bodo morali povrniti nastalo
škodo. Vsem štirim so tudr
podaljšali pripor do pravno^
močnosti sodbe, čas prabit v
priporu pa so jim všteli v
kazen.
Skupina je prvič prišla v
Slovenijo lani, potem pa so
se z Ledičevim avtomobilom
vrnili še najmanj dvakrat in
izvedli 20 drznih tatvin. Po-
navadi so se odpravili v
kakšno stolpnico, poslušali
pri vratih, če je v stanovanju
vse tiho, potem pa pozvonili.
Če se je kdo oglasil, so se
izgovorili, da iščejo koga
drugega, če pa ni bilo niko-
gar, so z vlomilskim glavni-
kom odprli vrata in potem iz
stanovanja odnesli vrednej-
še predmete. Sodišče jih je
obsodilo za pet vlomov v sta-
novanja v Celju. 12 v Ljublja-
ni, 2 v Škofji Loki in enega v
Kranju.
Islamoviča so prijeli in pri-
prli 20. marca letos, Lediča
26. marca, Cebilo dan prej,
Dragoljiča pa 13. junija letos.
Na sodišču sta Islamovič
in Čubela priznala kazniva
dejanja, ki sta jih izvršila,
Dragoljič se je izgovarjal, da
je bil pod vplivom alkohola
in mamil in se ničesar ne
spominja (izvedenec je me-
nil, da vseeno ni bil tako ne-
prišteven, da se ne bi ničesar
spominjal), Ledič pa seje za-
govarjal, da je bil samo tak-
sist, vendar pa je sodišče me-
nilo, da je vedel, za kaj gre
oziroma, daje ostale tri vozil
v Slovenijo za to, da bi
kradli.
Pri izreku kazni je sodišče
upoštevalo kot oteževalno
okoliščino dejstvo, da so bili
vsi štirje že pred tem kazno-
vani in pa, da so pokazali
precejšnjo vztrajnost in drz-
nost pri vlomilskih pod-
vigih.
S. ŠROT
Popil trdilec in umrl
Zaradi zastrupitve s trdilcem emajla (natrijevim
nitridom) je pred dnevi umrl 20-letni Anton Kora-
žija.'
Kot nanašalec temeljnega emajla je deloval v EMO;
prišel je k sodelavcu in segel po skodelici, v kateri je
bil trdilec. Čeprav so ga opozorili, da je tekočina stru-
pena, jo je vseeno nekaj popil. Sodelavci so mu potem
svetovali naj popije vsaj nekaj vode.
Čez čas je Koražija prišel v jedilnico, kjer je omahnil
in obležal na tleh. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico,
kjer je še isti dan umrl.
Tragedija na dvorišču
v petek popoldne, nekaj po 16. uri je 35-letni Avgust Grudnik
iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji vozil s traktorjem s prikolico
po dvorišču. Zapeljal je vzvratno proti svinjski lopi, ko je iz lope
nenadoma pritekel njegov štiriletni sin Boštjan. V nesreči se je
Boštjan huje ranil, kmalu po prevozu v mozirski zdravstveni
dom pa'je umlr.
Obležal pod traktorjem
v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini je delal s traktorjem v
vinogradu 34-letni Ladislav Debelak. Nekaj po 15. uri je Debelak
odpeljal traktor s prikolico navzdol po strmini (približno 45
stopinj naklona). Vozilo je na strmini začelo zanašati, Debelak
pa je zavrl. Vendar je traktor drsel še kakšnih 10 metrov, potem
pa se prevrnil in pokopal pod sabo voznika. Na traktorju ni bilo
kabine ali varnostnega loka. Na prikolici sta bila tudi Debela-
kova otroka, vendar sta pravočasno izkočila, voznik Debelak pa
se je v nesreči huje ranil in je dan kasneje umrl v celjski
bolnišnici.
Nenadno prečkanje
v petek popoldne je 88-letni Mihael Bukovnik iz Tomažičeve 3
v Celju nenadoma prečkal Kersnikovo ulico, ko je po njej pripe-
ljal z osebnim avtomobilom 38-letni Igor Debeljak iz Trubarjeve
ulice v Celju. Voznik je z avtomobilom zadel pešca, ki so ga huje
ranjenega prepeljah v celjsko bolnišnico, kjer je v nedeljo umrl.
Voznik pobegnil
Med vožnjo iz Šmartnega v Rožni dohni proti Vojniku je
vozniku kolesa z motorjem, 26-letnemu Antonu Arčanu iz Bre-
zove nasproti pripeljal osebni avtomobil Z 750. Vozilo ni imelo
sprednje leve luči, vozilo pa je po sredini ce.ste, zato je oplazilo
kolesarja. Tega je odbilo v jarek, kjer je obležal laže ranjen,
voznik osebnega avtomobila pa je pobegnil.
Zaprl mu je pot
v ponedeljek zvečer je v križišče Dobojske in Opckarniške
ceste v Celju z osebnim avtomobilom neprevidno zapeljal 22-
letni Miran Žnidar iz Prekorja in zaprl pot vozniku kolesa z
motorjem, 16-letnemu T. R. iz Celja, ki je vozil po Opekarniški
cesti. Kolesar je trčil v vozilo, pri čemer se je huje ranil njegov
sopotnik, 14-letni B. Z.
16. stran - novi tednik
23. oktober ]
Marko Urankar v dobri formi
Trenutno je eden najbolj
perspektivnih in nadarjenih
športnikov v Celju Marko
Urankar, dvigalec uteži, zapo-
slen v Toper Celje. Je tudi
kandidat za olimpijske igre v
Seulu, vseeno pa mora na pot
v Beograd ali iz njega ponoči
z vlakom in to stoje, ker pač
ni rezervacij in denarja. To
vsaj zaenkrat mladega Marka
ne moti, kajti hoče na olimpi-
ado, kjer je njegov oče in zdaj
trener Jože že bil v Miinchnu.
V uredništvu se je takoj po
povratku iz Beograda v zgod-
njih jutranjih urah oglasil oče
Jože:
»Marko je utrujen in je šel v
posteljo. Težave so bile pri po-
tovanju v Beograd, še hujše
nazaj. Vso pot sva stala! V Beo-
gradu sva reprezentante za na-
stop čakala vso dopoldne v
predvidenem hotelu, zvečer pa
se je izkazalo, da so drugje. Po
telegramu naju pač niso še na-
knadno obvestili o spre-
membi.«
Kako ocenjujete nastop?
»Konkurenca je bila izredno
močna, saj so prišli dvigovalci
uteži iz Sovjetske zveze, Mad-
žarske, Poljske, Vehke Britani-
je, Nizozemske, Tunizije in
Turčije. Marko je moral za ka-
tegorijo do 82,5 kg v zadnjih
dneh »zbiti« tri kilograme,
vendar je vseeno dosegel izje-
men rezultat. V potegu je dvig-
nil 150 kg, v sunku pa 180 ali v
olimpijskem biatlonu 330 kg!
S tem je izboljšal nekaj član-
skih in mladinskih rekordov
ter napovedal, da je upraviče-
no olimpijski kandidat. Žal mu
je spodletel poskus pri sunku
182,5 kg! S 330 kg je delil prvo
mesto s predstavnikom Polj-
ske in izenačil državni rekord,
pri tem pa premagal dva Ma-
džara in tekmovalca Velike
Britanije, Nizozemske, Turčije
in Tunizije.«
Kako v bodoče?
»V nedeljo, 26. oktobra bo v
Celju s pričetkom ob 10. uri
zadnje kolo 1. zvezne lige, kjer
se bomo pomerili z ekipama
Splita in Železničarja Saraje-
vo. Možnosti za uspeh ni veli-
ko, ker nimamo izenačene eki-
pe. Sicer pa se bo Marko kma-
lu prestavil v višjo kategorijo,
ker ne bo stalno zbijal teh ne-
srečnih odvečnih kilogramov,
ki hromijo njegovo moč. Tam
ima možnosti še več, kot tu.«
Svetovno prvenstvo?
»Lahko rečem, da so glede
na stanje v tej organizaciji sa-
mo sanje. Zveza nima denaija
in Marko naj bi v Sofijo poto-
val sam. To pa ne želi, denaija
pa tudi ni. Bomo videli! V glav-
nem pa sem kljub vsem nelju-
bim peripetijam zadovoljen 7.
Markovim napredovanjem.«
Ob koncu si naj dovolimo sa-
mo eno pripombo: kako žalost-
no je, da se morajo takšni bise-
ri, ki jih je vse manj, do krone
prebijati zgolj sami ali ob'neu-
strezni pomoči, ki ne zadošča
niti za hrano ali pa samo za njo!
TONE VRABL
20GA JE OKROGLA
Republiška liga: prijetno prsenečenje so pripra-
vili nogometaši Elkroja, ki so v Novi Gorici pre-
magali Vozila 2:1. S tem so dokazali, da so se
nogometaši iz Mozirja upravičeno uvrstili v repu-
bliško ligo, kjer pod vodstvom trenerja Bojana
Prašnikarja ne mislijo »plesati« samo eno poletje.
Mozirčani so do 8. minut pred koncem celo vodili
2:0 z goloma Ermenca in Tratnika.
Integral Kladivar je gostoval v T. Velenju m vi-
soko 4:0 izgubil z domačim Rudarjem, za katerega
so dali gole Čelič 2 ter Jalušič in Salija. Trener
Ingrad Kladivarja Vladan Mladenovič je bil pred
začetkom prvenstva poln optimizma o »odlični«
ekipi, zdaj pa Ingrad Kladivar doživlja pravi po-
lom in je na repu lestvice.
Po 8. kolih vodi Integral Olimpija, z našega ob-
močja pa je najbolje uvrščen novinec Elkroj na 7.
mestu, velenjski Rudar je deveti in Ingrad Kladi-
var enajsti. 9. kolo 26. oktobra: Elkroj bo igral
doma proti bivšemu članu II. zvezne lige in druge-
mu na lestvici, ki je poleg Integral Olimpije še
edini neporažen Kopru, Ingrad Kladivar bo doma
gostil zadnjeuvrščena Vozila, ki so edina brez zma-
ge, velenjski Rudar pa mora na pot v Maribor k
Železničarju, ki jf deseti.
Območna republiška liga vzhod: v 7. kolu so
prijetno presenečenje pripravili nogometaši Ste-
klarja iz Rog. Slatine, ki so zmagali v gosteh, ko so
na Ravnah premagali Fužinarja 0:2 (strelca Prevol-
šek in Valek) ter prevzeli zli. točkami vodstvo na
lestvici. Partizan Žalec je izgubil v Zagor
Proletercu 2:0. Igra je po zaslugi domači)
groba, Žalec pa znova ni dokazal tistega, ]
Dravinja je v Slov. Konjicah igrala s Pan
Slovenj gradeč neodločeno 1:1, strelec
Šmartno je na 2.-3. mestu z 10. točkami, i;
5.-6. z 8 in Žalec 8.-9. z šestimi. V nedeljo b
v športnem centru v Žalcu med Šmartnitji
cem, kjer so favoriti Šmartčani, Žalčani p;
bujejo točke za mirno nadaljevanje.
Medobčinska nogometna zveza Celje '
člani: Ponikva : Orlica 2:7, Celulozar : Ru(
novo 1:1, Šmarje : Kovinar 0:1, Opekar : V
3:0 b. b., ker ni bilo nogometašev Vransk
Papirničar : Usnjar 15:0. Vodi Opekar 12,
Papirničar 10, Rudar Senovo in Celulozar p
Pari 8. kola: Orlica : Usnjar, Vransko : Papj
Opekar : Odred, Rudar Senovo : Kovinar in
va : Celulozar, medtem ko je Šmarje proste
Mali nogomet občina Šentjur A liga 6
Magnum : Veterani 2:6, Panterji : Blagovn
Dramlje A : Cosmos 21:2 in Generacija : Jak
prosta je bila ekipa Aero Loka. Vodi ekipa
Ije A, sledijo Aero Loka, Blagovna, Jakob, ^
ni, Magnum, Panterji, Generacija in Cosn
liga 6. kolo: ŠD Cevarna : Vrbno 8:2, Tm
Šentjur 3:7, Stopče : Maratonik 7:2, Eregas;
niki 3:1, Slivnica : Tratna 3:6 in Ponikva : J
3:1. Vodi ŠD Cevarna, sledijo Ponikva, P,
Tratna, Stopče, Začetniki, Eregas, Šentjur,
tonik, Vrbno, Slivnica in Trnovec.
TV-j
POD KOSI
ža večino predstavnikov iz
celjskega območja je bil pretekli
vikend uspešen. Zmagali so: ko-
šarkarice Rogaške in Metke ter
košarkarji Cometa, Libele, Roga-
ške, Kovinarja, Šentjurja, Polze-
le in Elektre.
11. zvezna liga ženske: košar-
karice Rogaške, ki bodo v letoš-
nji sezoni poskušale osvojiti v
svoji ligi prvo mesto in si s tem
zagotoviti vstop v I. A ligo, so
uspešno štartale. V 1. kolu so do-
ma visoko premagale ekipo ža-
dra 86:60(32:34).
Trener Rogaške Boris žrinski:
»Tekmo so naše začele nervozno,
tako da so gostje povedle z 8:0 in
vodile že 19:17. Do polčasa smo
razliko znižali na dve točki. V
drugem delu smo zaigrali bolje,
ko pa smo v 9. minuti že vodili za
14	točk pa se je še poškodovala
n^boljša gostujoča igralka, tako
da so do konca v igro vstopale
ml^še igralke. Pohvalil bi Čepel-
nikovo, Ciglerjevo in Čuježevo,
ki je imela kar 17 skokov. V pri-
hodnjem kolu nas čaka težak na-
sprotnik. Gostujemo pri Novem
Zagrebu, ki je ob Rijeki naš naj-
večji konkurent za vrh. Na žalost
pa smo zaradi poškodbe meni-
skusa, najverjetneje za celo sezo-
no, izgubili Zoro Pešič, v lanski
sezoni eno izmed najboljših v na-
ši ekipi.«
Rogaška; Virant 18, Čepelnik
13, Jezdovšek 2, Mlakar 4, Kokolj
2, Lorger 2, Ciglar 17, Polutnik 10
in Čujež 18.
SKL moški: Libela je v Celju
sicer premagala Novolesa
97:90(51:45), vendar razočarala
prisotne, saj je peveč podcenila
nasprotnika. Domači košarkaiji
so v 1. polčasu dvakrat vodili za
15	točk (37:22, 45:30), vendar so
obakrat popustili in dovolili zni-
žati razliko. V 2. delu pa so gostje
iz Novega mesta izkoristili slabo
igro Libele v obrambi in v 6. mi-
nuti celo povedli 65:59. Takojšen
alarm je »zbudil« Celjane, ki so
srečanje le odločili v svojo korist.
Ko se je odločal zmagovalec je
dobro zadeval Pipan, skoki pod
obema košema pa se je izkazal
Medved (15).
Libela : Cencelj 11(1x3), Turk
16, Urbanija 19, Pipan 27(2x3),
Medved 14, Kahvedžič 10.
Libela v naslednem kolu go-
stuje v Ljubljani pri Ježici, ki so-
di v spodnji dom lige. Vendar
mora sobotna šola Celjane prisi-
liti, da bodo od začetka do konca
igrali disciplinirano in zbrano.
Zanimivo je bilo v Slovenskih
Konjicah, kjer je Comet prese-
netljivo premagal Heliosa iz
Domžal, enega favoritov v boju
za vrh, 97:89(47:39).
Comet : Šrot 15, Šmid 40, Let-
nar 4, Rozman 13, Dubrovski 13
in Železnikar 12. Konjičani potu-
jejo v soboto v Novo mesto k
Novolesu.
V Rogaški Slatini je Rogaška
komaj po podaljških premagala
ekipo Kopra 86:92(76:76, 42:40).
Pred 500 gledalci so domači do-
bro začeli in povedli s 15:2. Vso
tekmo so vodili, vendar so v zad-
njih sekundah regularnega dela
gostje z zadetkom za tri točke ize-
načili rezultat na 76. V podaljšku
pa so si Rogačani priborili drugi
par točk. Rogaška : Gospodnetič
30, Sarajlija 28, Trobiš 10 ter Ki-
drič. Unferdorben in Sagadin po
6 točk. Rogaška bo v naslednjem
kolu gostovala v Domžalah pri
Heliosu.
SKL ženske: Celjanke so v go-
steh premagale ŽKK Maribor
61:42(28:16). Tako imajo po dveh
kolih štiri točke, v 3. kolu pa bo-
do gostile ljubljanskega Slovana.
Metka : Jurše 24 (3x3), Turnšek
9, Germ 2, Hajdinjak 9 in Jurak
17.
Košarkarice Cometa so doma
tesno izgubile s Pomurjem
58:60(21:32). V prihodnjem kolu
Konjičanke gostujejo pri Labodu
v Novem mestu.
II. SKL moški/vzhod I: Kovi
nar iz Štor je v Celju visoko pre-
magal Gornjo Radgono
94:68(40:33). V 6. minuti 2. dela so
domačini pri rezultatu 55:48 do-
segli 13 zaporednih košev in ra-
zliko še povečali ter odločili tek-
mo sebi v prid.
Trener Kovinarja Tomaž Subo-
tič: »Tekmovanje do play-offa je
v bistvu še iskanje prave forme
in igre, saj bomo v drugem delu
močnejši za Kramperška (su-
spenz) in Ramskugleija (JLA).
Najboljšo formo sta v prvih dveh
kolih pokazala Benčan in
Planko.«
Kovinar: Benčan 32, Bokšan 7,
Planko ,10, Valant 1, Jošt 21, Ula-
ga 5 in Šlatau 18. Kovinarja čaka
v naslednjem kolu derbi z Bistri-
co v Slovenski Bistrici.
Vzhod II: Polzela je doma viso-
ko premagala Podbočje
122:101(66:41), točno polovico
košev za domače pa je dosegel
Turnšek.
Polzela : Škrabe 1, Grobelnik
5, Turnšek 61, Poteko 27, Zmr-
zlak in Jošovc 2, Polauder 12 ter
Cizej, Vrček in Senič po 4 točke.
Ekipa Šentjuija je na doma-
čem terenu z veliko razliko pora-
zOa Kozje 119:47.
V 3. kolu se bosta v derbiju
kola v Šoštanju srečala v pete-
kob 18. uri Elektra in Polzela,
Kozje bo gostilo Rudarja iz Trbo-
velj, Šentjur potuje po zmago v
Brežice, Zlatorog iz Laškega pa
gesti ekipo Hrastnika.
SKL mladinci: Rogaška je na
domačem terenu porazila vrstni-
ke Smelt-Olimpije 73:70. Za Ro-
gaško je Petovar dosegel 36
košev.
SKL kadeti: po porazu z Dom-
žalami je Polzela v 2. kolu doma
visoko premagala ekipo Mengša
94:41. Za domače sta bila najpre-
ciznejša Škof 37 in Škrabe 35.
DEAN ŠUSTER
Železnica prvak
Končalo se je sindikalno ob-
činsko prvenstvo v šahu. Po spo-
mladanskem in jesenskem delu
so naslov prvaka v prvi skupini
osvojili šahisti železnice s 45. toč-
kami pred Ingradom 44,5 in
EMO 30. Sledijo: Kovinotehna
25,5, Sodišče 22,5, Cinkarna 21,
Klima 18.5 in Libela 17. V 2. ligi
je bil najboljši Aero 28,5, sledijo
pa Izletnik 28, PTT 26, Zlatarna
in Upokojenci 25, Žična 22 in
Varnost 12,5. Blagovni center pa
je z 28,5 točkami bil najboljši v 3.
ligi pred Plinarno 27, Toprom 23,
JLA 22.5 in Savinjo 19 točk.
Težave celiskili rokometašev
Po 5. kolu so celjski roko-
metaši Aera z borimi tremi
točkami na 10. mestu med
dvanajstimi ekipami v II.
zvezni ligi! To je slabše, kot
smo pričakovali pred prven-
stvom.
Ekipa je pomlajena in predv-
sem oslabljena, s^ je vrsta
ključnih in predvsem izkuše-
nih igralcev poškodovanih.
Mladi še niso za to zvrst tek-
movanja, starejši pa ne trenira-
jo tako, da bi lahko zakrpali
vrzeli. Novi trener Tiselj je v
neprijetnih škripcih in vpraša-
nji je, kako bo to barko pripe-
ljal v varni pristan. Zadnjo tek-
mo so rokometaši Aera igrali
doma v tehnični šoli, kjer so se
srečali z Vrbasom in igrali ne-
odločeno 22:22, medtem ko so
polčas dobili gostje 11:13. Ce-
ljanom je rešil točko dve se-
kundi pred koncem veteran
Slavko Ivezič! Po 5. kolih so
Celjani s tremi točkami (po ena
zmaga in neodločen rezultat
ter trije porazi) in razliko v go-
lih 106:112 na 10. mestu, v so-
boto, 25. oktobra pa gostujejo
v Mostarju pri Mostaiju, ki je
trenutno na tretjem mestu,
vendar med kandidati za naj-
višji vrh. Oslabljenim Celja-
nom se ne obeta kaj dobrega,
kajti gre za trdo ekipo s katero
so imeli težave že pred leti v
kvalifikacijah za vstop v 1.
zvezno ligo!
II. zvezna liga ženske: tudi
rokometašicam Velenja ni
uspelo zmagati doma. Igrale so
samo 21:21 s Splitom, najbolj-
ša strelka pa je bila Kričejeva
6. Tudi Velenjčanke so na 10.
mestu s tremi točkami, v 6. ko-
lu pa gostujejo pri predzad-
njem Akademcu.
Republiška liga moški: Šo-
štanj je gostoval v Ponikvah in
visoko zmagal ,18:30, najboljši
strelec je bil Žolger 7. Po 6.
kolih je Šoštanj na tretjem me-
stu, v prihodnjem kolu, 25. ok-
tobra pa bo igral doma proti
Inlesu iz Ribnice, ki je na pe-
tem mestu.
T\^JK
Odločni lokostrelc
Mladi lokostrelci so se sp
kazali, to pot na taborni
lokostrelskem tekmovanji
venije, kjer so praktično pi
li vsa prva mesta, tako ekj
kot v posameznih kategoi
Edino v tekmovanju posa
nikov, fantov do 15 let je nj
tekmovalec osvojil i
mesto.
Zanimivo je tudi to, da je v
njegrajski lokostrelski |
vključenih tudi nekaj Celji
ki pripravljajo ustanovitev
nega, celjskega lokostrels
kluba. Tako kaže, da post^
kostrelski šport na celjsker
močju vse bolj popularen, če
je bil še pred letoma ali trei
šport na našem območju si
neznan.
Visoka zmaga
ceilskih šahistov
v nadaljevanju slovensi
hovske lige vzhod so Celj;
gosteh visoko 5:1 prem
Lendavo. Zmagali so Peše<
var, Porigrac in Korošec, re
rala pa Štucl in Ceglar.
100 nastopajočili
Rogaški
Toliko tekmovalcev se
zbralo na letošnjem repi
škem delavskem prvenstv
šahu v Rogaški Slatini, med
mi pa je bilo okoli Z5 preds
nikov s celjskega obmo
Zmagal je Podlesnik iz Marib
najboljše uvrstitve naših B
stavnikov: 5. Karli Janežič Z
zarna Štore, 8. Jože Zorko Ini
Celje in 9. Franc Pešec ŽTOO
NA KRATKO
Novo vodstvo SSD
Ceile
Prejšnji teden so v Celju usta-
novili enoten smučarsko ska-
kalni kljub Celje ter tako zdru-
žili tekmovalce prejšnjega To-
pra in Lopate. Delo so zastavili
zelo ambiciozno, vendar bo na
končne rezultate treba še poča-
kati. Za predsednika novega
smučarsko skakalnega društva
Celje je bil izvoljen Emil Žlen-
der, za podpredsednika pa Janko
Turnšek in Helmut Grčar.
Rok Pelko šesti
Na Ravnah na Koroškem je
bil kvalifikacijski turnir pionir-
jev v namiznem tenisu severo-
vzhodne regije, kjer sta nastopi-
la tudi predstavnika ŠD Ingrad
Celje, sekcija za namizni tenis,
Rok Pelko in Jure Turk. Med 48
tekmovalci je bil Rok Pelko še-
sti, Jure Turk pa deseti.
Celjani ekipni prvaki
v Novi Gorici je bilo republi-
ško prvenstvo v kegljanju za
slepe in slabovidne, kjer so na-
slov republiškega prvaka osvo-
jili predstavniki Celja v postavi
Marija Fras, Jože Šumah in Ma-
tej Žnuderl. Uvrstitve posamez-
nikov: Frasova je zmagala v kate-
goriji slepih z ostankom vida,
med moškimi sta v isti kategoriji
bila Jože Šumah četrti in Stane
Spolenak trinajsti^ med slepimi
pa je slavil Matej Žnuderl.
DrugI poraz
Šempetra
Republška liga moški: odboj-
karji Šempetra so v 2. kolu doži-
veli drugi poraz v Rušah s Turbi-
no 3:2, poražena pa je bila tudi
Topolšica v Slovenski Bistrici
proti Granitu 3:0. Topolšica je
sedma, Šempeter pa enajsti. 3.
kolo: Topolšica - Kamnik (2),
Šempeter - Izola (10).
Republiška liga ženske: Ljub-
no je doma v 2. kolu premagalo
Mislinjo 3:2, Topolšica Kajuh pa
izgubila v Ljubljani s Partizan
Črnuče 3:2. Na lestvici je Ljubno
tretje, Topolšica Kajuh četrta, v
3. kolu pa bo derbi Topolšica Ka-
juh - Ljubno.
Turnir v Šempetru
šahovski klub Savinjčan iz
Šempetra bo v soboto, 25. okto-
bra pripravil v dvorani SIP
Šempeter s pričetkom ob 9. uri
zanimiv tradicionalni turnir ša-
hovskih dvojic. Nastopili bodo
šahisti celjske, koroške in mari-
borske regije, tekmovanje pa bo-
do omogočile številne delovne
organizacije.
Judolsti znova
uspešni
v 2. kolu republiške lige je po-
mlajena ekipa judo kluba Ivo
Reya iz Celja gostovala v Mari-
boru in dosegla novi zmagi, ki
sta bili prepričljivejši od tistih
v 1. kolu. Celjani so prmagali Im-
pol II iz Slovenske bistrice 13:1
in domačine mariborski Branik
12:2. Na lestvici vodijo s štirimi
točkami.
Ceiianke tretje
Na kegljišču Golovca je bilo
11. republiško prvenstvo v keg-
ljanju za upokojence, kjer je
ženska ekipa Celja osvojila 3.
mesto.
Športni parki v Vrbju
Kar je Vrbje pri Žalcu postalo
samostojna krajevna skupnost
se je poleg ostalega zelo razvilo
tudi športno življenje. Kra^jani
so večinoma s prostovoljnim de-
lom domala do konca uredili
športni pak z mnogimi igrišči,
zdaj pa so ostrešili tudi gardero-
be ob nogometnem, košarkar-
skem in rokometnem igrišču. Pri
tem so opravili skoraj tisoč ur
prostovoljnega dela. »Prihodnje
leto želimo prostor za garderobe
dokončati, zraven pa še postaviti
manjšo tribuno,« pravi prizadev-
ni predsednik vrbenskega šport-
nega društva Matija Bobovnik.
JOŽE GROBELNIK
Strelci v ligi
Začela se je republiška liga v
streljanju z zračno puško, kjer v
vzhodni in zahodni ligi nastopa
kar 20 ekip. V vzhodnem delu so
tri ekipe s celjskega območja -
Celje, Kovinar Štore in Žalec.
Kovinar je doma premagal s tre-
mi krogi razlike ^»Avgust Maje-
rič« iz Maribora, Žalec je doma s
petimi krogi izgubil z Ljutome-
rom, Celjani pa so s 24 krogi ra-
zlike premagali Pohorski bata-
ljon iz Ruš. Za Kovinarja so na-
stopili Dečman, Hočevar, Koče-
var in Malec, za Celje T. Jager,
Jeram, B. Jager in Seršen ter Ža-
lec R. Kotnik (»krivec« za poraz,
saj je nastreljal samo 348 kro-
gov), Smrkolj, Melanšek in
F. Kotnik.	TJ
Nagrade Cinkarne Celje
Za 81. šahovsko nagradno igro smo dobili 71 dopisnic
katerih je bilo 58 pravilnih odgovorov - Rogaška Slatina. Na
jenci: Pavao Jukič, Palmotičeva 50, Zagreb, Melhior Bab
Fizioterapija Dobrna in Jožica Kristan, Dobovec 18, Ponii
Skrivnostni gost je po nerazumljivi in nenapovedani odpoi
bil nekoč znani celjski nogometaš Vili Čater, vodjo od(
Franca Pešca pa je v trenutku nepredvidene stiske rešil repo
Radia Zagreb Ivo Tomič, ki ga pa žal poslušalci po 15 minu
niso odkrili. Ob tem pa še igava Franca Pešca: »Težko je
pravljati oddaje z domačini, ker nikoli ne veš ali bodo prišli
ne. Oddaja pa mora biti! Sreča, da to znajo ceniti in razuiT
drugje!«
Šahovska nagradna igra
a
Letos mineva 100 let kar so se pričeli (jvoboji
za šahovsko krono. Med 13. svetovnimi
prvaki so trije osvojili ta naslov zelo mlacji,
eden med njimi celo pri 21. letih.
Kdo?
Gari Kasparov
Emmanuel Lasker
Miša Talj
Nagrajuje EMO Celje, odgovore
sprejemamo najkasneje do 10. novembra!
oktober 1986
novi tednik ~ stran 17
0 Žalec prinesel medaljo?
jjnje dni se je okoli hote
Kubin in športne-
Lotra znova zbiralo več
^i;ovalcev kot običajno.
1 ^nk jP preprost: v Žalcu so
" 1)3 skoraj štirinajstdnev-
pripravah najboljše jugo-
jjiske rokometašice, čla-
L državne reprezentance,
I jf na zadnjih olimpijskih
, glj v Los Angelesu osvojila
i [O medaljo!
( udi tokrat jih je vodil izred-
I ljubeznivi in čisto nič
t r-dniški z\'ezni trener in se-
' tor profesor Josip Samard-
ki se je kljub delu z varo-
[kami bil vedno pripravljen
rovoriti z vsemi, ki jih zani-
'rokomet, to pa še posebej
ja za številne novinarje, ki
oblegali žalsko hotelsko trd-
vo in želeli izvedeti čimveč,
■o se rokometašice priprav-
0	na svetovno prvenstvo, ki
v prvi polovici decembra na
ozemskem.,
;akaj prav Žalec za uvodne
prave je bilo prvo vpraša-
trenerju Josipu Samard-
1'
Predvsem zaradi miru, sve-
a zraka in idealne povezave
ektov s hotelorn. Sicer pa
nam svetovali Žalec pred-
miki evropskega in držav-
[a pr/aka Radničkega iz Be-
ada, ki so bili tu na uspeš-
1	pripravah v prvi polovici
[usta.«
'tisi?
Dobri. Osebje je odhčno in
Eorno skrbi za našo ekipo.
(O je ostalo vse do 22. okto-
1, ko smo Žalec zapustili in
jotovali v Novi Sad, kjer bo
a težja preizkušnja z nasto-
n Danske, ZR Nemčije,
SR in nas.«
p-alski kader?
Manjka nam najboljša Svet-
a Kitic zaradi poškodbe na
■enstveni tekmi v Ljubljani
elinko Ohmpijo. Pričakuje-
mo Božicevo iz Belinke Olim-
pije, ker je upravičeno odsot-
na. Ni poškodovane Ljubljan-
čanke Alenke Cuderman in še
ene Ljubljančanke Goljarjeve,
ki se je menda raje posvetila
štadiju. Ostale so prišle vse.«-
Odsotnost Kitičeve?
»Velika izguba. Vendar zad-
nji izvidi kažejo, da se nam bo
morda le pridružila na kasnej-
ših pripravah in šla z nami na
Nizozemsko. To bi bila izredna
podpora za vse ostale igralke.«
Treningi, tekme ...
»Ker je lepo vreme dopoldne
zunaj na stadionu, zvečer v te-
lovadnici. Tekme pa smo igrali
z Velenjčankami, v Mariboru z
Branikom, dve s kadeti Aera iz
Celja...«
Fanti?
■ To prakticiramo na vsakih
pripravah, kajti potrebno se je
navaditi na moč. pravilno
ostrino in odpornost, kajti med
moškim in ženskim rokome-
tom je vedno manj razlik.
Prognoza za do.sežke na Ni-
zozemskem?
»Upam, da bo tudi Žalec
eden izmed ,krivcev', da bomo
osvojili medaljo,« konča sim-
patični Josip Samardžija in od-
hiti k svojim varovankam, ki
po nekaj krogih lahkega teka
po stadionu, razgibalnih vajah
in vsega kar sodi zraven zaigra
jo za konec že po mraku nogo-
met. Tudi tega igrajo podobno
tako dobro kot rokomet, kjer
so v samem vrhu svetovne eli-
te. Upamo, da bodo tudi po
svetovnem prvenstvu na Nizo-
zemskem.
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Sajboljše jugoslovanske rokometašice z vodstvom od leve stojijo Duško Popmihajlov, Vatro-
mir Srhoj (trenerja), Svetlana Mugoša, Olga Sekulič, Mirjana Džurica, Biserka Višnjič, Dra-
gica Džurič, Nena Radanovič, Emilija Erčič, Mira Samardžija, Josip Samaržija (zvezni trener),
spredaj Mirsada Galič, Liljana Mugoša, Vesna Tomajek, Aranka Orjak, Svetlana Obučina,
Slavica Džukič, Adrijana Prosenjak, Slavica Rinčič, Gita Galic in Ljubimka Jankovič.
Hokejisti želijo
izredno skupščino
Te dni smo dobili pismo ho-
kejistov HDK Cinkarne, kate-
rega je v imenu soigralcev pr-
vega in mladinskega moštva
podpisal kapetan ekipe Bojan
Kerkoš. V pismu igralci prosi-
jo vse prijatelje tega športa v
Celju, da jim pomagajo, da bi
v društvu čimprej imeli izred-
no skupščino HDK Cinkarne.
To želijo zaradi tega, ker se
prvenstvo prične že 8. novem-
bra, v klubu pa še marsikaj ni
rešeno in urejeno za normalno
tekmovanje. V prvi vrsti nava-
jajo, da primarukuje opreme,
športnih delavcev, ki bi sode-
lovali s trenerjem in igralci ter
še marsikaj drugega. Sama
skupščina pa naj bi dala konč-
ni pečat bodočemu delu v ho-
kejski sekciji.
Prvenstvo se prične 8. no-
vembra. Celjani bodo štiri-
krožno igrali proti preostalim
petim članom medrepubliške
lige, to pa so Mladost iz Zagre-
ba, Ina iz Siska, Triglav iz Kra-
nja ter Tivoli in Slavija iz Ljub-
ljane. V dvajsetih srečarxjih, od
tega deset doma, morajo Celja-
ni rešiti vprašanje povratka v
pr\'o ligo.
Imajo dobro ekipo, ki pridno
vadi pod vodstvom trenerja
Hajduga Zenona. To so Sen-
delbach, Fihpovič, Kerkoš,
Marčec, brata Bernjak, Perčič,
Žlof, Sodja, poljski igralec
Kuzsinsky in številni mladin-
ci. Ob normalnih finančnih in
materialnih pogojih, v prvi vr-
sti primerni opremi, bi lahko
celjski igralci uspeli.
Na izredni skupščini, ki bo
vsekakor v prihodnjih dneh,
pa morajo skupaj s pokrovite-
ljem, delovno organizacijo
Cinkarno, doreči še marsikaj.
Mladi igralci rabijo ob sebi tu-
di športne delavce, katerih pa
pri HDK v zadnjih letih močno
primanjkuje.
J. KUZMA
Zakaj brez kompletne ekipe?
V Kranju je bil zaključek letošnje atletske sezone v Slove-
niji z 21. jesenskim krosom pod pokroviteljstvom Dela. Med
več kot štiridesetimi občinskimi reprezentancami so drugič
zapored slavih domačini Kranjčani, šele na 12. mesto pa so se
uvrstili predstavniki Celja, ki so imeli nekaj izjemno lepih
dosežkov, žal pa nepopolno ekipo za boljšo končno uvrstitev, ki
Celju, nekdaj mestu atletike, vsekakor ni v čast in ponos. Pred
Celjani so bili poleg domačinov Triglava iz Kranja še Maribor,
Tržič, Ljubljana Šiška, Domžale, Ptuj. Radovljica, Ravne, Bre-
žice, Nova Gorica, Novo mesto . ..
Med ml. pionirji je med posamezniki presenetil Topolovec iz
ekipe Žaleč s 5. mestom, medtem ko je Žalec ekipno zmagal.
Med ml. pionirkami A je bila 4. Jona iz Celja, ekipa pa druga.
Med .st. pionirkami A je slavila Kvasova iz Celja, druga pa je bila
Mrazova iz T. Velenja. Med st. pionirjr B je bil 2. Vode in 3. Rus
oba Celje, ki je slavilo tudi med ekipami, Velenjčani pa so bili
tretji. Med rnl. mladinci je zmagal Suhodolnik iz T. Velenja, 3. je
bil Kramparšek Laško in 5. Petrovič Celje, ekipno Celje. Med st.
mladinci je bil najhitrejši Celmn Noner, 5. Kukovič in 6. Podgor-
šek oba Celje, ekipno Celje. Člani 2. Bolko Šentjur. T. VRABL
Piše VUi Blnspieler
Otrok socializma V
ameriški to
"Hej Lashan! Praviš, da
^fa in matere ni doma?
hudega, pravzaprav
lam še rajši, če sva sama.
li veš, da te imam rad bolj
>t lastno hči. Si pa že prava
ootica, gotovo ni fanta pod
ncem, ki te ne bi rad
.. Kakšne čudovite pr-
imaš! Lashan ...«
Ushan Knighten, dva-
jst in pol letnemu dekletu
San Francisca, so besede
'Igoletnega družinskega
ijalelja Dennya Mickla go-
laskale. Kako naj bi slu-
da se bo dan, ki je toliko
končal z njeno smrt-
Denny Mickle je Lashan
'Silil in v navalu strasti za-
^'il- Da bi skril sledove
°jega zločina, je stanova-
|Knightenovih zažgal.
^topar Marc Edvards, ki se
s spalno vrečo zavlekel v
^ovje ob avtocesti, da bi
^lo odremal, je povsem
odkril v veliki poli-
^ilasti vrečki kosti dveh
Maxine Zazara iz Los
^gelesa je bil obsojen na
ker je v zadnjih treh
Jh zagrešil štirinajst umo-
Charles Bose iz Housto-
J®' tik preden je izdihnil
električnem stolu, zašepe-
^^voji materi: »God's go-
" take care of you. I love
you sweetheart!« (Bog bo
poskrbel zate. Ljubim te naj-
dražja!). Na smrt je bil obso-
jen zaradi umora Charlesa
Henrya Bakerja, maršala iz
Houstona.
Neznani storilec je oropal
več bencinskih črpalk in tr-
govinskih lokalov v okolici
San Francisca. Ubil je 23-let-
nega Bakela Halla Tissema
in ranil pet naključnih go-
stov. Isaac Greenberg, 12-
letni deček iz Sussexa je zaž-
gal trgovino. V požaru so
zgoreli trije delavci, škoda
pa je znašala več kot milijon
dolarjev. Policaji so ga našli
pred gorečo trgovino, ko sije
navdušeno mrmral v brado:
»Kako lep ogenj ... Najlepši
ogenj, kar sem jih kdaj
videl....'«
Z bavbavom ne gre
strašiti otrok
Kriminala in nasilja je v
Združenih državah Amerike
resnično na pretek, vendar je
treba ob tem vedeti, da ima
New York skoraj 8 milijonov
prebivalcev, s predmestji ne-
kaj manj kot 15 milijonov,
Los Angeles nekaj manj kot
3 milijone, s predmestji več
kot 7 milijonov, San Frailcis-
co, Chicago, Houston, Bo-
ston, New Orleans, San Di-
ego in številna druga mesta
pa prek milijon prebivalcev.
Če bi si kdo vzel čas in sku-
šal ugotoviti, kaj vse se zgodi
v enem dnevu ali tednu v Ju-
■goslaviji, podoba verjetno ne
bi bila bistveno di'ugačna.
Vsaj po številu zločinskih in
nasilnih dejanj v Jugoslaviji
verjetno nič ne zaostajamo
za New Vorkom ali Los An-
gelesom.
Zdaj, ko smo v krizi, vsaj
kar gospodarstvo zadeva, se
pogosto zadovoljujemo z mi-
slijo, da živimo bolj varno
kot gnili kapitalisti. Takšna
prepričanja sicer niso pov-
sem iz trte zvita, vendar z
ameriškim kriminalom le ne
gre preveč strašiti otrok. Si-
cer se nam zna zgoditi, da
bomo polni stereotipov, tako
kot prenekateri Američani,
ki so prepričani, da po jugo-
slovanskih ulicah vojaki in
policaji strašijo nedolžne dr-
žavljane z brzostrelkami.
V New Yorku naj bi bila
najbolj nevarna podzemna
železnica, Harlem, Central
park in razvpita 42 ulica na
Manhattanu, na Floridi Mi-
ami Beach, kjer po deseti uri
zvečer koljejo Portoričani, v
Los Angelesu četrt Down-
town, kjer živi večina mehi-
ških emigrantov . .. Paul Ja-
grič, upravitelj iz New Tor-
ka, zamahne z roko: »V se-
demnajstih letih, ki sem jih
preživel v New Yorku, še ni-
sem videl nobenega zločina
na ulici. Nihče me ni v teh
letih napadel ah kakorkoli
drugače ogrožal mojega živ-
ljenja in imovine. Zločinov
je vsekakor precej, vendar
nič več kot kje drugje. Še
zdaleč pa ni toliko kriminala,
da bi moral biti ves dan zaprt
med štirimi stenami.«
Lana Krhin Bauerman,
turistična vodička iz Los An-
gelesa, pravi: »Res je, da po
nekaterih ulicah ponoči raje
ne hodim, še zlasti ne brez
spremstva, vendar se mi v
dveh letih bivanja v Los An-
gelesu ni zgodilo še nič ne-
prijetnega. Na ulici ah v lo-
kalih me nihče ne nadleguje
in nihče še ni vzklikal za me-
noj neumestne ali neokusne
pripombe; »Kakšna pička ali
kakšni joškU«, kar se mi je
na ljubljanskih ulicah doga-
jalo vsaj enkrat na teden.«
San Francisco -
Broadway street; 21.
3. 1986 Ob 24. uri
Vznemirjen in neodločen
se je sprehajal gor in dol po
ulici... Ni se znal odločiti, v
katerega izmed številnih ba-
rov ali sex clubov bi vsto-
pil... Napisi so bili vabljivi:
»Nude girls!«, »Live love act
show!«, »Real fucking love
show!«____ Skoraj se je že
odločil, ko ga je zmotilo kri-
čanje na ulici. . .
Roke in noge so tolkle kot
za stavo, vsa krvava sta se
opotekala sredi cestišča, za-
bliskal seje nož ... Že so po-
segli med gorečneža policaji
in ju ukrotili v nekaj sekun-
. dab ... Marica je odpeljala in
na Broadway street se je vr-
nil mir, kot da se ni ničesar
zgodilo.
Los Angeles - Main
Street; 25. 3. 1986
ob 02. uri
čeprav se je doslej počutil
varnega in po naravi ni stra-
šljiv, je začutil, kako postaja
vse bolj napet. .. Sami mrki
in neprijazni obrazi... Na
vogalu je zagledal prvega po-
licaj ... Kl^jub brzostrelki v
roki in budnemu pogledu, ni
vzbujal zaupanja ... Na na-
slednjem križišču ponovno
dva policaja z brzostrelka-
mi... Oprezovala sta v.sak
na svojo stran ulice .. . Po-
spešil je korak in se znašel v
naslednji ulici...
Ni še prav odmeril koraka,
že je po zraku priletela ste-
klenica . . . Črncu, ki jo je do-
bil v glavo, se je vlila kri . . .
Mlad Mehičan se je vrgel
nanj in kričal:- Fucking po-
lice! Mene boš prijavil polici-
ji? - Črnec se je postavij na
noge in izvlekel izza pasu
nož... Razvnel se je vses-
plošen pretep .. .
Polnočni kavboj iz Miami Beacha tokrat ni imel pravega dela, ker se tega dne ni nihče
odločil za rop stoletja. Sicer pa imajo ameriški policaji dela čez glavo in kar prav jim je,
zakaj se pa ne zavzemajo za sistem družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora.
Gostilna TRIGLAV vas
vabi na koline, vinski
mošt - Ranina ...
18. stran - novi tednik
23. oktober ]
FRAN SALEŠKI-FINŽGAR
Pod svobodnim soncem
»v osmih dneh, pravim. Povej jim, n^ bodo priprav-
ljeni. To se pravi, kadar dobiš pismo od mene ali sporo-
čilo ali karkoli - morda od nekoga drugega, ki naroča v
mojem imenu, tedaj pojdite na večer vsi v Bizanc, kakor
da greste v pivnice, brez orožja. Na Teodozijevem foru
krenite z Osrednje ceste v desno ozko ulico, in ko
dospete blizu morja, pridete k velikemu hlevu. Tam
potrkajte - odpre se vam - in me počakate! Drugo vse
zveste. Razumel?«
»Razumel, centurio. Še nocoj poiščem oni hlev, še
nocoj, da se ne zmotimo. To je hlev onega gospoda, pri
katerem bivaš; bogat je in vilo ima. Slovit je po vsem
Bizancu!«
»Veš jresnico Pojdi, delaj in molči!«
Posamezne stotnije so izvedle še nekaj vaj in nato
odkorakale pred vojašnico čakat Azbada in skrivnostne
novice.
Natanko ob enajstih je prijezdil magister eguitum.
Lep je bil na iskrem arabcu v pozlačeni opravi. Kakor
žarek je švigal v veselem diru. po široki cesti. Pojezdilje
med vrstami vojakov gor in dol in nazadnje obstal pred
zborom stotnikov in višjih častnikov. Azbadje potegnil
izza pasa zvito listino, jo razmotal in z neizmerno
mogočnim pogledom ošinil zbor pred seboj. Hotel je, da
mu bero iz oči, v čigavem imenu bo govoril.
»V imenu despota, zmagalca narodov, imperatorja
zemlje in morja ...«
Vsem je zamrgolelo po životu. Eni so se prestrašili,
drugi razveselili. Jasno je bilo, da carski reskript raz-
glasi vojsko in odhod. Zato strah onih, ki se jim je -
gizdalinom - prilegalo bizantinsko življenje, in veselje
tistih, ki so si želeli boja in ropa v tujih deželah.
»Vsemogočni despot je obljubil po zmagi nad Vandali
sijajno mesto v svoji vojski tistemu, ki bo prvi mojster
lokostrelec v hipodromu.«
Častniki so se ozrli na Iztoka. Njemu pa seje zgrozilo
pred očmi. Če ga je carica zatožila, da zavaja poštene
dvoijanke - in ga v trenutku zgrabijo in obsodijo...
Oklenil se je trdno ročnika na težkem meču.
»Znano vam je, kdo je bil tedaj zmagovalec!« Azbadje
obmolknil in gledal na častnike. Ti so v en glas vzkli-
knili:
»Mnoga leta Iztoku!«
»In kakor je oseba despota sveta, tako je sveta njegova
obljuba. Ni bila obljubljena čast centurija zmagovalcu,
toda ker je bil on barbar in neuk vojne, se ni mogla
izpolniti obljuba. Sed^ se je izkazal dobrega vojaka,
dobrega poveljnika in danes se izpolnjuje sveta carska
obljuba: Iztok, ki se poslej ne nazivlje več barbarski,
temveč po naše Orion, je od danes magister peditum!«
Častniki so za trenutek onemeli, nato so vsi po vrsti
čestitali Iztoku in mu izkazali vojaške časti.
Azbad sam gaje pozdravil, vzel zlatega orla, znamenje
magistra peditum, in mu ga obesil na prši. Ko je razgla-
sil še nekaj povelj, je velel Iztoku, da takoj nocoj nastopi
častno službo; poveril mu je nadzorstvo straž v vojaš-
nici, v pentapirgu in v carski palači.
Nato je Azbad odjezdil v mesto.
Takoj za njim je zasedel konja Iztok in hitel k Ireni.
Njegovo srce je vriskalo, zakaj prepričan je bil, da seje
Epafrodit varal. Carica je držala besedo in s tem dosto-
janstvom mu je posula pot za beg kakor z rožami.
Ko je razgrnil doma plašč in pokazal Ireni in Epafro-
ditu zlatega orla na prsih, seje Irena vzradovala, Grku
pa se je zmračilo čelo. Šel je v peristil; gledal dolgo v
šumeči vodomet, udaril nato z nogo ob mozaik in vzkli-
knil:
»Če mi da carica čoln biserov ali nimb z glave, Epafro-
dit ji ne zaupa in ne verjame!«
Triindvajseto poglavje
Odkar je Iztok raztrgal Teodori mreže, v katere ga je
hotela 'zaplesti njena sla, je bila kakor od besnosti na pol
blazna. Večerov ni prirejala, častniki, senatorji in patri-
ciji so čakali dneve in dneve pred njenimi vrati, toda
pričakali niso srečne ure, da bi smeli pred despojno.
Edini Azbadje zahajal vsak dan k njej. Zakaj on je moral
biti sedaj njen zaupnik, njena desna roka za kruto maš-
čevanje.
Ko je spodletel napad na Ireno, je še isto noč sporočil
Azbad v despojnine dvore, kako se je izjalovila zlobna
nakana. Tedaj je Teodora v srdu vzkliknila, da je zado-
nelo po slonokosteni sobi: »Epafrodit, pomni, kdaj si
prečrtal račune despojni!«
Poslej ni bilo več milosti v njeni duši, kije vrela kakor
vulkan, da bi pogoltnila vse tri v divjem maščevanju.
Predobro je vedela, da bi barbar Iztok ne bil tali
previden, da bi jemal s seboj sužnje za spremstvo. In
sužnjev nima. Torej je vmes roka lokavega Grka, start
lisjaka. Sedenj mora tudi on občutiti, kako se mašči
despojna zemlje in morja.
Zamišljena je hodila po dvoranah, posedala sama, b
zlovopna, daje zbadala z zlatimi iglami sužnje, kiji ru
mogli ustreči z največjo pozornostjo in vdanostjo. Por.
slilaje najprej, kaj ko bi Iztok, naščuvan od Epafrodi
mislil na beg. Njemu velja prvo maščevanje, zato ga
treba varati in se potajiti. Ponaredila je sama carski uk
s katerim gaje odlikovala in dvignila do magistra p&
tum. Da bi ji utekla Irena, se ni prida bala. Menišii
preveč preprost, si je mislila, utekel je po nakljut.
Azbadu; pride že čas, ko jo odvede ta strastni kragulji
ji izkljuje tisto pobožno rdečico z lic in izpije tis
nedolžne oči. Toliko bolj jo je mučil Epafrodit. Vi
Bizanc gaje poznal, čislal gaje dvor. Upravda mu je I
hvaležen, ker ni skopušil z zlatom, kadar se je naprs^
Ijala armada na vojsko. Za tega je treba izmisliti duho\\
načrt, da ga uniči.	'
Po zabavi in razkošju hrepeneča ženska seje odre^
vsemu veselju, daje mogla snovati in kovati načrte. ;
Za Epafroditovo pogubo je bilo treba kakorkoli j
pridobiti Upravdo.	i
Ure so ginile, despojna je posedala po kipečih bM
nah, zrla ponoči na zvezde, kakor bi v njih hotela razbd
duhovito misel. Klicala je vražarice, da so ji prerokovan
vse so ji govorile o prozornih kapljicah, ki brez sied
iztirajo dušo iz telesa. Mislila je nazadnje, da ne pom
drugače, kakor da podkupi kakega sužnja, ki bi zavdl
Epafroditu.
Toda s to mislijo se ni mogla sprijazniti. Z drobt
pestjo sije trkala na čelo in klela svojo pamet, da ji je k'
nenadoma odrekla pomoč.
oktober 1986
^OVI TEDNIK-STRAN 19
^PRAVILNE RASTLINE
paprika
Domovina paprike je tropska Amerika, kjer so jo
.jjniačini že pred prihodom Spancev gojili kot začimbo.
tffiSto^ Kolumb je prinesel nekaj njenih plodov v
Evropo in so jo kmalu pričeli uporabljati tako v Evropi
jn v Aziji.
paprika je do pol metra visoka enoletnica z belimi,
[včasih vijoličastimi cvetovi. Plodovi so jagode raznih veli-
l^osti in najrazličnejših oblik ter so rdeče, rumene, vijoliča-
jte ali skoraj črne barve. Ko dozorijo, imajo le malo soka.
Votli plodovi imajo zelo močno, gladko in bleščečo zuna-
njo steno in vsebujejo številna drobna semena.
Oster in pekoč okus daje plodovom paprike alkaloid
l^apsicin, ki nastcoa samo v prečnih stenah, ki delijo notra-
jyost plodu v predale. Kapsicin učinkuje še pri razredče-
nosti v razmerju 1 : 1,000.000. Tudi tako razredčena razto-
pina pekoče učinkuje v ustih. Poleg tega vsebuje paprika
veliko vitaminov, kot so vitamin C in vitamin P ter še
provitamin A (karotin). Rdeča barva paprike je mešanica
j;arotinoidnih barvil kot so kapsorubin, kapsanthin, zeak-
Isantin, kriptoksantin in drugi. Ker paprika svojevrstno
I draži prebavila, kožo in živce, jo uporabljamo tudi v zdra-
vilstvu.
! paprika je pomembna v dietni prehrani in vzbuja delo-
vanje ledvic, zat jo lahko uživajo ledvični bolniki, ki
morajo uživati manj slano hrao. Poveča se količina izloča-
inega urina, pa tudi hrana, ki jo uživao, je okusnejša.
Seveda je razumna uporaba paprike v dieti neškodljiva.
Zelo zanimiv je učinek paprike na ožilje, strjevanje krvi in
; na delovanje srca. Vemo, da mastna hrana slabo vpliv na
i stijevanje krvi, da se lahko zamašijo tanke kapilare v srčni
mišici, posledica je infarkt. Novejše raziskave so pokazale,
da začimbe to preprečujejo in pri papriki seje pokazalo, da
'je naša najokusnejša začimba. Pokazalo se je tudi to,da
jedem dodana paprika ugodno vpliva na prebavila,
pospeši prebavo. Poveča se količina izločene sline, ki je
sedaj bogatejša na vsebnosti encimov, pa tudi več je
inevraminske kisline in heksozamina, ki ščitita sluznico
želodca prd mehanično in kemično poškodbo ter pred
boleznskimi klicami. Paprika oziroma kapsicin draži
. nekatere konce živcev ustni sluznici in s tem se refleksno
poveča količina želodčnega soka.
Pekočo papriko pa uporabljajo tudi žunanje, kot obliž
proti revmi. Tu se izkorišča dražeči učinek kapsinina. Z
■ draženjem kože pride do močno povečane prekrvavitve, ki
; je velikega pomena pri revmatičnih težavah. Tudi bolečine
zaradi udarcev in drugih ventij se s takšnim obližem, ki ga
[ dobimo v lekarni, zmanjšajo.
BORIS JAGODIČ
Poiščite v... MAVRICI
Pred dnevom mrtvih se oglasite v Mavrici, kjer so v
teh dneh police še posebno bogato založene s
svečami vseh vrst.
kovinotehna tozd tehnična trgovina
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Deia v oicrasnem, sadnem in
zelenjavnem vrtu v novembru
Novembra je še vedno čas
za saditev sadnega in listo-
padnega okrasnega drevja,
le za marelice in breskve je
bolje, da počakamo do spo-
mladi.
V tem času zadnjič kosi-
mo. Košnjo pograbimo kot
vse doslej. Kosimo nekoliko
višje (3 cm), da korenine za-
radi mraza ne bodo preveč
trpele. Če zadnjo košnjo
opustimo, bomo spomladi
težko kosili polegld travo.
Začnemo obrezovati sadje,
toda preveč se ne mudi. Vse
sadne rastline pognojimo s
počasi učinkujočimi gnojili.
Zamudniki naj pohitijo s
saditvijo čebulnic, sicer jih
bo čas prehitel.
Vrtnice vzpenjalke posku-
šamo pripogniti k tlem in jih
prekriti s kompostom ali šo-
to. Če to ni mogoče, prekrije-
mo mladike s smrekovimi
vejami, krošnje stebelnih
sort pa vtaknemo v vrečko,
napolnjeno s suho šoto ali
žagovino. Uporabljamo le
vreče iz jute, nikakor ne pla-
stičnih.
Grmaste vrtnice prezimi-
mo tako, da zagrnemo zem-
ljo nad korenine ali jih pre-
krijemo s kompostom ali šo-
to. Svežega hlevskega gnoja
v nobenem primeru ne upo-
rabimo, saj lahko ogreje rast-
line tako, da začno krožiti so-
kovi, kar je že pri prvi moč-
nejši zmrzali lahko usodno.
Vrtnice prekrijemo še s
smrekovimi vejami.
Tudi trajnice zaščitimo
pred mrazom, zlasti tiste, ka-
terih korenine se razraščajo
plitvo pod površjem. Obda-
mo jih s smrečjem ali debe-
lejšo plastjo šote.
Če želimo preprečiti pozebo
tudi pri drugih jeseni posaje-
nih rastlinah, jih dobro zaščiti-
mo. Zlasti na območjih, kjer ni
snega, pomislimo na zimsko
zaščito hiacint, tulp in mont-
brecij.
Nekatere iglavce, zlasti rodo-
dendrone, azaleje in lovorikov-
ce, zaščitimo pred snegolo-
mom. Včasih zadostujejo le tri-
je koli, višji kot grm, da nanje
nataknemo ali pritrdimo staro
plahto ali slamarico.
Na vrtu vse prazne grede
prelopatimo. Za zgodnjo po-
mlad namenjeno zimsko sola-
to, špinačo in korenček prekri-
jemo s smrečjem ali folijo.
Z vrta odstranimo fižolovke,
kole, ki so bih v oporo paradiž-
niku, mrežo za kumare ipd.
Spravimo jih pod nadstrešek,
saj jih bomo potrebovali tudi
naslednje leto. Tudi posode z
bolj občutljivimi vodnimi rast-
linami prenesemo v kletne
prostore.
Vodovodno napeljavo v vrtu
izpraznimo, gumijasto cev po-
sušimo in shranimo, vrtno
opremo prenesemo na suho in
uskladiščimo.
Ob pomembnejših grmovni-
cah in drevninah prekopljemo
zemljo do širine njihovih kro-
•šenj.
Sobne rastline naj imajo pri-
merno temperaturo in zračno
vlažnost, primerno jih zaliva-
mo, v toplejših prostorih lahko
nekoliko več, v hladnejših
manj.
Da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti banki; ne, to ne. Proti Ljubljanski banki
pa še najmanj. Orkaduš, ampak včasih imam res vsega poln kufer. Za to, da
dobim svoj denar, moram čakati nanj v vrsti. In še stotisoč podatkov na obrazec.
Nikoli ne vem,katero številko moram vpisati na formular. Osebno izkaznico tudi
gledajo tako, da imam vedno občutek, kot da sem ne vem kakšen goljuf.
Da bi jih prosil, naj mi dajo drobiž ali debel denar se pa sploh ne upam ...
•awvu ADjd 'iq2n]s a i]v tnuop ofajouj
9U oflJf '029f OfOS^JJS O^tfVJ op 'ofspfou aU3W ADJJ 'AVjd W lUlf 31 f^ •VUVhtUSDU
ouDjs9Jd3u wss vp 'ofajotf od sfpnpj -muiu od dS opjf :»uvp gojs* uas^mf
ivfipn} wvwi vp 'S3j if fvs 'vf ofij -ofvfuupoS 32 'tmfvpod ojmu ofvjoui
•jvu3p ivj^uavu ISA ipvj iq m UDp]odop ^3t3d a AVJd o^uvq a ofiAjpud ysv]VUD2
ISA 1} ojf fo^ od 'ipnj} 3S ^3A0j;^ ■mt2vfud3u 2vf vd tuspodzj -tstdpsjd
OfOA3}lfD2 0} lOJlUlUJodZJ OfVJOUi ipnj 332VjqQ -tuo U1 WIUDq :iSA lUVAOJVAVa ows
ut 3qvjoj2 op.ifud 3JOW su ojftfj Cvs 'ojqop OAOtfifu tn oj 3f vp 'op3A 3U qojds
•33W2in(2l 3Uq3SO JVp3jS3jd UiVJOlU tUlf Ol/ 'wflOA3f3U os 0]fV)l ■lSldp3Jd md
os WS^VX jvp W3J0W 3U 130 ad3] VU qif niu vp 'W0A W3p3ff 'JtuSlAp 32tA3p VJS1J
vSsujod 23jq jvjf pvj iq 17 'u3s^mi apfvu 32 i) 3S ■v3oSow3u S3J vd 3f v^uvujs
Dusjfv)/ )fvdwv 'W3pnf} tfojd utvuitu jiyV ^ oiuvs vfj3A oj o^^fmi ^vdtuv
'lutpnfj p3w i!sou2vfud o onp 3fpnfj ows W32unx -'isijs odsj 3S fvs 'vfvf
sejem za otroke in odrasle
JUBILEJNI
10. SEJEM
»VSE ZA OTROKA«
Celje - dvorana Golovec
od 21. do 26. 10. 1986
otrok je ogledalo časa
otrok je ogledalo časa
RlcEP£'fflfiiiiA
Vampi po istrsico
Potrebujemo 75 dag vampov, 3 del mleka in 5 del slane
vode, 6 žlic olja (najboljše je olivno olje), eno večjo čebulo,
5 dag gob, lovorov list, 50 dag olupljenih in dobro zrezanih
paradižnikov ali 2 žlici paradižnikove mezge, strok česna,
2 del malvazije, žlico sesekljanega peteršilja, nekoliko
nastrganega muškatnega oreščka, sol in poper ter pol litra
juhe ali vode.
Vampe kuhamo približno eno uro v slani vodi, ki smo ji
dodali mleko. Kuhane odcedimo in jih zrežemo na drobne
rezine. Olje zlijemo v globok lonec, dodamo drobno sesek-
ljano čebulo in jo prepražimo ter dodamo gobe. Ko^sputijo
vodo, dodamo vampe. Poleg tega dodamo še lovorov list,
paradižnik ali paradižnikovo mezgo, česen, vino, dišavna
zelišča in začimbe. Lonec pokrijemo in na majhnem ognju
dušimo toliko časa, da postanejo vampi primerno mehki. Ce
so presuhi, med dušenjem dodamo še nekoliko juhe ali
vode. Vampi morajo biti gosti.
Včasih lahko zamenjamo paradižnik z ajvarjem in tedaj
dobijo vampi svojevrsten okus. Zraven ponudimo kuhan
krompir in seveda kozarec malvazije.
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
sprejema
prijave za izobraževanje ob delu v naslednjih
programih:
1.	Izobraževanje
MONTERJEV TOPLOTNIH NAPRAV
IV. zahtev, stopnja
(vodovodni inštelater, monter centralnih kurjav, hla-
dilnih naprav, plinskih napeljav)
Pogoj: končana osnovna šola
2.	tečaj za
TURISTIČNE SPREMLJEVALCE
Pogoj: končana srednja šola
Prijave sprejemamo pisno ali po telefonu številka
(063) 711-343, 711-417 ali 711-385 vsak dan od 7. do
15. ure.
20. stran - novi tednik
23. oktobeR ]
0KTOBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. stran - novi tednik
23. oktober ]
oktober 1986
novi tednik - stran 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
23. OKTOBER ]
Padli ste nam v kader!
Ljubezni Blanke Kolak skozi oko totoaparata
Kako je, če pridejo v kraj fll-
marji, se je morda marsikdo od
vas te dni prepričal sam. Sto-
piš na ulico po kateri hodiš le-
ta in leta in na lepem, kar čez
noč to ni več tvoja ulica. Tuje
izložbe, drugi napisi, spet
drugje izza stekla mrko gleda
Stalin ... Foto Bomberi, na-
sproti delavnica Rak, pa zajtr-
kovalnica spet podobe v drugi
ulici. Takšno je bilo minule dni
in bo občasno, do konca mese-
ca, mesto Celje, ki gosti Vibino
fllmsko ekipo pod taktirko
mladega režiserja Borisa Jur-
jaševiča, ki snema film Ljubez-
ni Blanke Kolak.
Izredno delovna je ta filmska
ekipa in ko so dva dni snemali v
studiu fota Pelikan, jih nismo in
nismo mogli zmotiti niti za tre-
nutek. Mi pa smo hoteli kaj za-
pisati in potešiti radovednost
tudi našim bralcem. Ko je bila
na hodniku studia tišina, potem
ko sem si že kdo ve kako dolgo
ogledovala bogastvo orumene-
lih fotografij foto Pelikan, sem
odškrnila vrata .. . Snop žarkov
iz močnega reflektorja meje pri-
koval na mestu, medtem pa je
nekdo vljudno in tiho dejal:
»Padli ste nam v kader!«
Z režiserjem sva o novem fil-
mu govorila šele naslednje ju-
tro, zelo zgodaj, ob prvi kavi,
kajti do večera in naslednji dan
spet ni bilo časa.
»Film je nastal po istoimen-
skem romanu Petka Vojnič-Pu-
čarja, novosadskega književni-
ka. Pripoveduje pa o ženski, fo-
tografinji v času od leta 1947 do
danes,« pravi Boris Jurjaševič,
ki je zelo hvaležen Celju, da mu
je priskočilo na pomoč, tako
gmotno, kot z več kot 200 stati-
sti iz 17 celjskih kulturnih dru-
štev. Sicer pa je mladi režiser
zbral okoli sebe močno filmsko
ekipo: v glavni vlogi nastopa
Mira Furlan, Bogdan Diklič,
Mustafa Nadarevič, Boris Kralj,
Ratko Polič, Majda Potokar,
Zvezdana Mlakar in Peter Bošt-
jančič. Direktor fotografije je
Zoran Hochsttatter, scenograf
Niko Matul, kostumografinja
Milena Kumar, tonski mojster
Hana Preuss, maskerka Berta
Meglič.
To je velik in zahteven projekt
za mladega režiserja, s katerim
pa je, očitno, navdušil filmske
m gledališke zvezde. Na vpraša-
nje, kaj to pomeni za mladega
režiserja, je Boris odvrnil, da je
srečen, da sploh lahko dela, saj
je treba v Sloveniji na vsak pro-
jekt čakati nekaj let.
Filmska ekipa, ki smo jo (ne;
srečno zmotih na 13. snemalni
dan in JI padh v dnevni načrt, bo
ostala v Celju do 31. oktobra.
Film, ki ga bomo kot premiero
videli v Celju v marcu ali aprilu,
pa bodo končali v Ljubljani m
Lipici.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC