Poštnina plačana v gotovini
Cena 1.50 din

Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raziiašaldh 5-50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno //
Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov"
nem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666   //
Leto XX.
Celje, petek 3. junija 1Q3S
Štev. 23.
Ubi bene — ibi patria!
Celje, 3. junija.
»Kjer je dobro, tain je domovina«,
tako so dejali stari Rimljani, tako so
sodili narodi od pamtiveka. Tisočletja
so minila, zunanje lice sveta se je v
tern času v mnogočem popolnoma spre-
menilo, toda ljudstvo, ki hoce delati in
živeti, niisli še vedno tako kakor stari
Rimljani. V tern je vsa življenjska filo-
zofija, ki pa je veeina političnih ljudi
ne more ali ne mara razumeti.
Pač pa so razumeli to dobro rimski
cesarji, ki so s kruhom in cirkuškimi
igrami pomirili rimsko ljudstvo, kadar
se je puntalo in jim klicalo »panem et
cirpenses!«. Tudi nekateri sodobni po-
iitiki in državniki so — ravnajoč se po
vzgledu rimskih cesarjev —- dali lačne-
mu in nezadovoljnemu ljudstvu dela in
kruha, s pompoznimi paradami in bue-
nimi manifostacijami pa navdusujejo
mase, da pozabljajo na vsakdanje tego-
be. Z zaposlitvijo milijonov brezposel-
nih so dosegli ti državniki svojo veliko
popularnost in popolno zaupanje svojih
narodov. Z delom in kruhom so prive-
zali nase široke ljudske mase, ki so
dotlej upirale oči proti Moskvi in gle-
dale v Ljeninu in njegovih apostolih
nove odrešenike človeštva.
Z delom in ustvarjanjem so povrnili
ljudstvu zopet vero v boljšo bodočnost,
obenem pa so dvignili v vsakem posa-
mezniku zavest, ponos in zaupanje v
državno politiko, ki se je postavila v
prvi vrsti v službo naroda in državne
skupnosti.
Ob priliki priključitve Avstrije k
Nemčiji je izjavil
da Nemeija nikakor ne more
priznati visoke obrestne mere avstrij-
skih zunanjih dolgov, ker ni združljivo
p častjo in dostojanstvom svobodnega
nemškega naroda, da bi plačeval višje
kakor 4^-odstotne obresti. Zato bo
prva naloga nemške vlade, da konver-
tira vse zunanje avstrijske dolgove z
visoko obrestno mero, za katere bo pla-
čeval nemški narod obresti, ki bodo v
skladu s svobodo in suverenostjo nem-
škega naroda. Visoke obresti plačujejo
po mnenju nemškega državnega vodje
samo Huženjski narodi.
Svobotlen narod torej ne sme plače-
vati obresti, ki ga zasužnjujejo po tu-
jem, večinoma židovskem metlnarodnem
kapitalu.
Tudi                    inia zunanja držav-
na po3ojila, za katera plačujemo 7—8%
obresti (Blair, Seligman), toda nihče se
doslej pri nas še ni spotaknfl nad viso-
ko obrestno mcro, še manj pa vprašal,
ali so te visoke obresti v skladu s cast-
jo, dostojanstvom, svobodo in suvere-
nostjo naše» a naroda in države! Tudi
mali narodi imajo ne samo pravico,
temveč dolžnost braniti svojo svobodo
in suverenost, ki je pri njih mnogo bo.l.j
ogrožena nego pri velikih narodih. To-
da pri nas ne najdemo časa za takšna
vpraŠanja, vse preveč nas okupira
dnevna in strankarska  politika!
Z žalostjo moramo ugotoviti, da se
pri nas doslej sploh še ni vzelo v pre-
ti'es vprašanje konverzije državnih dol-
gov, eeprav je to eno najvažnejših go-
spodarskih vprašanj, ki čaka že dolgo
svoje rešitve, O vseh mogočih nere3nih
stvareh se piše in govori, na debelo se
lomijo razna ideološka kopja, za reše-
vanje narodno gospodarskih vprašanj
pa ni ne smisla ne časa. Tudi
ki je v prvi vrsti poklicana,
da rešuje gospodarska vprašanja, od
katerih pravilne in pravočasne rešitve
je odvisna cksistcnca in usoda ogromne
mase našega delovnega ljudstva, ne
najde easa za ureditev vprašanj, ki so
najmanj tako važna in aktualna kakor
tako  zvano  hrvatsko  vprašanje.
Resiti je troba predvsem vprašanje
Aospodarske obnove in gospodarskega
povzdiga hrvatskili, srbskih in sloven-
>*kih krajev na podlagi načrtnega go-
spodarstfa, vprašanje modernizacije
našega kinetijstva, vprašanje zaposlit-
v« brezposelnega ali samo delno    zapo-
Sokolski praznik v Hrastniku
Hrastnik, 3. junija.
Na binkostno nedeljo bo proslavil
hrastniški Sokol svojo 30-letnico z od-
kritjem spominske plošče blagopokoj-
nemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju,
razvitjem društvenega prapora, katere-
mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter II., za-
stopan po generalštabnem polkovniku
g. Dragoljubu M. Mihailovicu iz Celja,
in z javnim nastopom.
Vsestranski gospodarski in kulturni
napredek, posebno pa jše krepak raz-
mah in naraščanje narodne zavednosti
avstrijskih Slovanov proti koncu pre-
teklega stoletja so tvorili močan jez
proti gradnji nemškega mostu na Jad-
ran. Avstrijski mogotci so sicer skušali
ustaviti to narodno prebujenje s tern,
da so ustanovili šolsko društvo, nem-
ški Schulverein, ki naj bi pod pretvezo
prosvete in dobrodelnosti posvečal skrb
nemški, med Slovani živeči mladini. V
resnici je pa to bilo bojno društvo, ki
naj bi vzgajalo iz slovanske dece no-
vodobne janičarje - renegate, s katerih
pomočjo naj bi se čim prej zgradil nem-
ški most na Jadran. Podružnice nem-
škega Schulvereina so jele rasti po slo-
venski zemlji kakor gobe po dežju. Sa-
mo v Ljubljani je bila izdana leta 1884.
v te temne namene za one case in raz-
mere ogromna vsota 45.000 goldinar-
jev. Slovenci so spoznali, kaj jih čaka,
če pravočasno ne zajezijo ali vsaj delno
neonemogočijo tega pogubonosnega de-
la na mejah in v narodno ogroženih
krajih.
V industrijskem kraju Hrastniku,
kjer si je nemška industrija postavila
! svoje tovarne in rudnik, se je najprej
j oanovalo veteransko društvo »Schützen-
verein«, ki je imelo svoje člane tudi
med delavstvom. Kasneje je pa pričela
delovati šulferajnska sola. V svrho pro-
tiakcije proti temu raznarodovalnemu
načrtu so zavedni narodnjaki 1. 1887.
ustanovili podružnico Družbe sv. Cirila
in Metoda za kraje Dol, Hrastnik in
Zidani most. Predsednik podružnice je
bil takratni dolski kaplan, ljubljanski
rojak g. Rudolf Raktelj. Nacionalni ži-
velj, zlasti takratna mladina, je spo-
I znala nevarnost, ki grozi kraju, ter
ustanovila »Strelski in kegljaški klub«
in »Narodno čitalnico«. Nacionalno
usmerjeno delavstvo pa si je ustanovilo
»Delavsko podporno društvo«. Narodno
delo je oživelo s prirejanjem sestankov,
predavanj, gledaliških iger itd. Zbira-
lišče narodnih borcev je bila na Dolu
Peklarjeva, v Hrastniku pa Roševa hi-
ša, slednja čvrsta narodna trdnjava
imenovana.
Prišlo je leto 1908. Avstrija je izvr-
šila aneksijo Bosnc in Hercegovine. Sr-
bijo je sicer preveval val energične
volje za obrambo jugoslovenskih inte-
resov, čutila pa se je prešibko, da bi
nastopila proti takrat še navidez mo-
gočni, a znotraj že trhli Avstro-Ogrski,
tlačiteljici Slovanov. Pri južnih Slova-
nih je to dejanje mačehovske Avstrije
slenega ljudstva zlasti v pasivnih kra-
jih, med katere spadajo v prvi vrsti
Slovenija, Dalmacija, Hercegovina in
Crna gora.
Z zaposlitvijo naroda, ki ne zahteva
drugega kot dela in kruha, človeka do-
stojnejše eksistence in malo več social-
ne pravičnosti, nego je čutijo in kaže-
jo revežem dandanes hekateri sloji in
posamezniki, ki pozabljajo, da je zraslo
njih premožcnje na žuljavih rokah na-
šega delovnega človeka, se bo zopet
povrnilo zaupanje našega naroda v
upravo in se bo ojačila ljubezen do
države. »Ubi bene — ibi patria!«
Brez visokih in zvenečih ideoloških
gesel, brez politike in nasilja bo krenilo
naše ljudstvo samo od sebe v pravo
državno smer in s tern rešilo življenj-
ska vprašanja, ki polnijo danes naše
dnevno časopisje in so glavni predmet
\seli  javnih  in   privatnih  razprav.
vzbudilo ogorčenje in mržnjo v toliki
meri, da so mnogi zaslutili, da pride
prej ali slej do tega, do česar je nekaj
let  pozneje  prišlo.
Hrabri narodni borci, kakor br. Fran
Peklar, Jernej Gorenjc, Edvin Sorčan
in Ernest Sorčan, ki so vsi padli v voj-
ni, slednji še kot vojni dobrovoljec, na-
cialje Vekoslav Roš, Anton Gnus, Alojz
Dragar, Vitko Jurko in nekateri drugi
so se 1. 1908. zbrali v Rošcvi gostilni z
namenom, da se Sokolsko društvo osa-
mosvoji, kajti do takrat je bilo le od-
sek Sokolskega društva v Zagorju. Te-
mu sestanku sta tudi prisostvovala čla-
na zagorskega Sokola Jesih in Fincin-
ger. Osnoval se je naslednji priprav-
ljalni odbor: predsednik Miloš Roš, od-
borniki Vekoslav Roš, Fran Peklar, An-
ton Gnus, Alojz Dragar in J«rnej Go-
renjc. Ob enem so sklenili prirediti ve-
liko narodno veselico, katere namen
je bil navdušiti slovenske rodoljube za
sokolsko idejo. Prireditev je bila pri
Logarju na hribu in je v' vsakem oziru
sijano uspela. Duše pripravljalnega
dela so bili Fran Peklar, Vekoslav Roš
in takrat na počitnicah se nahajajoei |
stud. iur. Fran Roš. Izleta so se udele- |
žiila Sokolska društva iz Celja, Zagor- i
ja in Brežic. Tehnično pomoč so pa 1
nudili člani zagorskega Sokola Fincin- I
ger, Jesih in Jerin.
Ustanovni obeni zbor Sokolskega
društva v Hrastniku je bil isto leto v
Roševi gostilni. Izvoljen je bil naslednji
odbor: starosta br. Miloš Roš, podsta-
rosta br. Anton Gnus, načelnik br. Ve-
koslav Roš, njegov namestnik br. Fr.
Peklar. V ostalem odboru so bili bratje
Vitko Jurko, Alojz Dragar in Jernej
uorenje.
Ze prvo leto je pristopilo 43 rednih
članov. Telovadba je bila najprej pod
Roševim kozolcem, pozneje na Roševem
kegljišču, dokler ni krajevni šolski svet,
ki je prišel med tern v slovenske roke,
dal boljšega prostora.
Hrastniški Sokol je prvič javno na-
stopil 1. 1909. v Zagorju pri javni telo-
vadbi. Med drugimi so nastopili tudi
navdušeni telovadci bratje Vekoslav
Roš, Fordo Roš, Peklar, Fajdiga, Kaše,
Jurko, Mirko Gnus in Sorčan. Zelo vne-
ta telovadca sta bila br. Vincenc Domi-
trovič in Alojz Dragar. Slednjega so
nasprotniki zaradi tega tudi večkrat j
preganjali.                                             j
Zelo lepe uspehe je pokazal Sokol v
letih 1910—1912. Pričela se je akcija
za gradnjo lastnega doma. To akcijo
sta predvsem pokrenila brata starosta
in blagajnik. Izdala sta v šestih jezikih
bloke v korist doma, ki so bili razpo-
slani v Srbijo, Ono goro, Bolgarsko,
Hrvatsko, Ceško, Poljsko in Rusijo.
Odziv je bil nadvse povoljen.
Poleg tega je Sokol prirejal izlete in
igre. Najlepši zlet je bil v jeseni leta
1913., ko je posetil Hrastnik »Srpski
Soko« iz Zagreba s svojimi perjanica-
mi na čepicah. Vse kar je bilo narodne-
ga in slovenskega, je bilo do solz ga-
njeno, ko je videlo brate Srbe v svoji
sredi. Instinktivno so vsi čutili, da smo
Slovenci, Srbi in Hrvatje bratje po krvi
in jeziku in da bodo morali okovi, ki
drže južne Slovane v verigah suženj-
stva, prej ali slej pasti. Ob splošnem
navdušenju, ki je vladalo med rodolju-
bi v tistih dneh, je br. Peklar dan pred
prireditvijo snel z droga erno-rumeno
zastavo pri gostilničarju, pri katerem
je bila prireditev. Slutili smo, da priha-
ja nov čas za južne Slovane.
Omeniti je treba, da so ob vseh
takšnih prilikah vneto sodelovala tudi
hrastniška dekleta, med njimi pred-
vsem Aliojzija Roševa, sedaj soproga
g. ravnatelja Cilenška v Celju, Milka
Sentjurčeva, sedaj soproga br. Jerina
v Celju in Milka Stefančičeva, sedaj v
Ljubljani.
Na večer usodne nedelje meseca ju-
lija 1914., ko se je vračal naš Sokol z
zagorskega javnega    nastopa,    je    na
hrastniški postaji trčil skupaj s celjski-
mi »Turnerji«, ki so se udeležili ta dan
nemške prireditve v Hrastniku. Prišlo
je do spopada, pri katerem so bili
bratje Fajdiga, Sorčan in Kaše v ostri
samoobrambi pred renegatskimi izpadi
ranjeni.
Mobilizacija in vojna leta so omejila
delovanje društva. Takratnega društve-
nega tajnika br. Milka Jeröeta so po-
sctili orožniki in mu vzeli arhiv, kolikor
ga ni že sam prej uničil. Br. Vitka Jur-
ka pa so orošniki ovadili kot srbofila
in odvedli v Gradec v preiskovalni za-
por. Mnogo ostalih bratov je moralo v
vojno, kjer so bili izpostavljeni vsej
krutosti in šikanam avstrijskih mogot-
cev, nekaj pa jih je okusilo trdoto ujet-
niskih taborišč.
Po vojni je nacionalno življenje v
Hrastniku znova oživelo. Sokolske vrste
so se znatno pomnožile. Zaslužnim na-
cionalnim borcem, ki so položili temelje
sokolskemu delu in napredku v Hrast-
niku, gre vsa cast. Danes stoji ponos-
no sredi hrastniške doline Sokolski
dom z lepim zunanjim licem, znotraj
pa s prostrano dvorano. Da je bilo mo-
goce postaviti si lasten dom, je bilo
treba mnogo marljivosti in požrtvoval-
nosti, kajti ona sredstva, ki si jih je
društvo pred vojno pridobilo, so med
vojno vsled razvrednotenja takorekoč
skopnela. Volja in pridnost pa vse pre-
moreta in tako sta tudi tukaj prema-
gali vse ovire, tako da je dobilo dru-
štvo svoj dom.
Spominom iz tridesetletnega delova-
nja Sokola v Hrastniku bi bilo še mar-
sikaj dodati. Morda je ostalo še to in
ono nepojasnjeno, morda nismo ime-
novali vseh, ki so agilno sodelovali v
predvojni dobi, morda nismo omenili
vseh važnejših dogodkov iz društvene-
ga dclovanja. Krivda pa je v tem, da
je bila veeina takratnega arhiva v za-
četku vojne uničena.
Lepi so spomini, ki jih obujamo zla-
sti sedaj, ko se pripravljamo na sokol-
sko slovesnost. Zlasti pa je potrebno
predočiti naši mladini vse delo za na-
rod, ki so ga izvršili še živeči sivolasi
nacionalni borci in mnogi, ki že v
grobu spe.
Sokolske trume bodo na binkostno
nedeljo dopoldne zmagoslavno prikora-
kale pred Sokolski dom, kjer bo od-
kritje marsejske spominske plošče in
razvitje sokolskega prapora, ki mu bo
kumoval Nj. Vel. kralj Peter II. po svo-
jem zastopniku generalštabnemu pol-
kovniku g. Dragoljubu M. Mihailovicu
iz Celja. Popoldne pa bo javen telovad-
ni nastop na občinskem prostoru pri
Rošu.
Vsem, ki boste prihiteli na naše so-
kolsko slavje, kličemo:  Dobro  došli!
Revija Glasbene Matice
v Celjn
S šolskimi nastopi gojencev, ki so bili
v pone del jek, torek in sredo zvečer v
celjskem gledališču, je Glasbena Matica
v Celju tudi letos pokazala vso svojo
visoko kvaliteto ter velike uspehe glas-
bene vzgoje. Nastopili so gojenci in go-
jenke klavirskih šol ge. Mirce Sancino-
ve, Ljudmile Božičeve in Marenke Pl-
zak-Sancinove, violinskih. šol gg. ravn.
Karla Sancina in Dušana Sancina, solo-
pevskc sole ge. Helene Lapajnetove, na-
stopil je mladinski pevski zbor pod vod-
ÖOO OA<3
Ta pozdrav sliSiS na Šved-
skem skozi eel dan. — Toda
pogosto zvcnl zeloncrazlofno,
ker ima oni, ki pozdravlja,
ravno v ustih nov bonbon
„505 S ČRTO«
Kakor povsod, postaja „505 S
CRTO"     tudi    na   Svedsketn
vedno bol] prlijubljcn.
505
BONBON   EVROPE
Izdeluje pri nas samo »UNION« Zagreb
Stran 2.
»NOVA   DORA«
Stev. 23.
stvom g. Cirila Preglja in godalni or-
kester pod vodstvom g. ravn. K. San-
cina. Sporedi so bili pestri in so prika-
zali razvoj in uspehe gojencev v vseh
stopnjah ter predočili bogate sadove
smotrnega in požrtvovalnega delova-
nja odličnega učiteljskega zbora tega
uglednega zavoda.
V ponedeljek je nastopilo 6 gojencev
in 8 gojenk nižje stopnje, v torek pa
7 gojencev in 11 gojenk nižje in sred-
nje stopnje klavirske in violinske sole.
Oba večera je sodeloval tudi mladinski
pevski zbor pod vodstvom g. Cirila
Preglja, ki je zapel osem triglasnih
zborov. Zbor je izredno discipliniran in
prožen, poje s fino dinamiko in je Iz-
piljen do podrobnosti. Ze prvi večer je
žel zbor navdušene aplavze, v torek pa
je vprav fasciniral občinstvo. V pone-
deljek je skupina godal vseh stopenj
pod vodstvom g. ravn. Sancina skladno,
točno in čisto izvajala temo iz Händlo-
vega oratorija »Juda Makabejski« in
Pleyelov »Rondo«.
Višek je bil dosežen v sredo, ko so
nastopili gojenci srednje in višje stop-
nje. Violinist Alfred König je zelo po-
ll valno zaigral Ambrosijevo »Canzo-
netto«. Sopranistka gdč. Danica Grud-
nova je s prijetnim organom in občut-
jem zapela dva samospeva. S sočnim,
barvitim bas-baritonom se je uspešno
predstavil g. Franc Jelenko. Solidno j
tehniko sta pokazala violinist Demetrij [
Brodar in pianistka ga. Justi Hauketo-
va. Izredno kultivirano in pretehtano
igro ter vprav frapantno tehniko sta
pokazala mlada pianista Breda Rajho-
va in Mario Sancin. Rajhova je izvaja-
la Bortkyewiczevo »Ob luninem svitu«
in Reincholdov Impromptu v cis-molu,
Sancin pa Viteslava Novaka Serenado
op. 9 št. 1 in Beethovnov Rondo ä Ca-
priccio. Saša Majdič je violinist velike-
ga stila. Blochovo »Baal Schem« in Sa-
rasatejeve »Ciganske napeve« je zaigral
s sijajno tehniko, plemenitim tonom in
z umetniškim doživljanjem. Visoko teh-
niko in poglobljeno igro sta nudila pia-
nistki ga. Jela Watzkejeva in gdč. Ta-
tjana Mravljakova, prva s Cezarja
Francka Preludijem, koralom in fugo,
druga s Chopinovo Polonezo v cis-molu.
Dobra tehnika in sočen ton odlikujeta
violinista Valterja Igrišnika, ki je za-
igral Bachovo Arijo na struni G in
Seyboldov »Tirolski pies«. Mezzosopra-
nistka ga. Helena Rajhova je s kultivi-
ranim glasom in občutjem zapela solo-
spev Mirce Sancinove »Trenotek« in
Pavčičevega »Cicibana«. Ob zaključku
je godalni orkester 18 oseb pod vod-
stvom g. ravn. Sancina skladno, preciz-
no in s fineso izvajal dr. Franja Delaka
stavek za godalni orkester in drugi sta-
vek Elgarjeve Serenade. Večer jo nudil
globok umetniški užitck. Glasbena Ma-
tica v Celju zasluži za svoje pomembno
udejstvovanje in zavidljive uspehe polno
priznanje kulturne javnosti.
Politični pregled
X Drugi del občinskih volitev na Ce-
škoslovaškem je potekel preteklo nede-
ljo v splošnem mirno. V čeških občinah
je dobila večino vladna koalicija, pred-
vsem češkoslovaški narodni socialisti in
agrarci. V slovaških občinah ima veči-
no Hlinkova stranka, v nemških občinah
pa stranka Konrada Henleina.
X Seyss-Inquart. Mariborski >Ve-
černik« poroča, da je bil avstrijski na-
mestnik Seyss-Inquart, ki je, kakor zna-
no, poklical Nemce v Avstrijo, pokli-
can v München na odgovor zaradi pi-
sma, ki ga je bil prejšnjo sredo poslal
Hitlerju. V pismu se je pritoževal nad
načinom, kako se Avstrija nacizira, in
ker se domači narodni socialisti poti-
skajo v stran, da se tako dobe mesta
za Pruse. V pismu se tudi pritcžuje,
da je kot avstrijski namestnik podre-
jen gauleiterju Biircklu, in spominja
Hitlerja na obljube, ki jih je svojčas dal
avstrijskim narodnim socialistom. Za-
trjuje, da je vsled napačnega nacizira-
nja nezadovoljstvo toliko, da bi se ne
dalö zanesti na avstrijsko vojaštvo v
primeru spopada s Ceškoslovaško. Hit-
ler je bil nad tern pismom tako razlju-
ten, da je poklical Seyss-Inquarta v
München na odgovor.
X Na španskih bojiščih je ostal po-
ložaj tudi ta teden v splošnem neizpre-
menjen. Nacionalistične čete so dosegle
H9 Irjatalonski fronti nekaj uspehov. Re-
publikanske čete    nudijo    povsod   hud
odpor.
Domače vesti
— Pomladanski velesejera y Ljubljani
od 4 do 13. junija bo že 43. razstavna
prireditev v Ljubljani. To pomeni 18
let razstavnotehničncga dela v službi
gospodarskega in kulturnega napredka
našega naroda. Splošni del velesejma bo
obsegal vse panoge industrijske in
obrtniške proizvodnje. Pohištvo bo tvo-
rilo posebno razstavo. Te razstave so
že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa
Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo
kupci, da tukaj na podlagi razstavlje-
nih garnitur izbirajo in naročajo po
svojem okusu in premoženjskih razme-
rah. Razstava avtomobilov, avtobusov,
in motornih koles bo zelo bogata. Za-
stopane    bodo    skoraj    vse    svetovne
znamke in bo razstava obsegala nad
1.500 m2 razstavnega prostora. Se pred
leti smo bili navezani na uvoz tekstilij.
Sedaj že naše tvornice krijejo domačo
potrebo in je luksus, kdor se oblači v
inozemsko blago. Na letošnjem velesej-
mu v Ljubljani bo naša tekstilna indu-
strija pokazala, kako visoko se je že
razvila. Vsakdo se bo mogel prcpričati,
da njeni izdelki kakoyostno povsem
dosegajo inozemsko, so pa bolj poceni
in da jo zaslužka našemu delavcu. Sko-
raj prav vsakdo pri nas se zanima za j
reševanje našega cestnega vprašanja. |
Na letošnjem velesejmu bo Društvo za
ceste s svojo razstavo »Cesta« pokaza-
lo, kako daleč smo že v tern perecem
vprašanju in kako bo z gradnjami na-
ših cest. Zveza gospodinj v Ljubljani
bo podala letos žensko domačo obrt.
Ljubljanska tobačna tovarna pa ure-
juje razstavo tobačnih izdelkov. Od tu-
jih držav bo v zaokroženi celoti zasto-
pana Francija z rastavo knjig, kozme-
tike in bižuterije. Vsakdo naj uredi svoje
poslovno potovanje v Ljubljano tako,
da bo to potovanje zvezal z ogledom
velesejma, saj bo mogel že na velesej-
mu samem rešiti velik del svojih po-
slovnih zadev, kot je nakup blaga, od-
daja naročil itd. Na železnici ima vsak-
do brezplačen povratek, če si pri odho-
du na odhodni postaji poleg cele vozne
karte nabavi še rumeno železniško iz-
kaznico za 2 din in si preskrbi potrdilo
o obisku velesejma, ki ga bo dobil pri
velesejmski blagajni. Potovanje v Ljub-
ljano do 13. junija, povratek od 4. do
18. junija.                                          '
— Binkošti so tu! Sedaj je čas, ko
pričnejo ljubitelji narave prirejati izle-
te v visoke planine. Vse planinske po-
stojanke so že pripravljene za sprejem
gostov. Logarska dolina je sedaj vsa v
cvetju. Tu je bivanje nad vse prijetno,
posebno v Aleksandrovem domu in v
Piskernikovem zavetišču, od kar se
človeku nudi prekrasen pogled na veri-
go gorskih velikanov mogočnih Savinj-
skih Alp. Skoraj do konca Logarske j
doline je izpeljana lepa cesta, naprej pa
vodi planinska steza mimo mogočnega
slapa Savinje na Okrešelj, prekrasno
pianino, ležečo ob vznožju ogromnih
gorskih sten. Popotnika tu sprejme pod
svojo streho Frischaufov dom, obdan z
zelenjem gorskih bukev in smrek. Od
tod vodi jo na vse strani planinska pota.
Tu je izhodišče za mnogobrojne gorske
ture. Izbira je velika: Mrzla gora, Sku-
ta, Rinka, Turska gora, Brana, Kam'nis-
ko sedlo itd. S Kamniškega sedla vodi
pot preko Planjave  na Korošico,  kjer
nudi udobno zavetje ponosni Kocbekov
dom. Tu je izhodišče za ture na Ojstri-
co, na Dedca in druge okoliske vrhove.
S Korošice vodi pot preko Konja na Ve-
liko pianino in v Kamniško Bistnco, na
Savinjsko stran pa je sestop najpriklad-
nejši skozi Robanov kot do Rogovilca
v gornji Savinjski dolini. Tudi Golčka
planina nudi izletniku mnogo užilka. Z
doline do vrhov jo pokrivajo mogocni
smrekovi gozdovi, nad Mozirsko kočo
pa se raprostirajo prekrasni planinski
pašniki. Od tod je nepopisno lep razgled
na Savinjske Alpe.
— Kako nas poznajo po svetu. V
Londonu izhaja velika ilustrirana revi-
ja »London News«, ki je razmeroma
dobro znana pri nas. V svoji številki
z dne 28. maja objavlja obširen zem-
Ijevid češkoslovaške republike z vsemi
sosednimi državami, tako da je tudi se-
verni del naše kraljevine na tern zem-
Ijevidu. Ta zemljevid pa prikazuje me-
jo naše države na tak način, da spada
k Jugoslaviji vse slovensko območje
Koroške (cona A in B, kjer je bil ple-
biscit) in na zapadu vse ozemlje še
precej zahodno od St. Petra na Krasu
s Postojno in drugimi kraji. Lepo bi
bilo,  toda . . .
—  Vagoni domačega izdelka.    Sara-
jevska železniška delavnica je izdelala
sedem vagonov III. razreda. To so prvi
vagoni , ki jih je ta delavnica izdelala
v celoti sama. Vagoni so prav udobni,
posamezen stane 450.000 din, nabavljen
v inozemstvu bi pa stal 800.000 din.
—  Viiši zobje so lahko vedno krasni
in beli, če Vi hočete. Uporabljajte zju-
traj in zvečer Chlorodont pasto za, zol;e.
Uspeh se včasih pokaže že po snkratni
uporabi.
—  Kazpis zdravniške službe v Novem
Celju. Po odloku ministrstva za socialno
politiko in narodno zdravje S. br. 14.621
z dne 23. maja t. 1. se razpisuje mesto
zdravnika-uradniškega pripravnika    pri
državni bolnici za duševne    bolezni    v
Novem Celju. Predpisno taksirane pro- j
šnje, opremljene z vsemi prilogami po
§§ 3. in 4. zakona o uradnikih, je treba
vložiti do 15. t. m. neposredno pri .^n,-
nitetnem oddelku ministrstva za social-
no politiko in narodno zdravje.
— »Ljudska samopomoč« v Mariborn
je imela v nedeljo 29. maja svoj ledni
obeni zbor. Iz poročil blagajniških funk-
cionarjev je razvidno, da se je ta doma-
ča socialna ustanova kljub raznim tež-
kočam ugodno razvijala. Konec leta
1937. je imela v obeh oddelkih za po-
grebnino in doto 8137 članov, ki so za-
varovani za 64,381.000 din. Blagajna je
imela lansko leto sad 41 milijonov pro-
meta. Rezervni fond (matematična re-
zerva in varnostni sklad) je narasel na
7,536.922.93 din in se je od leta 1936
zvišal za 1,112.633.28 din. Dosedanji od-
tegljaj za člane, ki so pristopili pred
1. novembrom 1933, se je znižal od
25% na 23% do prihodnjega občnega
zbora. Blagajna se je lansko leto pre-
selila v svojo lastno palačo, ki si jo je
zgradila na Aleksandrovi cesti, nasproti
glavnega kolodvora, kar je dokaz smo-
trnega in uspešnega delovanja tega
zavoda.
c Polkovna slava. V soboto je slavil
39. p. p. svojo slavo v spomin na borbe
celjskega polka v koroški ofenzivi 1.
1919. Ob 9. dopoldne je bila v opatijski
cerkvi maša za padle koroške borce, ki
so se je udeležili mnogi člani Legije ko-
roških borcev in Maistrovi borci ter za-
stopniki oblastev in drugo občinstvo. Ob
10. se je pričela proslava na dvorišču
lepo okrašene vojašnice kralja Petra.
Navzoči so bili tudi zastopniki oblastev
in uradov, šol, korporacij in društev,
rodni poslanec g. Prekoršek, sokolska
in gasilska deputacija, koroški borci in
mnogo drugega občinstva. Ko so pri-
nesli polkovno zastavo na dvorišče, je
obšel postrojeni polk poveljnik mesta
g, polkovnik Milkovič. Pred bogato
okrašenim spomenikom v cast padlim
koroškim junakom, pripadnikom celj-
skega polka, ki so ga obstopili koroški
borci, je opravil prota g. Bulovan žal-
ni obred. Castna četa je oddala tri sal-
ve, vojaška godba pa je zaigrala držav-
no himno. Nato je prota g. Bulovan iz-
vršil obred rezanja slavskega kolača,
katoliški obred je opravil mestni ka-
plan g. Korban, muslimanski obred pa
muslimanski veroučitelj, ki služi v Ce-
lju kadrski rok. Nato je poveljnik 39.
p. p. g. generalštabni polkovnik Drago-
]jub Mihailovič v lepem govoru orisal
junaške  in  zmagovite  borbe  celjskega
polka v koroški ofenzivi, čestital postro-
jenemu polku slavo in vzkliknil Nj. Vel.
kralju Petru II. in kraljevskemu domu.
Godba je zopet zaigrala državno himno,
nakar so navzoči predstavniki čestitaii
g. polkovniku Mihailoviču slavo. Ob 11.
se je pričela na DeČkovem trgu parada
vsega polka pred poveljnikom mesta g.
polkovnikom Milkovičem. Po paradi je
bila prirejena številnim gostom zakus-
ka v Oficirskem domu. Popoldne je bila
na Glaziji pestra vojaška zabava, ob
21. pa se je pričel v Celjskem domu
prijeten in animiran družabni večer.
Polkovna slava je bila letos posebno sve-
cana in je privabila toliko prebivalstva,
kakor doslej še nobena polkovna slava
v Celju.
c Sokolska proslava Materinskcga
dne. Sokolsko društvo Celje-matica je
priredilo v soboto zvečer v celjskem
gledališču proslavo Materinskega dne,
ki je bila zelo dobro obiskana in je do-
segla lep moralen uspeh. Najprej je bil
na sporedu učinkovit kombiniran pri-
zor. S. Danica Grudnova je s prijetnim
glasom zapela Grečaninovo »Uspavan-
ko«. Sledilo je ljubko otroško rajanje,
ki ga je navežbala s. M.    Lojkova.    S.
He zamudite!
FRQDaia
blaga
po čisto nizkih cenah
Podruznica Stermecki
preje
Urchova
trgovina
Celje — Glawni trg  17
KINO M2TR0P0L CELJE ...
3. — 7. junija
V ČARU VALČKA
Dunajski muzikalni velefilm po znani ope-
reti »Hoheit tanzt Walzer« Ob melodioznih
zvokih dunajskega valčka sc razvija nežna
romanca med siromašnim kapelnikom in bo-
gato princeso.
V gl.  vlogi :   HANS  JÄRÄY,   nepozabni
kreator »Kirchfeldskega župnika«.
5. in 6. ob 1015. in 14.  matineja:
»ČHNE    OČI«
Celje in okolica
Župni zlet v Celju
Le dober teden nas loči od župnega
zleta v Celju. Predpriprave so končane
in prijave kažejo, da v celjski župi ne
bo edinice, ki se ne bi zleta udeležila v
eastnem številu.
Po prihodu vlakov bodo skušnje vseh
oddelkov na Glaziji. Ob 11. dopoldne bo
krenila z Glazije svečana povorka po
mestnih ulicah. Ob 12. bo skupno kosilo
v lokalih, ki so posameznim edinicam
dodeljene.
Ob 16. se bo pričela na Glaziji javna
telovadba vseh oddelkov. Na telovadišču
bodo sotori s potrebnimi okrepčili.
Ponovno pozivamo članstvo in sokol-
stvu naklonjeno obeinstvo, da se zleta
udeleži v eastnem številu.
Kino Union
I
3   4  in 5  junija zgodovinski film iz  Rusije za  časa  vladanja
carice Katarine Velike   ^Knegjlnjo Tarakanova"
Pierre R. Willm                             Annie Vernay
6   7   in 8  junija   Leoncavallovo   opero   B A. J 3L Z Z O
'   '              v glavni vlogi Richard Tauber
Matineja: Noči v Sing-Singu
Štev.  23.
»NOVA   DOBA«
Stran 3.
Helena Rajhova je z občutjern zapela
Vilharjevo »Nezakonsko mater«. Nara-
ščajnice so ob petju skladno izvajale
»Cvetlični ples«, ki ga je navežbala s.
M. Grudnova. Zbor je ob spremljeva-
nju klavirja točno zapel lepo skladbo
s. Mirce Sancinove »Mamici«. Ob za-
ključku pestre scene je s. Tatjana
Mravljakova s fineso izvedla dobro za-
mišljeno plesno točko. Plesno točko je
spremljala na klavirju s. Breda Rajho-
va, ostale točke pa br. Kobe. Sledila
je vprizoritev spevoigre v 1 dejanju
»Nepričakovano bogastvo«, v kateri so
se br. Stanko Perc ter sestri Slavka
Batistutova m Helena Rajhova pevsko
in igralsko krepko uveljavili. V igrici
s. Helene Rajhove »Materinski dan« so
močno ugajale sestre Marija Goričar-
jeva, Breda R,ajhova in Lidija Golobi-
čeva. Tudi ostale manjše vloge so bile
dobro zasedene. Klavirsko spremljeva-
nje je pri obeh igrah brezhibno oskr-
bela s. Milena Oražmova. Občinstvo je
sprejelo vse točke s prisrčnimi aplavzi
ter tako izrazilo svoje priznanje Sokol-
skemu društvu Celju - matici in vsem
sodelujočim za skrbno pripravljeni in
izvedeni večer.
KINO  DOM  GEL JE
Od 3. do 5. VI.: »Transatlantik«
5. in 6. VI. matineja: »Tajinstveni klub«
Od  6.  do  8.  VI.: »Osma  žena  Modre
brätle«
c Telovadni nastop gimnazije in mc-
ščanskih šol. Drž. realna gimnazija in
vse meščanske sole v Celju so priredile
v nedeljo dopoldne javen telovadni na-
stop na Glaziji, ki mu je prisostvovalo
okrog 3.000 ljudi, med njimi tudi pred-
stavniki vojaških in civilnih oblastev
in uradov. Nastopilo je nad 1.000 mla-
dih telovadcev in telovadk. Sodeloval
je oddelk vojaške godbe iz Maribora,
nekatere točke pa so bile izvajane ob
spremljevanju klavirja. Prireditev se
je pričela z državno himno in pozdra-
vom državni zastavi. Nato so dijaki
nižjega oddelka gimnazije skladno iz-
vajali tri sestave prostih vaj. Deklice
nižjih razredov gimnazije. so izvajale
Ijubke vaje z malimi žogicami. Po raz-
noterostih in igrah vseh oddelkov šol
so dijaki drž. deške meščanske sole ek-
saktno izvajali sestavo dveh prostih
vaj. Zclo pohvalne so bile proste vaje
z venčki v izvedbi dijakinj drž. dekliške
meščanske sole. Dijakinje dekliške me-
ščanskc sole šolskih scster v pestrih ci-
ganskih nošah so vzbudile s točnim in
učinkovitim rajalnim nastopom cigank
veliko pozornost. Po preskokih dijakov
drž. deške mcščanske sole čez kozo in
skupinskih vajah so dijakinje dekliške
meščanske sole šolskih sester ob sprem-
Ijevanju malih harmonikarjev skladno
ift esektno izvajale simbolične vaje na
venček narodnih pesmi. Pohvalno so
izvajali simbolične proste vaje dijaki in
nato dijakinje višjih razredov gimna-
zije. Učinkoviti so bili »Jadranski stra-
žarji«, simbolična sestava z meči s pet-
jem v izvedbi dijakov drž. deške me-
ščanske sole. Dvanajstorica dijakinj
drž. dekliške meščanske sole je izvaja-
la ljubko simbolično prosto vajo »Ba-
ruška«. Vse deklice gimnazije so sklad-
no izvajale tri kola. Izredno uspel na-
stop je bil zaključen s štafeto dijakov
višjih razredov gimnazije. Občinstvo je
sprejelo vsako točko z burnimi aplavzi.
Ves spored je bil skrbno naštudiran,
lep in pester. Vse dijaštvo, zlasti pa
seveda njegovi telovadni vzgojitelji in
vzgojiteljice zaslužijo javno pohvalo za
težavno, požrtvovalno in uspešno delo.
c Telefonska mizerija v Celju. Priza-
deti gospodarski krogi so že nešteto-
krat opozarjali merodajna mesta na
neznosne razmere, ki vladajo v Celju v
telefonskcm prometu. Ta promet nc
trpi samo vsled zastarelih naprav v
lokalnem prometu, po možnosti še huj-
še je stanje v medkrajevnem prometu.
Dogajajo se primeri, da je treba na
medkrajevno zvezo z Zagrebom, ki je
za številne gospodarske kroge v Celju
nujno potrebna, čakati po eno in tudi
dve uri. Ta zakasnitev se pojasnuje na
ta način, da se poslužujc ene in iste
telefonske proge proti Zagrebu Celje in
Maribor ter najbrž še več vmesnih po-
staj. Telefonski naročnik, ki naroči po-
govor z Zagrebom, je lahko zadovoljen,
če po več ur trajajočem čakanju dobi
naročeno zvezo. Tak položaj je nevzdr-
žen in za naše gospodarstvo skrajno
škodljiv. Ce že moramo plačevati viso-
ke telefonske pristojbine ter seveda
tudi visoke državne in avtonomne da-
jatve, je pač sveta dolžnost pristojnih
činiteljev, da omogočijo brezhibno po-
slovanje krajevnih in medkrajevnih te-
lefonskih zvez. Ako tega ne bo, bomo
še boli nazadovali.
c Na drž. realni gimnaziji v Celju
bodo sprejemni izpiti za 1. razred v so-
boto 25. t. m. Prošnje za sprejemni iz-
pit, kolkovane z 10 din, je treba pred-
ložiti ravnateljstvu do 23. t. m. Kot pri-
logi se zahtevata rojstni in krstni list
ter izpričevalo o dovršenem četrtem
razredu ljudske sole.
PPEZJDAVE
PRODAIÄ SE CENEJSE

c Bolgarski pisatelj Stefan Mokrev v
Celju. Danes je prispel v Celje bolgar-
ski pisatelj Stefan Mokrev na povratku
s studijskega potovanja po Italiji, kjer
je bil štiri tedne. V Celju si je v sprem-
stvu g. prof. Bolharja ogledal razne
zgodovinske znamenitosti in druge kul-
turne pridobitve. Seznanil se je tudi z
nekaterimi predstavniki našega javnega
in kulturnega življenja in funkcionarji
Jugoslovensko-bolgarske lige, s kateri-
mi je navezal prijateljske stike. Zelimo,
da odnese pisatelj Mokrev, ki ostane
pri nas le malo časa, iz Celja kar naj-
lepše vtise in spomine.
c Srebrno poroko sta obhajala te dni
sreski šolski nadzornik g. Riko Pestev-
šek v Celju in njegova soproga Leopol-
dina. Gosp. nadzornik že nad 12 let vo-
di učiteljstvo v srezu. Uciteljstvo ga
iskreno spoštuje in ljubi. Ljubezen pa
jc ona vez, ki premore vse težave v
napornem učiteljskem poklicu. Enako
priljubljenost, kakor g. nadzornik, uži-
va med prebivalstvom tudi njegova ga.
soproga, ki se z veliko vnemo in po-
žrtvovalnostjo udejstvuje pri raznih do-
brodelnih in narodnih prireditvah. Z
učiteljstvom vred želimo g. nadzorniku
da bi še mnogo let deloval v prid soli
in prosveti, prav tako pa želimo njego-
vi ge. soprogi mnogo uspehov pri nje-
nem nadaljnjem javnem udejstvovanju.
Uglednemu paru iskreno čestitamo k
zakonskemu jubileju z najtoplejšimi že-
ljami za bodočnost!
c Predavanje za rezervne oficirje.
Pododbor UROIR v Celju opozarja vse
rezervne oficirje na predavanje, ki bo
v torek 7. t. m. ob 18.15 v dvorani Ofi-
cirskega doma v vojašnici kralja Petra
Udeležba je obvezna, izostanek je treba
opravičiti.
c Pododbor Udruženja četnikov v
Celju prosi vse svoje člane, da se v ne-
deljo 5. t. m. po možnosti udeležijo od-
kritja spominske plošče Viteškemu kra-
lju Aleksandru I. Zedinitelju v Hrastni-
ku. Odhod iz Celja z jutranjim vlakom
ob 6.46.
Oglejte si ob priliki veliko zalogo
nalivnih pores v knjigarni in veletrgo-
vini s papirjem Karl Goričar vtlv., Celje,
Kralja Petra cesta 7—9.
c Zavarovanja mestne občine. Mestni
svet je sklenil, da bo zavaroval novi
škropilni avtomobil, ki so ga šele naro-
čili, pri Vzajemni zavarovalnici v Ce-
lju. Tarn nameravajo tudi zavarovati
avtobusno garažo in novi mestni avto-
bus znamke Krupp. Kakor znano, je
vodja celjske podružnice Vzajemne za-
varovalnice celjski župan g. Mihelčič.
c Iz železniške službe. Prcmeščeni so:
Franc Sabeder s postaje Maribor -
glavni kolodvor v Celje, Vladislav Ba-
tista s Polzele - Braslovč k Sv. Lovren-
cu na Dravskem polju, Janko Jeglič z
Zidancga mosta v splošni oddelek že-
lezniške direkcije v Ljubljani, Rudolf
Verderber od Sv. Lovrenca na    Drav-
skem polju na postajo Polzela - Bra-
slovče in Andrej Posedel z Rakeka na
Zidani most.
c Uboj v Levcu. V nedeljo okrog 22.
so se v Majdičevi gostilni v Levcu pri
Celju sprli Karel Privšek iz Levca, Av-
gust Lesjak z Ostrožnega in Viktor Ko-
štomaj iz Arje vasi. Fantje so se kma-
lu spopadli. Gostilničarka jih je zaman
skušala pomiriti. Zato je poklicala 31-
letnega cinkarniškega delavca Josipa
Jankoviča iz Levca, ki je bil slučajno v
hiši na obisku. Ko je stopil Janko vie
k omenjenim trem fantom, da bi jih
pomiril, ga je Lesjak udaril s sesalko
za kolo po ramenu. Ostali gostje so pri-
skočili Jankoviču na pomoč ter spravili
Privška, Lesjaka in Koštomaja iz go-
stilne. Ti trije pa so se kakih 20 metrov
od gostilne ustavili in se spet spopadli.
Jankovič je nato stopil za njimi in jih
ponovno skušal pomiriti. V tem ga je
pa eden izmed fantov napadel in ga
dvakrat zabodel z nožem. prizadejal mu
je 10 cm dolgo rano nad sreem in mu
prerezal prsi od desnega ramena do tre-
buha. Jankoviča so prepcljali z reševal-
nim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer
pa je v ponedeljek ob pol 4. zjutraj
podlegel poškodbam. Orožniki so are-
tirali Privška, Lesjaka in Koštomaja.
Koštomaj zanika krivdo, Privšek in Le-
sjak pa označujeta Koštomaja kot sto-
rilca. Vse  tri so izročili sodišču.
c Ccljski šahovski klub bo priredil o
binkoštih za svoje Clane poueno ekskur-
zijo v Trst. Zbirališče bo v soboto 4.
t. m. ob 11.30 dopoldne v Samostan-
ski ulici, kjer bo čakal avtobus. Vsi
naj bodo toeni. V Trstu bodo igrali
celjski šahisti prijateljsko tekmo s tam-
kajšnjim klubom B. de Rin, ki ima med
svojim članstvom nekaj dobrih igralcev.
c Tujski promet, umrljivost in brez-
poselnost. V maju je obiskalo Celje
1134 tujcev (935 Jugoslovenov in 199
inozemeev, med njimi poslovno 975, iz-
letnikov pa 159) nasproti 1156 v le-
tošnjem aprilu in 1056 v lanskem maju.
V preteklem mesecu je umrlo v Celju
36 oseb in sicer 22 v mestu in 14 v javni
bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1.
t. m. v evidenci 294 brezposelnih (236
moških in 56 žensk) nasproti 292 (236
moškim in 56 ženskam)  dne 20. maja.
OBVESTILO !
Alodna in manufakturna trgovina
ANTON PETEK
Celje, Prešernova ulica 21
Z neverjetno ogromniui popustom se
prodaja vse blago brez izjeme do preklica.
Zaradi popolne preuredltvc in prezidave
vseh trgovskih lokalov ter skladišč srno
cene tako ogromno znižali. Nekatero blago
je celo za polovlco cenejše.
ANTON PETEK
modna in manufakturna trgovina
Celje, Prešernova ulica 21.
c Moško in žensko kopališče ob Sa-
vinji bo odprto od sobote 4. t. m. dalje.
c Lepe počitnice na Jadranu. Kolo
jugosl. sester v Celju bo odprlo svoj
dorn v Bakarcu 14. t. m. Kljub nara-
ščajoči draginji ni zvišalo cen. Odrasli
plačajo dnevno 36 din za sobo in hra-
no, za deco do 16 let pa je dolocena
pavšalna cena 600 din za tritedensko
oskrbo z vožnjo in taksami vred. Pi-
smene prijave sprejema Kolo jugosl. se-
ster v Celju, ustno pa se lahko prijavite
vsak ponedeljek od 16. do 17. v Gre-
gorčičevi ulici  1.
c Vsi v Celje pristojni rekruti-dijaki,
ki žele letos nastopiti svojo vojaško
službo, morajo najpozneje do 1. avgu-
sta vložiti pri komandi celjskega vo-
jaškega okrožja prošnjo za vpoklic.
Zadevni razglas je nabit na uradni
deski mestnega poglavarstva.
c Dražba sena. Mestna občina celj-
ska bo v četrtek 9. t. m. oddajala v
zakup na javni dražbi seno na obcin-
skih travnikih in sicer ob 15. pri mest-
nem pokopališču v Cretu, ob 17. pa na
Sp. Lanovžu. Zdražbani znesek je tre-
ba plačati takoj.
c Zetev smrti. V Gubčevi ulici 8 je
umrla 27. maja 44-letna zasebnica Ana
Ločičnikova, v soboto je umrl na
Ostrožnem 31-letni revež Anton Pesan,
v ponedeljek pa na Slomškovem trgu 5
v starosti 78 let cestni pometač v p.
Jernej Senegačnik. V celjski bolnici so
umrli: v soboto 78-lctna kočarjeva že-
na Frančiška  Ograjenškova iz  Crnove
XVIII.
lijijaiisti
t eseiem
™ "               43. razstavna
prireditev
4. - 13. junijn 1938.
Polovična vozninii  na  železniei.  Pri
blagajnah želez. posta] kupite rume-
no železniško izkaznico za din 2-.
Sejmišče obsega 40.000 m:, preko 600
razstavljalcev 14 držav.
POSEBNE KAZSTAVE : »Cesta« —
Francija — Pohištvo — Avtomobili —
Tekstil — Ženska domača obrt. Lepo
zabavišče. 19 — 12. junija : II!. državni
trgovski kongres. Vstopnica daje lastni-
ku pravico do nagradncga žrebanja.
Vrednost dobitkov  preko din   75.000.
pri St. Janžu na Vinski gori, v nedeljo
44-letni kočar Andrej Vodeb z Rifnika
pri St. Juriju ob juž. žel., v ponedeljek
14 mesecev stari delavčev sinček Mari-
jan Praunseis iz Vitanja, v sredo 28-
letna posestnikova hči Roza Reberšako-
va iz VeraČ pri Podčetrtku in v četrtek
54-letni Mihael Veber, gostilniški sluga
pri »Zelenem travniku« v Celju.
N. p. v m.!
c Prijave za prevzem sokolske dece
na prehrano na dan župnega zleta v
Celju 12. t. m. se sprejemajo v župni
pisarni ali pa pri sestri Saksidovi, Can-
karjeva cesta. Brate in sestre prosimo,
da priskočijo tega dne naši sokolski
mladeži na pomoč.
c Uprava mestnega gledališča v Celju
vljudno prosi cenj. abonente, da bi bla-
govolili v kratkem poravnati zadnji
obrok  gledališkega abonmaja.
c Potlpornemu društvu za revne učen-
ce na drž. realni gimnaziji v Celju je
poklonil g. prof. Vinko Levičnik v Ce-
lju 50 din. Iskrena hvala!
c Nočno lekarniško službo ima od 4.
do 10. t. m. lekarna »Pri križu«.
c Gasilska četa Celje. Od 5. do 11* t.
m. ima službo III. vod, inspekcijo pred-
sednik g. Dobovičnik.
Psihografolog Karmah se
je preselil v Celje
Te dni je naš znani psihografolog
g. F. T. Karmah zapustll Žalec in se
stalno naseli! v Celju. Žalec je s tem
izgubil znano osebnost, kajti g. F. T.
Karmaha poznajo danes že po vsem
svetu. V zadnjem času so ga obiskali
znameniti ljudje iz raznih evropskih
držav. Nedavno ga je obiskal evrop-
ski dopisnik ameriškega lista »Gable
News«. O priliki nekega interviewa
pa je objavil ameriški list »New York
Times« sliko trga Žalca. Poleg tega so
obiskovali g. F. T. Karmaha tudi razni
umetniki, politiki in bankirji, ki so ga
prosili v težkih primerih za nasvere.
Prepričani smo, da bo delovanie g.
F. T. Karmaha v Celju pripomoglo k
nadaljnjemu slovesu celjskega mesta v
naši državi in v inozemstvu.
Uboj na Teharju
V četrtek dopoldne so našli v
vodi v jarku poleg železniške proge pri
Teharju truplo redova celjske pogra-
nične čete Milivoja Dimitrijeviča. Po
komisijskem ogledu so prepeljali truplo
v mrtvašnico na teharsko pokopališče.
Dimitrijevič je spremljal v sredo zve-
čer dve deklcti do njunega stanovanja
na Teharju. Okrog 23. se je vračal ob
železniški progi  proti  Celju.  Sprva  je
Strail  4.
»NOVA      DOB A«
Stev. 23.
izgledalo, da je Dimitrijeviča podrl
vlak, pri čemer ga je lokomotiva tre-
ščila v jarek. Po poškodbah, ki jih je
imel Dimitrijevič na glavi in vsem t'ele-
su, pa so ugotovili, da je bil napaden s
kamenjem in koli. Orožništvo je aretl-
ralo štiri mladoletne fante, ki so osum-
ljeni, da so ubili Dimitrijeviča. Danes
popoldne so truplo obducirali. Grdi zlo-
čin je izzval med prebivalstvom veliko
razburjenje in vse obsoja divjaške
storilce.
V četrtek okrog 11. dopoldne je na-
ložil 30-letni mizarski pomočnik Martin
Zupančič s Tcharja krsto z Dimitrije-
vičevim truplom na voz in se odpeljal
proti teharskerau pokopališču. Nenad-
no pa je vol, ki je bil vprežen v voz,
močno potegnil. Zupančič je padel tako
nesrečno z voza, da si je zlomil desno
nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v
celjsko bolnico.
Iz občinstva
Celjsko   mestno  avtobusno  podjetje.
Casopisi so poročali, da je novi avtobus
tega podjetja dobro opravil svojo po-
akusno vožnjo. Na ta način je javnost
izvedela za nakup tega voza. Novi voz,
ki je kolos velikih dimenzij in teže, bo
seveda mogel obratovati samo na širo-
kih cestah in cestah z dovolj močnimi
mostovi. O tern, kakšne ovire so s to
okolnostjo združene, so se menda že
prepričali udeleženci poskusne vožnje
ki so bili zaradi tega prikrajšani na
obedu, in seveda tudi gostitelj, ki ni
doeakal gostov k naročenemu obedu.
Ni nam znano, ali se je pri nabavi tega
voza postopalo po predpisih, ki so v
veljavi za nabave občinskih podjetij,
dejstvo pa je, da ima mestno avtobusno
podjetje sedaj zbirko avtobusov vseh
mogočih tip. To vsekakor podražuje
nabavo nadomestnih delov in komplici- J
ra popravila. Odprto je tudi vprašanje
rentabilnosti novega voza, ki za redne
vožnje, katere opravlja celjsko avto-
busno podjetje, zaradi velikih dimenzij
in teže ter za to primernih cest
skoraj ne pride v poštev. Da bi se pa
dosegla rentabilnost in amortizacija ta-
kega voza samo s priložnostnimi vož-
njami, pa naj bodo te vožnje še tako
pogoste in donosne, tega najbrž ne bo
mogel trditi niti največji gospodarski
optimist. Celjsko mestno avtobusno
podjetje je že doslej izkazalo veliko iz-
gubo v breme vseh celjskih davkopla-
čevalcev. Ta izguba'gre v stotisocs.
Zato je upravičena bojazen, da se bo ta
izguba še povečala.                      —g—
Na cesto od voglajnskega mostu mi-
mo Starega gradu do apnenika navaza-
jo sedaj gramoz na obroke. Ta promet -
na cesta je ob vsakem dežju polna bla-
ta. Pričakujemo, da se bo navažanje
gramoza na to cesto pospešilo in cesta
temeljito posipala. V zadnji številki
»Nove Dobe« smo čitali, da je občina
prepovedala na tej skrajno slabi cesti
promet s težkimi motornimi vozili. Ne-
davno se je zgodilo, da je ob srečanju
s tovornim avtomobilom na tej cesti
zdrknil voz s konji s ceste proti Savinji
in le po srečnem naključju se ni zgodila
velika nesreča. Ker je cesta slaba in za
promet nevarna, bi bilo treba takoj po-
skrbeti za izvajanje omenjene prepo-
vedi.  —r.
Na celjskem trgu prodajajo sedaj
male prekupčevalke star krompir na
merico po tri komade za 1.50 do 2 din.
Prosimo tržno nadzorstvo, da pouči
take prodajalce, da nameščenec in dela-
vec ne premoreta take nedopustne viso-
ke cone. Ce ne gre drugače, naj postavi
tržno nadzorstvo na trg krompir v last-
ni režiji in ga prodaja po primerni dnev-
niceni. S tern bi takoj reguliralo ceno in
zelo  ustreglo  našim konzumcntom. -r-
Sport
*  Jugoslavia :Bclgija 2:2  (1:1).    V
nedeljo je nastopila jugoslovenska no-
gometna reprezentanca v Bruslju proti
belgijski reprezentanci in dosegla ne-
odločen rezultat. To je lep uspeh, če
upoštevamo, da je nastopila naša repre-
zentanca v oslabljeni postavi.
*  Teniška zmaga Jugoslavije. V torek
je bilo v Zagrebu zaključeno tekmova-
nje za Davisov pokal med    jugosloven
sko in  švedsko teniško  reprezentanco.
Jugoslav!ja je zmagala s 4:1 in bo se-
Iz naših krajev
Teharje
t Kaj je z novo sirotišnico? Takoj po
mučeniški smrti Viteškega kralja Alek-
sandra I. Zedinitelja se je tudi na Te-
harju osnoval odbor, ki si je nadel na-
del nalogo, da namesto spomenika
zgradi sirotišnico v spomin na velikega
kralja. Prva dva meseca so marljivo
delali in so baje precej nabrali. Sedaj
pa že tri leta in pol spe. Potrebno bi
pač bilo, da bi sklicali vsako leto občni
zbor. Ce odbor ne deluje, pa bi moraü
izvoliti nov odbor, saj je v teharski
župniji dovolj agilnih moči.
t Teharje v prahu. Ob nedeljah je na
banovinski cesti, ki vodi skozi lepo vas
Teharje, izredno velik promet z avto-
mobili in motornimi kolesi. Zlasti od
10. dopoldne do 16., v času največjega
prometa se dvigajo ob suhem vremenu
s ceste neprestano veliki oblaki prahu,
saj vozi v tern času po cesti proti Ro-
gaški Slatini ali v obratni smeri po 70
do 100 vozil. Stanovalci ob cesti sploh
ne morejo zračiti svojih stanovanj. Te-
harju kot ljubki izletni točki povzroca
ta nedostatek veliko škodo, saj si bodo
ljudje sčasoma premislili hoditi po tej
cesti in obiskovati naš kraj. Skrajni
čas je, da pristojni činitelji ukrenejo
vse potrebno, da se ta prometna in važ-
na cesta temeljito uredi.
Store
š Sokolsko prosvetno delo. V so-
boto 4. t. m. bo priredilo Sokolsko
društvo Store - Teharje prosvetno dru-
žabni večer. Na sporedu so recitacije
del nekaterih slovenskih pesnikov in
pisateljev, deklamacije naraščajnikov
in dece, kvartet, godba, pevski kupleti
iz letos odigranih gledaliških komadov
in še kaj. Po sporedu bo interna za-
bava. Prosvetno družabni večeri so
zelo priročljivi, na njih se v poljudni
obliki obravnava Tyrseva ideologija,
obenem pa so 2iva vez med vsem
članstvom. Štorski Sokol je uvedel te
prosvetno družabne večere vsako prvo
soboto v mesecu, počenši z majem,
takoj ob zaključku gledališke sezone.
Prvi večer 30. aprila je bil posvečen
pesniku Otonu Župančiču in je bil
zelo dobro obiskan. Med prvim in
drugim je bila prirejena v soboto 28.
maja komemoracijo za pisateljem dr.
Ivanom Lahom in je bila malo slab§e
obiskana. Tako izvršuje štorski Sokol
svojo kulturno misijo vse leto. Pred-
videni so Se skupni izleti dece, na-
raščaja in članstva. Ti izleti pa bodo
po nastopu 17. julija.
š V Prožiiiskl vasl sta umrli v
kratkem presledku posestnici sosedi
Urlebova in Štancerjeva. Bodi jima
ohranjen blag spomin, svojcem naše
sožalje !
Št. Jurij ob J. ž.
j Sokolsko društvo bo imelo svoj
običajni javni telovadni nastop na last-
nem letnem teJovadižču v nedeljo
26. t. m.
j Proslava materinskega dne pre-
teklo nedeljo v šolski telovadnici je
bila prav dobro obiskana. Spored je
bil pester. Ljubke nastope so otroci
precizno izvajali in želi mnogo na-
vduSene pohvale.
j Na regulacijo Voglajne bo treba
misliti. Vsa voglajnska dolina je za-
močvirjena. Na travnikih raste le kisla
trava, njive pa slabo uspevajo. Če bi
se Voglajna regulirala, bi voda hitro
odtekala in pridobili bi na stotine
hektarjev najrodovitnejše zernlje.
j KopallšČe. Šentjurčani bi se radi
kopali. Tudi letoviščarji, ki jih je
vsako leto več, si želijo kopanja. Vode
je dovolj, a kopališča ni. Lastniki par-
cel ob vodi pa ne dovolijo, da bi jim
kopalci pohodili travnike. Kopalna se-
daj nastopila v Bruslju proti Belgiji, ki
je v Bruslju premagala Indijo s 4:1.
*  Tekmovanje za državno kolesarsko
prvenstvo juniorjcv bo v nedeljo 12. t.
m. na progi Celje-Maribor. Start bo ob
9. dopoldne pri gostilni Svetel na Mari-
borski cesti v Gaberju.
*  Lahkoatletski miting bo priredil SK
Celje v četrtek 16. t. m. s pričetkom
ob 9. dopoldne na celjski Glaziji.
zona je pred vrati. Še je čas, da bi
z majhnimi izdatki postavili vsaj pri-
merno uto ob Voglajni.
Uojnik
v Kolu jugoslovenskfh sester v
Vojniku je poklonila ga. Antonija Al-
brechtova iz Hotedršice 150 din na-
mesto venca na grob gdč. Olge Bre-
zovnikove. lskrena hvala !
v Poroka. V četrtek se je poročil v
frančiškanski cerkvi v Mariboru agilnl
tukajšnji sokolski in nacionalni delavec
učitelj g. Drago Rebernik z gdč. Anico
Žerakovo <z Maribora. Mlademu sokol-
skemu paru iskreno čestitamo!
v Sokolsk! dL>m v Vojniku, cigar
gradnja se bliža koncu, je dobil na
svoje pročelje relief Sokola-ptiča. delo
br. Horjaka iz Laškega. Na stranski
steni pa je br. Felicijan iz Vojnika iz-
delal lep sokolski emblem na ščitu.
Oba reliefs sta zelo povzdignila stavbo.
Sokolski dom bo na slovesen način
otvorjen 4. septembra, na kar opozar-
jamo vsa bratska društva in nacionalno
občinstvo.
v »Jutrov« avto je v ponedeljek
pasiral Vojntk s srečno novo gospoda-
rico učiteljico gdč. Danico Županovo
iz Vitanja. Bil je predmet sploSnega
občudovanja. Vojničani so prepričani,
da bo drugič glavni dobitek v Vojniku,
ko je letoSnji »zdrknil« mimo.
Stranice
s Divjega kozla so ujeli. Psi so pri-
gnali k nam z Male gore lepega trilet-
nega divjcga kozla. K sreči je prepodil
pse mladi Stračanek in rešil kozla. Ko-
zla zaprli in je pri zakupnikih lova
v Konjicah. Od vseh strani ga hodijo
sedaj gledat, saj je redkost videti žive-
ga divjega kozla.
s Divji lovci. Divji lovci so se zopet
opogumili in pridno streljajo divjačino.
Zakupniki lova so nastavili več pazni-
kov in upajo, da bodo divje lovce kma- j
lu izslodili. Razpisali so tudi nagrado
v znesku 100 din za vsakega, ki izsledi
divjega lovca. Upamo, da bo to zaleg'o.
Konjloe
Svojevrstno zborovan|e
Pred kratkim je bilo v dvorani Ka-
toliškega doma v Konjicah 50. redna
letna skupščina Združenja trgovcev za
konjiški srez. Dvorana je bila okraše-
na s kraljevo sliko, ovito v državno
trobojnico, nad njo pa je bila namešče-
na velika zlata številka »50«, obroblje-
na z državrio in slovensko trobojnico.
Pri predsedniški mizi so sedeli zastop-
nik oblasti g. sreski podnačelnik, za
stopnik Zbornice za TOI zbornični svet-
nik g. Fazarinc iz Celja, zastopnik Zve-
ze trgovskih združenj iz Ljubljanc,
predsednik združenja trgovec Sumer in
tajnik g. Markež.
Ceprav je bila udeležba obvezna in je
bila tistim, ki bi se ne udeležili skup-
ščine, zagrožcna denarna globa, ce-
prav je bilo na vabilih poudarjeno, da
je to 50. redna skupščina, torej zlati
j jubilej, se je vabilu odzvalo samo okrog
40 članov, torej komaj ena tretjina.
Med njimi so bili po večini prekupcl z
apnom, lesom, jajčarice, branjevke itd.
Trgovcev davkoplačevalcev je bilo prav
malo. Sploh smo opazili, da so konjiški
trgovci po večini manjkali.
Predsedujoči je otvoril sejo, pouda-
ril pomen jubileja trgovskega združa-
nja ter na moč hvalil delo današnjih
konjiških mogotcev in delo vlade. Uspe-
hov odbora trgovskega združenja pa ni
mogel omeniti, kcr jih ni bilo. Poudar-
jal je tudi pomen priključitve Avstrije
k Nemčiji v trgovskem oziru. Med dru-
gim je rekel, da bo sedaj bolje, ker je
blizu nemška meja, kajti če bi slučaj-
no dal kakšen nemški trgovec na raz-
polago našemu trgovcu vagon blaga na
meji, ne bo imel daleč potovati. Torej
zaradi tega je za nas velikega pomena
priključitev. Mi smo pa mnenja, da re-
elen trgovec na to sploh ne sme misliti,
ker smo prepričani, da tudi Nemci po
nepotrebnem ne dajejo nikomur blaga
na razpolago.
S tern je predsednik  zaključil svoje
'  klavrno  poročilo. Vsi navzoči    trgovci
so pričakovali, da bo predsednik poro-
čal, kaj je ukrenil proti širjenju zadrug
v našem srezu. Klerikalci, katerih zve-
sti clan, dika in ponos je Sumer, so
ustanovili trgovsko zadrugo v Zrečah,
na Stranicah in tudi že v Oplotnici. Na
programu imajo še ustanovitev zadrug
v Konjicah na Glavnem trgu nasproti
Sumrove trgovine, v Zičah, Spitaliču,
Ločah in Vitanju. O tern predsedujoči
ni nič omenil. Pred leti, ko je Kmetij-
ska družba ustanovila v Konjicah pro-
dajalno gospodarskega orodja, strojev,
sredstev za zatiranje trsnih in sadnih
škodljivcev, umetnih gnojil itd., je
Sumer na moč vpil provi Kmetijski
družbi in celo v Beogradu je na zboro-
vanju tfgovcev prosil pomoči proti te-
mu »3ovražniku trgovstva«. Sedaj, ko
kaplani in župniki ustanavljajo in vo-
dijo zadruge, pa je ta poslušni član
JRZ postal menda slep in gluh. Se pač
vidi, kako disciplinirani so člani JRZ.
Za njim je govoril g. Fazarinc le ma-
lo strokovno in mnogo hvalil vlado. Iz-
gledalo je, da smo na političnem zbo-
rovanju. Moramo pa poudariti, da sta
oba gospoda kritizirala centralizacijo
naše državne upravc. :>Veliko plačamo,
nazaj pa malo dobimo. Baje vse ostane
v Beogradu«  itd.
Zastopnik Zveze iz Ljubljane je po-
dal izčrpno strokovno poročilo, za kar
so ga vsi navzoči trgovci nagradili z
dolgotrajnim aplavzom. Po formalnih
poročilih fukcionarjev je poročal za
nadzorni odbor g. Orož, kmet in mali
lesni trgovec iz Zreč. Poročal je, da «o
on in člana nadzornega odbora g. Lep-
šina (bivši mizarski pomočnik, sedaj na-
meščen v klerikalni zadrugi v Zrečah)
ter mesar, gostilničar in lesni trgovec
g. Pirh našli vse v redu in da je sicer
novi proračun združenja malo visok,
toda kaj hočemo, če pa mora tako biti.
Najbrž si je mislil: plačali bodo itak
samo večji trgovci. Omenimo, da sta
prva dva člana nadzornega odbora
funkcionarja zreške klerikalne zadruge.
Gospod Hrastnik, ki je predsednik
lesnega odseka, se je hudoval in jezil
nad nedisciplino članov tega odseka.
Baje na njegove seje nikdo ne pride ali
pa samo eden ali dva člana. To se vidi,
kakšno zaupanje imajo člani v voaatvo.
oziroma kakšni odborniki so bili izvo-
ljeni v odbor. Sploh sedijo v odboru,
izvzemši nekaj časnih izjem, ljudje ki
nimajo pravega pojma v trgovini. So
taki, ki so čevljarji in so kratko pred
lanskim občnim zborom dobili dovolje-
njc za trgovino, nekateri so nameščen-
ci klerikalne trgovske zadruge itd. Na
lanski občni zbor je g. Sumer privlekol
vse, kar je le moglo lezti. Neka bra-
njevka s Pohorja je prišla po bergli 5?
bolno nogo, zaradi katcre je že več let
v postelji. Vse je bilo alarmirano. Zato
je tudi lani dobila Sumrova lista nekaj
glasov večine. Brudermanova lista pa
je dobila glasove članov trgovcev, ki
plačujejo nad 90% celokupnega trgov-
skega davka v srezu. Cas bi že bil, da
bi Zveza trgovskih združenj vzela stvar
v pretres ter zaščitila trgovec in izgna-
la politiko iz združenja.
Na koncu svojega poročila je pred-
sednik Sumer omenil tudi solno afero.
Rekel je, da ga je hotel bivši župan
Kriznič s svojimi priganjači material-
no in moralno uničiti. Pa je pravica
zmagala in Sumra je Stol sedmorice
oprostil vsake krivde. Sumer je rekel:
»Vam, ki ste me lani volili in mi dali
zaupanje, se še enkrat prisrčno zahva-
ljujem, s priganjači bom pa sodnijsko
obračunal!« Seveda se bo Sumer zaradi
tega tudi sodnijsko zagovarjal.
Ker mu je hotel član združenja g.
Zagar na to odgovoriti in to pri slu-
čajnostih, mu Sumer ni dovolil besede,
češ da se ni tri dni prej prijavil k be-
sedi.
Gosp. Zagar je hotel samo na kratko
povedati, da tisti trgovci, ki so bili
oskodovani zaradi soli, niso nikaki pri-
ganjači, najmanj pa Krizničevi, ampak
so na lojalen način zadevo prijavili pri-
stojni oblasti in da je tudi Stol sedmo-
rice potrdil, da je Sumer res jemal sol
iz vreč. Hotel je tudi prečitati stavek
iz razsodbe Stola sedmorice, ki se gla-
si: :>Sodba ugotavlja dalje, da sol, od-
vzeto iz plombiranih vreč, uporablja iz-
ključno le za dopolnitev manjkajoče
količine v raztrganih vrečah. Res je,
da bi bil moral kriti obtoženec izgubo
i pri raztrganih vrečah na drug način«
itd.
Stev. 23.
»NOVA   DOBA«
Stran 5.
Zagar ni dobil besede. Ker so se člani
trgovci nad takim početjem zgražali,
je predsednik zaključil zborovanje. Po-
prej je še povabil vse Clane na skupno
kosilo k Filipiču v dvorano bivšega
Kulturbunda in sedanjega Männerge-
sangsvereina. Vsa cast g. Filipiču, ču-
dimo se pa, da so »konjiški gospod«
dovolili banket v nemški gostilni... Na
ta skupni banket ob zlatem jubileju
Združenja trgovcev ni prišel niti ves
odbor, sploh pa je bilo med člani zdru-
ženja, ki so se udeležili banketa, prav
malo trgovcev. Več je bilo kmetov in
obrtnikov  nego  izučenih  trgovcev.
Torej pod umnim predsedstvom —
taka blamaža! Ne vemo, ali sta gospo-
da delegata poročala, kaj in kako se
dela v konjiškem združenju. Kaj poreko
gospodje pri Zbornici za TOI in pa pri
Zvezi trgovskih združenj? Ali so prav
trgovci res samo za to, da dajejo, pr.>
kupci itd. pa, da komandirajo?
k Veliko zadoščenje. »Slovenec« poro-
ča iz Konjic, da sta pred sodiščem do-
bila zadoščenje dva ugledna pristaša
JRZ in da jima vsi res zavedni sloven-
ski Konjičani iskreno čestitajo. Mišljen
je g. podžupan Sumer in ugledni clan
občinske uprave g. Hrastnik. Nas tudi
veseli, kakor »Slovenca«, da ne manj-
ka narodne zavednosti in narodne po-
štenosti. Sedaj bo pač še potrebno, da
g. podžupan Sumer obračuna z nekiin
gospodom z imenom Martin Summer.
ki je bil viden član društva »Deutscher
Turnverein Gonobitz«, kakor priča slika
na razglednici, ki v Celju ni neznana.
k Konjiška občina se lahko ponasa s
korajžnimi uslužbenci. V nedeljo okrog
11. so se v Peničevi gostilni spopadli
bivši organist Turk, sedaj občinski
uslužbenec, nadalje občinski blagajnik
Tie, ki je že znan od pretepa v okto-
brski noči, nadalje jurist in nameščenec
yreske hranilnice Gorenjak, brivec Do-
linar, Windischgrätzov vrtnar in drugi.
z nameščencem tvornice Laurich Tepe-
jem in nekaterimi delavci te tvornice.
Bilo je vpitja, kletvic, razbijanja, klo-
fut in slednjič tudi krvi. Skoraj vsi so
odnesli manjše ali večje praske in bun-
ke. Cudno je, da so bili mod delavci, ki
so se spopadli s člani fantovskega od-
seka, tudi taki, ki so lani ob priliki
stavke pri Laurichu napadli tajnika
OJNS in še druge nacionaliste. To so
dobili sedaj za plačilo. Od lani, ko so se
fantje stepli na veselici v katoliškem
domu in se potem klali pred cerkvijo,
ni bilo nobenega pretepa v Konjicah.
Zato je sedaj senzacija tern večja. Sve-
ti oče je delil v nedeljo svoj blagoslov
po radiu, zvesti verniki so se pa med
tern pretepali v gostilni. Kaj poreko k
temu konjiški gospod? Občinski blagaj-
nik Tie je že mesec dni v bolniškem
stanju, a ga po večerih često vidimo v
zakajenih gostilnah. Ce je sposoben za
pretep, bi bil menda sposoben tudi za
delo.
k Lep izlet nacionalne mladine. V ne-
deljo je priredila konjiška OJNS avto-
busni izlet na Vrhlogo pri Slovenski
Bistrici. Priključilo se je tudi nekaj
starejših nacionalistov. Na Vrhlogi so
jih bratsko sprejeli. Crešnjcvški pod-
župan g. Unuk ali kakor mu pravijo
»oče Lukec«, posestnik na Vrhlogi, je
Konjičane dobro pogostil. Zbrali so se
tudi vrhloški fantje in v družbi Konji-
čanov prebili lep popoldan v gosto-
ljubni hiši g. Unuka ter prepevali lepe
narodne pesmi. Lukčeva hčerka brhka
Nežika je pridno nosila pijačo in jeda-
čo. Pozno popoldne so ae Konjičani pri-
srčno poslovili od gostoljubnih Lukče-
vih ter mladih vrhloskih prijateljev.
Med potjo so se ustavili v Crešnjevcu
med Sokoli in Sokoliči, med katerimi
so ostali pol ure, nakar so se odpeljali
proti domu. Lepi sprejem na Vrhlogi
in bivanje med Sokoli v Crešnjevcu bosta
cstala vsem v najlepšem spominu. Ko-
njiška OJNS namerava ob poletnih ne-
deljah prirediti več sličnih izletov po
našem srezu.
k Mladinsko zborovanje. Na zadnji
seji sreske OJNS je bilo sklenjeno, da
bo v nedeljo 7. avgusta v proslavo 20-
letnice obstoja naše države mladinsko
zborovanje, združeno z veliko vrtno ve-
selico ob Zagarjevem ribniku. Cisti do-
biček je namenjen za potovanje omla-
dincev na Oplenac v letošnji jeseni.
Prosimo vsa nacionalna društva, da bi
v srezu ta dan ne prirejala sličnih pri-
reditev.
ZaBeo
Sokolski nastop
Javni nastop Sokolskega društva v
Žalcu dne 29. maja je nad vse priča-
kovanje lepo uspel. Ob lepem solnčnem
vremenu so bile dopoldne okrožne
tekme sokolske dece, katerih se je
udeležilo 54 moške in 40 ženske dece.
Od lanske okrožne tekme se mora za-
znamovati velik napredek tako glede
števila tekmovalcev kakor tudi v vseh
panogah telovadbe. Tekme so se ude~
ležila sledeča društva: Griže, Liboje,
Petrovče, Sv. Peter in Žalec.
Skušnjam za proste vaje vseh od-
delkov, ki so se pričele ob 13 30, je
sledil ob 15.30 javen nastop vseh od-
delkov s prostimi vajami, vajami na
orodju in posebne točke: nastop mo-
Ške dece Sokolskega dmštva Celja I,
nastop devetorice moškega naraSčaja
drušiva Žalec in nastop s simboličnimi
vajami »Konjički«, ki jih je izvajala
žalska ženska deca z naraščajnicami
pod vodstvom s. Eliške Petričkove. Te
tri točke — zlasti pa zadnja — so
zelo ugajale in žele mnogo prizna-
nja občinstva. Proste in orodne vaje
so pokazale splošen in zadovoljiv na-
predek naših sokolskih društev, za kar
gre v prvi vrsti priznanje vaditeljske-
mu zboru posameznih društev.
Po javni telovadbi je bila na kra-
snem in prostornerr. ietnem telovadi-
§Ču žalskega Sokola prosta zabava, pri
kateri je igrala godba z Vranskega.
Simbolične proste vaje »Konjički« pa
je spremljal žalski »Alotria jazz«, ki
ga moramo pohvalno omeniti.
Javni nastop žalskega sokolskega
društva je bil obenem zelo koristna in
potrebna skušnja za župni zlet v Celju.
St. Peter v S. d.
žt »Palčki« na sokolskem odru. Mla-
dinski odsek Sokola je vprizoril na
praznik Vnebohoda 26. maja Ribičičevo
pravljično igro s petjem v 3 dejanjih
»V kraljestvu palčkov«. Tako velikega
uspeha, kakor ga je dosegla ta mladin-
ska igra, gotovo ni dosegla doslej 5c
nobena igra te vrste na šentpetr skern
odru. Vsebina in potek dejanja samega
sta izredno posrcčena in ustvarjata
rnočno iluzijo resničnosti, ki popeljs
mlade in stare v pravljični svet, kjer
žive bajna bitja nemoteno v izvrševanju
svojih dolžnosti. Palčki v svojih slikovi-
tih oblekah so ob prevažanju gob in
rajanju ob velikanski pečenki — kobi-
lici — želi mnogo odobravanja. Mali
Marko je svojo vlogo norčka rešil
vprav mojstrsko. Svoj kuplet o pe-
čenki je moral ob navdušenem ploska-
nju ponoviti. Vile so izvedle svoje plese
s petjem brezhibno in zelo ljubko. Re-
žija je bila v skrbnih in veščih rokali
s. Zorzutove, ki je dosegla s to pred-
stavo zavidljiv uspeh. Dekoracije, igri
skrbno prilagodene, je po lastnih osnut-
kih naslikal br. Kuhar. Z mnogimi svet-
lobnimi učinki je celotni oder vzbujal
veliko pozornost. Občinstvo, ki je na-
polnilo dvorano, ni štedilo z odobrava-
njem in priznanjem našim malčkom.
Splošna želja je, da bi videli kmalu kaj
sličnega.
št Novice. Marof je zgorel pred krat-
kim posestniku Florjancu p. d. Urbanu
na Ločici. Zivino se je posrečilo v zad-
njem hipu rešiti iz hleva. Skoda je
krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil
požar podtaknjcn. — Zadnje deževje je
tudi v našem okolišu pognalo Savinjo
i7 struge. Skoda, ki je pri tem nastala
na Rojah je prav občutna in bi bila
izostala, da ni bil sedanji občinski od-
bor v času, ko so Savinjo na onem
kraju regulirali tako ozkosrčen. — Cu-
je se, da je naš občinski odbor z veliko
večino »častno« sklenil, da Sokol ne
potrebuje podpore. — Zvonijo, da bodo
v kratkem na nekem dvorišču v St.
Petru telovadili vsi Sentpetrčani od 5
pa do 80 let in da jih bo kakor listja
in trave.
Braslovce
Pismo iz Braslovč
Braslovce, 3. junija.
Krasni maj se je poslovi! od prelepe
Savinjske doline. Bogata rožca se spe-
nja po drogovih, da obrodi obilen sad
savinjskemu ljudstvu. Vse mrgoli po
hmeljskih nasadih in  dejali   bi   lahko,
da vlečejo hmelj za uSesa, ker je le-
tošnje leto malo zaosta! v rasti. Želi-
mo, da nam vsaj mesec junij nado-
knadi, kar smo pričakovali v mesecu
maju. Ves pogovor je osredotočen Ie
na blagodejno rožco. Vsak pa s težkim
srcem pomišlja, kako bo plačan trud
v jeseni. Vsa zimska mirnost braslov-
5ke okolice in trga se je spremenila
v razgibanost mravljišča. Hmeljarji
vneto in neumorno posvečaio svoje
delo od ranega jutra do poznega ve-
čera hmelju. Ob nedeljskih popoldnevih
se zbirajo možje ob hmeljskih na-
sadih in »tuhtajo«, kako bo letos s
hmeljem.
Zaskrbljenim ljudem pa se včasih
vtihotapi druga misel in zaveje na dru-
go področje : naši potomci, naša mla-
dina. Kam plovemo? se vpraSujejo lju-
dje, ko trudni od dnevnega dela legajo
k počitku. Mi se trudimo in mučimo,
a mladina? Prav, da je razigrana in
vesela, ali ta razigranost ni več zgolj
veselje nad mladostjo, tu se pojavlja
že mladostna nagajivost, da ne rečemo
mladostna hudobija, škodoželjnost in
celo politična mladostna zagrizenost.
Veselimo se, da se mladina krepi du-
ševno in telesno, saj ji je to potrebno
za težko case, ki jo še čakajo, toda
vračati se ne smemo nazaj v leto 1928.!
Zaskrbljeni gledamo na vse, kaj bo.
V poslednjem času se mladina 10—14
let vrača v omenjeno žalostno dobo
in pozdravlja sokolske pripadnike s
starimi psovkami, med njimi n. pr.:
»Sokoli so opice...« in še s hujšimi
izrazi, ki jih zaenkrat še ne maramo
navajati. Vemo, od kod izhaja vse to.
Pogrešamo krščanske Ijubezni, ki iz-
gublja na svoji veljavi. Ako hočemo
zatreti te pojave, moramo mi starši
prvi ukreniti vse potrebno, da iztrebi-
mo kal sovraštva, ki je izvestni krogi
sistematično gojijo, da bi zajela tudi
na§o miadino.
Čudimo se, da je naša mladina takoj
izpostavljena graji, če ni že ob 20. ali
21. v postelji, dočim   lahko   drugi   Se
ob 22. in celo pozneje   hodijo   domov
| in na poti počenjajo, karse jim zljubi.
Rano nas dvigajo dnevne skrbi in
zopet nam je pred očmi hmelj. Misel
na mladino pasenam vedno vtihotaplja.
Prosimo, da bi se v bodoče opuSčaio
nočno pohajkovanje mladine. Oni, ki
pozabljajo na to, naj pomislijo, kakšen
bo sad, ko dozori. Zaenkrat smo samo
razmišljali o tem in smo prepričani,
da bodo te vrstice zalegle. Če pa se
bodo nevšečnosti ponavljale, bomo pri-
morani navesti nekaj konkretnih pri-
merov, ki bodo naše zaskrbljeno raz-
mišljanje v polni meri potrdili.
b Kaj je pri nas novega. Lepo je
pri nas v Braslovčah, posebno sedaj,
ko hmeljska roža tako lepo in hitro
raste. Praviio, da vlada tu pri nas ne-
ko mrzlično razpoloženje. Kaj je neki
to? No, kaj naj vendar bo: mrzlično
pričakovanje 12. junija, ko bo prvi na-
stop, od kar so se pojavili pri nas
»slovenski fantje«. Velike priprave nam
obetajo mafrsikaj novega. »Mladci« se
pripravljajo pozno v noč in se po kon-
čani telovadbi podijo po trgu. To je
vsekakor zelo vzgojno. Ob vsakem ko-
raku kažejo svojo borbenost. Kjer vi-
dijo kakšen lepak — rsk ! in že je na
tleh in poteptan v blatu. Prepričani
smo, da bi to lahko izostalo. Gotovo
ste že pozabili star izrek, da se poso-
jilo vračila veseli.
b Lepakf — lepaki! Ko prides v
trg Braslovce, vidiš skoraj na vsaki
hiši lepake. Celo iz oken visijo, kakor
preproge. »Slovenski fantje« vabijo na
svoj nastop, Sokoli pa na župni zlet v
Celje. Sokolski lepaki so preprosti in
učinkoviti, a drugi? Priporočali bi, da
bi vsaj na eni strani bila državna za-
stava — in to: plavo-bela-rdeča.
b OglasH se je. Dalje časa smo še
razmišljali, kako bi dvignili gospodar-
stvo naSe občine. Nujno je bilo, da je
bilo pričeto na gospodarski podlagi.
Za izhodišče pa je bilo potrebno go-
spodarsko stališče. Prav, smo agrarna
država in tu mora biti gospodarska
podlaga. Ako ga pa kdo na tem po-
dročju polomi, mora pač biti priprav-
Ijen na posledice in kritiko. Tako je
imel v tem neki gospod zelo nesrečno
roko pri delu in predlogih. PriČeli smo
iskati onega gospoda, da ne bi bil
končno kriv ves občinski odbor, v ka-
terem so nekateri, ki trezno mislijo in
preudarijo vsako stvar. Preteklo nedeljo
bi zaradi senzacij lahko nazvali »go-
spodarsko nedeljo«. G. Jeronim Marine,
lesni trgovec, je dal preklicati po rani
maši na vse občane preklic svarilne
vsebine, da bo proti vsakomur, ki bo
omenjal njega kot g. »na gospodarski
podlagi«, predal advokatu in postopal
sodno. Gospod se je javil. Če smatra
sam sebe za g. »na gospodarski po-
dlagi« in grozi s tožbo, bo po njego-
vem morda držalo, toda mi njega sploh
nismo mislili. Hvaležni pa smo mu za
pojasnilo, kajti uganka je rešena in
radi se bomo umaknili v bodoče vsaki
debati, istočasno pa tudi gospodu »na
gospodarski podlagi« ter gospodarske-
mu podvigu. Sicer pa: »Narod bode
cenil dela tvoja«.
b Jubllej. Na binkoStno soboto se
bo srečal z Abrahamom zidarski moj-
ster g. Tone Turk. Vedno se je izkazal
dobrega človeka, vsakomur In vsikdar.
Ponosno se dvigajo poslopja, ki jih je
postavil, tako tudi Sokolska domo-
va v Braslovčah in na Polzeli terdru-
štveni dom v BraslovČah. Tudi kot
skrben družinski oče je bil vedno na
svojem mestu. Ob 50-letnici mu iskre-
no čestitamo in želimo Se mnogo,
mnogo let zdravja in zadovoljstva ter
koristnega dela med nami !
Vransko
Vransko pismo
Vfansko, 3. junija.
Nekako z nevoljo so naši številni
naročniki »Nove Dobe« ugotovili, da
v zadnjem času ni novic iz naših kra-
jev, češ da dopisnik zanemarja svoje
dolžnosti, in naj rajši prepusti to funkcijo
drugemu. Pod težo utemeljenih očitkov
in zavedajoč se jalovsti morebitno iz-
Senih izgovorov, se je dopisnik zopet
lotil dela, v naglici nabral kup no-
vic, zaupajoč dobrohotnosti čitateljev,
da mu bodo zamujeno oprostili, in
skoval to-le:
Naš trg živi svoje žfvljenje, ki je
včasih pestro in zgoščeno, da bi mu
zavfdali pomembnejSi kraji, včasih pa
zopet nekam mirno in leno, tako da
je Vransko res pripraven letovifarskf
kraj, kjer se nezainteresiranim, oddiha
željnim ni bati duševnih pretresljajev,
razen teh, da se bodo morali letos za-
enkrat §e kopati in solnčiti na Ilovici.
Sicer pa je v programu novo, moder-
no kopališče in se zadovoljujemo že
s programom, ki je — oporekati res
ni mogoče — obljuba nečesa, v kar
smo že skoraj nehali verovati. Nekaj
Iepih, gostih kostanjev smo temeljito
oklestili, da dobe njih korenine pre-
potrebno solnčno svetlobo in da smo
napravili prostor žičevju, po katerem
se pretaka velenjska energija. Nič zato,
da je s tem izgubil na krasoti edini
gostilniški vrt, nič zato, da žičevju bo-
hotne veje niso bile napoti — saj brez
žrtev tudi pri nas ni napredka. Vse
bolj vidna je postala zdaj stavba, v
kateri dornuje naSa Cirilmetodova po-
družnica, ki je v aprilu vprizorila tro-
dejansko Jiraskovo dramo iz kmečkega
življenja »Oče«, ki je v vsakem oziru
uspela in znova utrdila sloves, ki ga
daleč naokoli uživa ta naš nadpovpre-
čni diletantski oder. Z veščo roko g.
Skoka se je pri Šolski proslavi mate-
rinskega dne naš oder preobrazi! »V
kraljestvo palčkov«, ki so ga naši
malčki pod vzornim vodstvom svojih
vzgojiteljic podali tako ljubko, prepri-
čevalno in nazorno, da so bili pri dveh
razprodanih predstavah tudi odrasli
odmaknjeni od svojih vsakdanjih skrbi
in prevzeti od čarobne bajke, ki žal
ne more postati resnica.
Cirilmetodovega romanja na Oplenac
se je udeležilo večje odposlanstvo. Za
naSo podružnico se je udeležila spre-
jema na dvoru ga. Šerkova. Nepozabni
vtisi z Oplenca, dvora in iz naše pre-
stolnice so izzveneli v željo, da se
čimprej organizira slično romanje za
naš srez.
Društveno življenje je razgibano.
Strelska družina pridno trenira na stre-
lišču in se pod vodstvom ponovno iz-
voljenega predsednika g. Roberta Klad-
nika pripravlja na bližnja tekmovanja.
Sokolska telovadba se je prenesla na
letno telovadišče, kjer so bile na Vne-
bohod skušnje za proste vaje za žup-
ni zlet v Celju. Nabralo se je ljudi,
kakor da bi bil javen nastop. Težke
vaje je spremljaja naša godba na pi-
hala, ki je menda med prvimi naStu-
dirala tudi ta program. Sodelovala je
preteklo nedeljo pri sokolskem nastopu
v Žalcu in žela splošno priznanje.
Nastop vranskega sokolskega okro-
žja na Gomilskem 29. maja je dobro
Stran 6.
»NOVA   D O B A«
Stev. 23.
uspel, tako po številu nastopajočih (90
moške dece, 65 ženske dece, 80 član-
stva in 40 naraščaja) pod vodstvom
okrožnega načelnika br. Karla Goloba
in s. okrožne načelnice Kočarjeve, ka-
kor tudi po lepem posetu. Opazili smo
mnogo gostov iz Celja, med njimi tudi
narodnega poslanca g. Prekorška in
župnega načelnika br. Grobelnika.
Dne 15. maja so slovesno otvorili
elektrifikacijske naprave KDE v Št.
Juriju obTaboru in ob 20.45 — tako
pozno vsled napake v visoki napetosti
— nam je zasvetila nova luč. Naš trg
je sprejel okrog 18. g. bana, ki ]e pri-
spel v Št. Jurij. Ob tej priliki si je g.
ban ogledal tudi gradnjo nove ceste
čez Lipo, ki jo bodo, kakor čujemo, v
kratkem nadaljevali.
Dne 25. maja se je poročil g. Josip
Jovan, agilen član naših društev in
občinski delovodja, z gdč. Remicevo,
hčerko uglednega trgovca in posestni-
ka v Letušu. Mlademu paru želimo
vso srečo!
Mr. ph. g. Nazir Ljubič je danes otvo-
ril svojo moderno opremljeno lekarno.
S tem je na5 kraj pridobil poleg po-
trebne ustanove tudi delavca na nacio-
nalnem področju.
Morda še o tem in onem kai pri-
hodnjič, ko bomo dognali, zakaj ie
odbor naše gasilske čete podal ostavko.
Slo vanj gpactoe
Velika   železniška  nesreča
V soboto ob 13. se je pri premika-
nju utrgalo 9 vagonov mešanega vlaka,
ki odhaja ob 12'30 iz Slovenjgradca.
Vseh devet vagonov je bilo naloženih
z lesom in z neverjetno brzino so zdr-
veli proti Slovenjgradcu, ki leži 200 m
nižje od Mislinja. V pičlih 8 minutah
so vagoni z brzino 115 km premerili
15 km dolgo progo do Slovenjgradca,
kjer so se vsled slučajno prestavljenih
kretnic na tretjem tiru iztirili in raz-
bili. Le slučaju se je zahvaliti, da so
bile kretnice prestavljene na tretji tir,
kajti na drugem tiru je stal za odhod
pripravljen vlak, v katerem je bilo okoli
30 Solo obiskujočih otrok, ki bi ob tr-
čenju gotovo vsi postal! žrtve nesreče.
Učinek iztirjenja je bil strašen. Vsa
proga je bila v bližini 50 m raztrgana,
nasip deloma porušen, vagoni razbiti,
nekaterim izmed njih je iztrgalo kolesa,
da so se zakotalili po nasipu, drugi pa
so se obrnili s kolesi navzgor. Drveči
vagoni so vzdolž vse proge podrli kret-
nice, 1 km pred postajo Dovže pa pre-
gazili motorno drezino, na kateri so
bili poleg Soferja trije člani progovne
sekcije iz Maribora. Vozači na drezini
so opazili drveče vagone šele 100 m
pred seboj ter so v zadnjem hipu po-
skakali z drezine in si rešili življenje.
Sreča v nesreči je, da se niso srečali
z vagoni na kakem izmed mnogošte-
vilnih ovinkov, ker bi ne bil v tem
primeru nihče ostal 2iv. Drezino so va-
goni popolnoma razbili. Dva zavirača,
ki sta bila na vagonih, sta po brez-
uspešnih poizkusih, da bi zavrla vagone,
pravočasno skočila z njih. Na kraj ne-
sreče je takoj prispela komisija sres-
kega načelstva s sreskim načelnikom
g. dr. Fr. lirašovcem na čelu in orož-
ništvo. S popoldanskim vlakom so pri-
speli tudi progovni delavci iz Dravogra-
da in Velenja, ki so takoj pričeli s
čiščenjem proge. Promet je bil že v
teku nedelje vzpostavljen. Med tem
časom se je vršil promet s prestopanjem.
Škode je približno en miljon dinarjev.
Krivda leži na pomanjkanju osobja.
s Nov vozni red. S 15. majem u-
vedeni vozni red zopet ni dovolj upo-
števal naših upravičenih zahtev za iz-
boljšanje slabih prometnih razmer v
Misünjski dolini. Vendar pa je železniška
direkcija upoštevala nekaj naših pred-
logov, ki smo jih iznesli 14. januarja
v »Novi Dobi«. Med drugim je uvedla
vlaka št. 9135 in 9136 s priključkom
na novo uvedena proti Mariboru, kar
je temeljito izboljšalo dosedanje skrajno
neugodne zveze z MežiSko in Dravsko
dolino. Oba dva na novo uvedena vlaka
sta tudi stalno dobro frekventirana.
Začudilo nas pa je, zakaj ni direkcija
upoštevala naših upravičenih zahtev
glede nujno potrebnega popoldanskega
vlaka, ki vozi sedaj iz Zagreba do Ve-
lenja, a nima zveze s Slovenjgradcem.
Ta vlak bi naj prihajal iz Celja v Slo-
venjgradec ob 1445 in bi imel v Dra-
vogradu zvezo na vlak proti Mariboru,
Celovcu, Prevaljam in Wolfsbergn,   pri
povratku pa bi nadomeščal dosedanji
vlak st. 9119. Tudi našega predloga,
naj bi dosedanji mešani vlak št. 9133
nadomeSčal vlak St. 9112, ki bi odha-
jal iz Dravograda ob 12'45 in imel eno
uro krajši vozni čas do Velenja, želez-
niška direkcija ni osvojila. Toda baš
sobotna železniška nesreča je dokazala,
da na naši nevarni progi ni priporo-
čljiv ta mešani vlak. Železniška direkcija
pa je uvedla ta priključek, čeprav smo
v našem članku izrazito poudarili, da
ni potreben priključek na vlaka št. 9111
in 9120, ki so ga izvestni krogi sebično
in trdovratno zahtevali. Toda že v raz-
meroma kratkem času se je izkazalo,
da so bile naše informacije točne in
da sta ta dva vlaka najslabše frekven-
tirana. Večkrat se je že vozil en sam
potnik, povprečno pa se vozijo 3 do 4.
Če pa je ie smatrala direkcija uvedbo
teh dveh vlakov za potrebno, bi ju naj
uvedla ob sobotah in nedeljah in ne
kakor sedaj ob ponedeljkih in torkih
oziroma sredah. Upamo, da bo želez-
niška direkcija vsaj sedaj upoštevala
naše upravičene zahteve in nam tudi
izboljšala zvezo s Celjem, Ljubljano in
Zagrebom.
s V tretjem kolu šahovskega po-
mladanskega prvenstvenega turnirja
je zmagal dr. Pohar proti Zitterschla-
gerju, Pušenjak proti Debelaku, Pavli-
ca proti Lupincu, partija Hernaus : Haj-
tnik je bila prekinjena. Četrto kolo je
prineslo zmago Zitterschlagerju nad
Debelakom, dr. Poharju nad Hajtnikom,
Pavlici nad Hernausom in Pušenjaku
nad Lupincem. Stanje po četrtem kolu:
Pušenjak 4, Pavlica 3, dr. Pohar 21/2i
Zitterschlager 2, Lupine 1 (1), Hernaus
1/2 (1), Hajtnik 0 (3). Debelak 0.
s Sestanek slovenjegraške mladln-
ske JNS. V četrtek 12. iunija ob 20.
bo v prostorih gostilne Ančke Sekav-
čnikove v Slovenjgradcu sestanek OJNS,
na katerem bo poročal o programu
omladinskih organizacij tov. Bogdan Pu-
genjak. Za članstvo udeležba obvezna,
vljudno vabljeni tudi vsi starejši člani
in prijatelji našega pokreta.
s Občni zbor občinske JNS v Črnl.
Na binkoštni nonedeljek ob 1/21O. do-
poldne bo v Črni občni zbor občinske
organizacije JNS. Po občnem zboru bo
shod, na katerem bo poročal o politi-
čnem položaju g. Bogdan Pušenjak iz
Slovenjgradca.
Dravograd
dr Samomor v Dravogradu. V so-
boto zjutraj se je vrgla pri novem ba-
novinskem mostu v Dravogradu 32'
letna zasebnica Eliza Kumpoševa iz
Črnuč pri Dravogradu pod vlak, ki
prihaja ob 1/211 • iz Prevalj v Dravo-
grad. Lokomotiva je obupanko odbila.
Kumpoševi je vsled hudega udarca po-
čila lobanja in tudi takojSnja zdravniška
pomoč je ni mogla več rešiti. Kum-
puševa je na mestu izdihnila. Samo-
mor je izvršila zaradi nesrečnih dru-
žinskih razmer.
Laško
Gostilničarska pivovarna
v Laškem
L a šk o, 3. junija.
V torek je bilo v gostilni Henke
redno zborovanje delničariev Gostilni-
čarske pivovarne v Laškem. Občnega
zbora se je udehežilo okrog 100 del-
ničariev z 229 glasovi, ki so zastopali
2.290 delnic ali 1,145.000 din delniSke
glavnice. Pred občnim zborom so si
delničarji ogledali pivovarno pod vod-
stvom g. inž. Uhlifa in pivovaritelja
g. Petaka, ki sta delničarjem nazorno
razložila ustroj in obrat pivovarne. Z
velikim zanimanjem so delničarji sle-
dili izvajanjem cbeh tehničnih strokov-
njakov in bili radostno presenečeni
nad vsem, kar so videli. Na lastne oči
so se prepričali, kako brez podlage je
bilo vse podtalno rovarjenje proti temu
domačemu snujočemu se podjetju, in
spoznali so, da je bilo to klevetanje
iznešeno namenoma večinoma iz kon-
kurenčnih razlogov, da bi se onemo-
gočila osamosvojitev gostilničarskega
stanu na osnovi solidnega zadružni-
štva. Do kletne opreme so vse insta-
lacije gotove. Kletna oprema je dospela
v Laško na dan občnega zbora, na potu
so trije vagoni slada iz Plzna in ku-
pljtn je savinjski hmelj, ki bo s tud
že naročenim čeSkim hmeljem dal naj-
boljši okus laškemu pivu.  Še  v   teku
unija se bo pričelo varjenje piva in
etos v septembru bo naše pivo že v
prometu.
Vidno zadovoljni in potolaženi so se
delničarji podali na zborovanje,  ki   ga
je   vodil   družbin   predsednik   g.  Ciril
Majcen.  Predsednik   je   podal   obširno
splošno poročilo, iz katerega se je odra-
žalo   zadoščenje   nad   uspelostjo   tako
velikega in ogromnega dela in še večjih
žrtev zavednih  slovenskih  gostilničar-
jev. Spominjal se je  težkih   časov,   ki
sta jih morala upravni svet in nadzor-
stvo prebroditi, omenjal nešteto težkoč
in ovir z vseh strani,  ki   smo   jih   pa
vse zmagovito   preSli.  Danes   smo   na
cilju in nobena sila nas ne bo več od-
vrnila, da ne izvedemo svojih dolžnosti.
Ne maramo uničiti konkurence. Bo-
riti se hočemu   pošteno   v   korist  go-
stinskega obrta in si zagotoviti obsta-
nek. Zato se pa tudi ne   damo   potla-
čiti. S pieteto se ie   spomnil   g.  pred-
sednik   v    minulem    poslovnem    letu
umrlih   delničarjev,   zlasti   namestnika
upravnega članstva g.  Sinkoviča.  Sle-
dilo je   poročilo   tehničnega   vodie   g.
inž. Uhlifa,   iz   katerega   smo   posneli
veliko delo, ki je bilo izvrSeno, predno
smo prišli do današnjih uspehov. Okrog
8 milijone din so delničarji   do   danes
vplačali, 7 in pol milijona  din   je   in-
vestiranih v podjetje, pivovarna danes
nima dolgov, za  obratno  g!avn?co   pa
bo skrbel poseben konzorcij, ki bo dal
pivovarni na razpolago potrebni denar.
Ni* mani kakor 1410 vagonov, t. j. 50
normalnih   tovornih   vlakov   materiala
so porabili za zgradbo tovarne.   Poro-
čevalec se je zahvalil svojima pomočni-
koma ^. predsedniku Majcnu in pod-
predsedniku  dr.   Rošu   za podporo ter
opisal pota in težave,   ki   jih   je   imel
kot tehnični in komercialni vodja GPL.
V tem času je  prevozil   in   prepotoval
za pivovarno   100.000   km   z   vozom,
avtomobilom in po železnici. Težko je
govoriti o vseh   zaprekah,   ki   so   jih
delali z  vseh   strani   vsakovrstni   na-
sprotniki. Sedaj je obratovanje sigurno,
pa tudi koncesija za kvas   je  v  trgo-
vinskem ministrstvu podpisana. Kakor
se kaže, niso   uspele   nakane   kartela
za izključitev vsake konkurence v   iz-
delovanju kvasa v Skodo konzumentov.
Poročilo je bilo   sprejeto   z   velikim
odobravanjem, g. Počivavšek pa je iz-
rekel v imenu večje skupine delničar-
jev iz Trbovelj in okolice poročevalcu
zahvalo za niegovo uspt-šno delo.
Iz blagajniSkega poročila g. Josipa
Kramerja iz Celja smo posneli, da je
znaSal promet do 30. septembra 1937
že 37,654.52371   din.
Predsednik nadzorstvenega sveta g.
Žumer iz Cerknice je predlagal, ugo-
tavljajoč vzorni red v knjigovodstvu,
razrefinico upravnemu svetu ter odo-
britpv bilance za leto 1937. Oboje je
bilo soglasno sprejeto.
Dopolnilne volitve so bile izvršene
na predlog g. Adolfa Rabiča u Ljublja-
ne in so bili izvoljeni v upravni svet
gg. Kramer (Celje), Majcen (Ljubljana)
in Lakner (Črnomelj), za namestnike
gg. Franc Kandušar (Mengeš). Volčan-
šf;k (BreŽice) in Mencinger (Boh. Bi-
strica), v nadzorstvo pa gg. Ogrič
(Novo mesto), Juvančič (Zidani most)
in Lovro Krsjnik (Ptui).
G. Logar iz Hrastnika je 2elel po~
jasnila «lede odnosov konzorcija na-
pram GPL, g. Singer iz Čakovca je
zahteval, naj upravni svet in nadzor-
stvo jamčita, da bo pivo že v tekočem
letu v prometu. Obema je odgovoril
g. predsednik in dal zadovoljiva poja-
snila.
H koncu se je predsednik zahvalil
delničarjem za obisk in sodelovanje z
vabilom, naj se v večjem številu ude-
ležijo otvoritve pivovarne v septembru
t. l., ko se bo moglo postreči delni-
čariem z dobrim domačim pivom.
Občni zbor je bil zaključen v naj-
lepžem redu in v splo§no zadovoljstvo
vseh navzočih, ki so želeli, da bi si
pivovarno ogledali tudi oni delničarji,
ki jih ni bilo na občni zbor. Vsakdo,
ki bo tovarno videl, bo z zaupanjem
gledal v njeno bodočnost in ne bo več
nezadovolinežev in nepotrebnih kritik.
Naj bo GPL nov člen v verigi doma-
čega zadružni§tva, saj je ustanovljena
z domačim slovenskim kapitalom brez
vsake tuje primesi.
1 Nekaj o patriotizmu našlh novih
gospodarjev. V svežem spominu je še
naši javnosti kričanje klerikalnega ča-
sopisja, ko so lani   poleti   neki  fantje
; nacionalisti sneli s hiše znanega vodje
bivše SLS državno zastavo, ker so
hoteli protestirati, da bi zastava visela
na hiši, na kateri je nekdaj ni bilo.
Ogenj in žveplo so bljuvali takrat na
nacionalno Laško in hoteli prikazati,
kako protidržavni elementi strahujejo
najbolj lojalne in patriotske zaslužne
ljudi. V ponedeljek pa je bila pri o-
krožnem sodišču v Celju kazenska
razprava proti uglednemu članu našega |
občinskega zastopstva zaradi delikta "
po § 307. k. z. Obtoženec je bil spo-
znan za krivega in obsojen na 600 din
denarne kazni. Gov^ori se pa po La-
škem in Sv. Krištofu javno, da se je
tudi pri Sv. Jederti neki ugleden član
obč. odbora občine Sv. Krifitof izrazil
na nečuveno grd način, ki tvori delikt
po istem paragrafu. Čudimo se, da
oblasti za to dejanje še niso izvedele,
še bolj pa, da nasprotno časopisje tako
dosledno molči o teh dejanjih.
1 Lesno skladlšče. Na vseh koncih
in krajih se kažejo dobrote pokmete-
nja naše mestne občine zaradi združi-
tve z Marijagradcem. Z nabiksanimi
škornji prihajajo občinski očetje iz
daljnih vasi k sejam, g. županu se 1
sveti že od daleč težka, na novo oči- (
ščena srebrna verižica, po cestah in
ulicah slišiS veselo popevanje, postavni
fantje izvabljajo narodnemu instrumen-
tu harmoniki lepe okoliške melodiie,
šolsko mladino kličejo že ob pol 6.
zjutraj v cerkev k nekaki zborni maši,
tarn ob mostu za Savinjo pa so na-
pravili na občinskem, za park name-
njenem travniku lesno skladišče in
pristanišče za splave. Vse mesto je
hodilo gledat, kako vlaČijo preko trav-
nika težke hlode iz Savinje in kako
so napravili iz parka pravo šmiklav-
ško gmajno. Vse to naj služi menda
pospeševanju tujskega prometa, saj je
ravno prostor ob mostu zelo prikladen
za take namene. Težko bo, kadar bo-
mo morali meščani zopet popravljati
vse te grehe nesmiselnega konkubinata
med mestom in vasjo.
1 Otvorltev kina v Laškem. Že v
času nemega filma je podjetni g. Osu-
lin zgradil kino v LaSkem. Poskrbel
je, da ga je uvrstil tudi med prve
zvočne kinematografe v dravski bano-
vini. Takrat seveda tehnika zvočnega
filma in reprodukcije še daleč ni
bila na stopnji, na kateri je danes.
Zato se ni čuditi, če občinstvo v po-
slednjem času pri primerjavi z repro-
dukcijami v moderno za zvočni film
urejenih kinematografih ni bilo zado-
voljno s tukajšnjim kinom. Čeprav so
se predvajali dobri filmi, občinstvo ni
imelo pravega zadovoljstva. V posled-
niem času ie narasla želja, da se kino
čimprej uredi po najnovejših izsledkih
zvočne tehnike. Naklonjenost g. Oso-
Una in pa Sokolsko dru5tvo sta pri-
pomogla, da to pridobitev Laškega, ki
zadnja leta ni izkazovala kakšnega po-
sebnega dobička, ohranita in da se
uredi tako, da bo zadovoljen tudi raz-
vajeni obiskovalec velemestnega kina.
To je bilo zlasti nujno potrebno že
zaradi letoviščarjev, ki po doslej precej
kritizirali ureditev in slabo reproduk-
cijo. S precejšnimi izdatki stoji danes
kino pred otvoritvijo. Urejen je naj-
modernejše, zlasti v akustičnem po-
gledu, urejena je tudi aparatura, kup-
Ijeni so novi zvočniki, odstranjene so
vse druge pomanjkljivosti, tako da bo
odslej občinstvo v LaSkem in tudi
njega okolici zadovoljno in znalo tudi
pokazati, da mu je nekaj na tem, da
si kino v Laškem obdrži.
1 Otvorltvena predstava Una Laško
bo v soboto 4. t. m. ob 20.30, na-
daljne predstave pa v nedeljo 5. t. m.
ob 16-30 in 20 30 in ponedeljek ob
20'30z velefilmom »Sede m zaušn i c«.
V glavnih vlogah Lilian Harvey,
Willy F ritsch, Alfred Abel, Oskar
Sima. Film je vesele vsebine, pregnal
Vam bo Vaše skrbi in Vam nudil vr-
hunec razvedrila ! Zvočni tednik in do-
datki. Obiščite vsi renovirani, moder-
nizirani kino Laško !
1 Velika tombola. Kakor smo že
poročali, bo na binkoštni ponedeljek
6. t. m. ob 15. pred Sokolskim domom
v LaSkem velika tombola z nad 300
dobitki. Med glavnimi dobitki so ši-
valni stroj, telica, dvokolesa, prašič i.
dr. Tombolske tablice so po 2 din. Se-
gajte pridno po njih 1 Vabimo sokol-
stvo in ostalo občinstvo, da poskusi
svojo srečo na tej tomboli,
— Dunajska vremenska napoved za
soboto 4. t. m.: Zjasnilo se bo, vreme
se bo polagoma umirilo, zjutraj ba
hladno.
Stev. 23.
»NOVA   DOJ5A«
Stran   /
ReČiCa   Pri   Laikem
re   Konzumarska   skrb   za  kmeta.
Da ubijejo naše trgovce, so klerikalci
tudi na Rečici pri Laškem osnovali
svojo nabavljalno in prodaino zadrugo
ali po domače konzum. Nobene po-
trebe ni bilo za tako zadrugo, saj smo
imeli in še imamo za rudarje rud-
niški konzum, kmečke potrebščine pa
so v polni meri krili naši solidni in
pošteni trgovci, ki pošteno plačujejo
doklade in davke ter skrbijo, da ob-
čina ne propade. Ta klerikalni kon-
zum pa se ne bavi samo s prodajo
štacunskih potrebščin članom in ne-
članom, marveč se tudi na veliko peča
z lesno industrijo. V najem si je vzel
žago ter kupuje in prodaja tudi drva.
Vse to delajo, kakor pravijo, edinole
v namenu, da pomagajo našemu ubo-
gemu kmetu. Pred kratkim je kupil
konzum od kmeta p. d. Motnikarja v
njegovem gozdu pod Šmohorjem bu-
kova drva na panjih, ki jih je plačal
po 30 din seženj. Delavci stanejo za
napravo sežnja drv 55 din, spravilo
drv do ceste z bosanskimi konji pa
100 din za seženj, skupaj jeltorej pla-
čal konzum ta drva po 185 din seženj.
Prodal jih je nekemu trgovcu v Celju
od ceste na Rečici po 230 din, tako
da so konzumarji zaslužili pri sežnju
celih 45 din, ne da bi se jim bilo
treba pritakniti kakegadrva. Tudi trgo-
vec bo zaslužil še kakih 20 do 30 din
in bodo Celjani plačevali drva naj-
manj po 260 din seženj. Motnikar bo
dobil za blago, t. j. za drva, na katera je
čakal desetletja, 30 din, posredniki pa
bodo zaslužili 80—100 din ! Predno
smo imeli konzum, je bil samo eden
posrednik, t, j. naš domač trgovec, ki
je plačal kmetu drva tako, da je vsaj
krhet imel kaj od tega in da je tudi
meščan dobil drva ceneje. Sedaj se je
vtaknil vmes, da pomaga kmetu, kon-
zum, ki spravi v svoj žep 45 din pri
sežnju, namesto da bi ta denar dobil
kmet sam, ki mora dati les. To je za-
enkrat samo ena kupčija našega kon-
zuma, poročali pa bomo še tudi o na-
daljnjih, da bodo ljudje vedeli, kak
blagoslov jim prinašajo ti novi stran-
karski odrešeniki.
Zidani most
z Zborovanje učiteljstva iz laškega
sreza. Pretekli teden so zborovali uči-
telji iz laškega sreza v tukajšnji na-
rodni šoli. Zborovanje je bilo poslednje
v tekočem letu, zato jc vladalo zanj
veliko zanimanje. Po upokojitvi pred-
sednika g. Lebarja iz Hrastnika vodi
društvo začasno g. Juro Kislinger, sol-
ski upravitelj v Laškem, ki pa je bil te
dni imonovan za preglednika ljudskih
šol v laskem srezu, ker je bil dosedanji
šolski nadzornik g. Potočnik upokojen.
Po uvodnih formalnostih je predscdnik
počastil spomin umrle dvorne dame
ge. Franje Tavčarjeve, pokojne upra-
viteljice Lundrove iz Hrastnika in u-
pravitelja g. Krena iz Trbovelj I. Nato
je podal situacijsko poročilo o udruže-
nju. Glavna točka dnevnega reda je bilo
predavanje učitelja g. Milana Mahkote
2 Dola pri Hrastniku, ki je v lepo za-
snovanem govoru podal verno sliko go-
spoclarskih, socialnih in prosvetno šol-
skih prilik v češkoslovaški republiki.
Njegov referat »Ceškoslovaška in Ce-
hoslovakk je navzoče elanstvo posluša-
io z največjim zanimanjem. Predavanje
je trajalo nad poldrugo uro. Predava-
telj nam jc predočil v okviru možnosti
notranje in zunanje politične perspekti-
ve CSR. Po izvolitvi delegatov za ba-
novinsko in državno skupščino (Mahko-
ta, Kislinger, Pavčič, ozir. Mahkota,
Groznik) so bili sprejeti sledeči važni
sklepi: 1. Prosvetna uprava naj se loci
od politične. 2. Place naj se regulirajo
s pravilnikom, ki je veljal že leta 1931.
3. Udruženje naj vztraja na zahtevah
svojih prejšnjih resolucij in zato naj
dotlej — ko bodo zahteve teh realizi-
rane — ne stavlja novih. 4. Priloga
Uslužbenskega lista »Službeni podatki«
naj se opusti. Končno je referiral o uči-
teljskih gospodarskih ustanovah šolski
upravitelj g. Lojze Hofbauer, ki je pri-
dobil za Učiteljsko tiskarno okrog 40
ttovih delničarjev. Agilnemu društvu
°b zaključku poslovnega lcta čestitamo
* uspehom, ki si jih je s svojim trudom
PHborilo, in mu želimo, da bi ostalo še
v naprej med prvimi edinicami JUU v
dravski  banovini.
z V duševni zmedenosti pod vlak. Pre-
tekli petek si je končala življenje 38-
letna Ana Napretova, mati štirih otrok
in žena rudniškega ključavničarja Ju-
rija Napreta z Dola pri Hrastniku. Za-
konca sta se dobro razumela. Dne 26.
maja pa je nastalo med njima neko ne-
soglasje, zaradi česar je žena zapustila
dom in se napotila proti železniški pro-
gi. Drugo jutro okrog štirih so našli
orožniki, na progi med Zidanim mo-
stom in Hrastnikom v bližini Zlatne vasi
truplo Ane Napretove. Noga je bila
prclomljena v stegnu in roka v rami,
glava je bila hudo potolčena, iz nosa
pa je udarjala kri. Truplo je bilo he
toplo, zato domnevajo, da je nesrečni-
ca izdihnila ravno v času, ko so jo na-
šli. Povozil jo je bil nočni osebni vlak,
ki prihaja okoli pol treh zjutraj iz
Ljubljane na Zidani most. Na pozori-
šče je bila pozvana železniška komisi-
ja, ki so jo tvorili g. dr. Karel Matko
iz Radeč, sekcijski inžinjer g. Planin-
šek in progovni mojster g. Tone Ar-
har, oba z Zidanega mosta, in ugoto-
vila dejanski stan. Nesrecna mati je
izvršila samomor očividno v duševni
zmedenosti. Pokopali so jo preteklo ne-
deljo na župnem pokopališcu na Dolu.
Zapušča štiri nepreskrbljene otroke in
soproga Jurija. Bodi ji ohranjen blag
spomin!
z Občinski sejem, ki je bil pretekli
ponedeljck v Loki pri Zidanem mostu,
je privabil mnogo scjmarjev iz bližnje
in daljne okolice. Kramarji so pripe-
Ijali blago na avtomobilih in ga razsta-
vili sredi trga. Sejem je bil zaradi kri-
ževega tedna ter velikega in neodlož-
Ijivega dela, ki ga opravljajo kmetje v
tem času, bolj slabo obiskan. Kupcev
je bilo razmeroma malo, kupčije so bilo
skromne.
Hrastnik
h Sokolske svečanostl v Hrastniku.
Za svečanosti ob 30-letnici Sokolskega
društva v Hrastniku je določen na-
slednji spored: V soboto 4. t. m. ob
20'30 bosta tekli dve štafeti z bakla-
mi od Sokolskega doma na Dacarjev
hrib in zažgali kses. Sokolski dom bo
svečano ilurniniran. Na binkoštno ne-
deljo 5. t. m. ob 730 odhod z goabo
na čelu na postajo k sprejemu. Od 8.
do 9. sprejem Rostov na postaji. Do
10. povorka do Sokolskega doma. Ob
lO. sprejem zastopnika Nj. Vel. kralja.
Ob 10*30 odkritje spominske plošče
Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedi-
nitelju. Ob 11*30 razvitje prapora, ki
mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter II. Ob
12'3O skupno kosilo. Ob 13. skušnja
telovadečih na telovadišču pri Rošu.
Ob 1530 javen telovadni nastop. Po
nastopu velika narodna veselica.
h Kap je zadela v soboto dopoldne
rudniškega upokojenca Alojza Bartola,
ki je po odslovitvi občinskega nočnega
Čuvaja začasno opravljal to službo.
h Sokolski kino je predvajal 25. in
26. maja prvi solski film »Oj leti sivi
sokol!«. Prvi dan je bila predstava za
deco, drugi dan pa popoldne in zvečer
za odrasle. Film nas je prijetno pre-
senetil, kajti tako odlično sestavljenega
domačega ftlma skoraj nismo pričako-
vali. Prav posebno je vplivala na nas
občudovanja vredna vzgoja v sokol-
skem taboru, ki jo prikazuje film. Va-
jeni smo po kinodvoranah poslušati
tuje jezike in tujo glasbo, tu nas je
pa dirnila naša govorica, naša prelepa
narodna pesem in domača glasba. Gle-
dali smo Viteškega kralja Aleksandra I.
Zedinitelja, dalje našega mladega kralja,
kraljico in kraljeviče, ko so posetili
sokolski tabor. Ko smo odhajali iz
dvorane, smo spoznali, koliko nam
manjka, ko nimamo svojih domačih
filmov.
Radeče
r Nabiralna akcija za podmladek Ja-
dranske straže. Poverjeništvo Jadran-
ske straže na tukajšnji narodni soli je
pričelo te dni nabirati prostovoljne de-
narne prispcvke za letovanje naše bo-
lehne dece ob Jadranskem morju oziro-
ma za izlet naših podmladkarjev v Ba-
kar odnosno Sušak. Prosimo naše ob-
čane - pridobitnike, da po svojih močeh
podpro to nabiralno akcijo, s katero
bo omogočeno, da bo tudi radeška deca
videla morje in uživala morski zrak.
Pri tej priliki omenjamo, da je v Rade-
čah mnogo otrok z golšo, ki se kakor
znano najuspešnejše zdravi z vdihava-
njem morskega zraka. Naša bolehna
deca bi morala vsako leto za tri do
štiri tedne na morje. Tako bi ji bila
prihranjena marsikatera bolezen. Poleg
tega bi se tudi dejansko uveljavljalo
geslo stražarjev: »Krepimo, poglablja-
mo pomorsko zavest!«, s čimer bi po-
verjeništvo podmladka Jadranske stra-
že na tukajšnji narodni soli tudi doseg-
lo svoj vzgojni smoter. K temu pripo-
minjamo, da je bil oblastni odbor PJS
naprošen, da bi nam prišel predavat
banovinski referent g. Viktor Pirnat o
našem morju in prinesel s seboj tudi
skioptične slike. Upamo, da bomo usli-
šani do konca šolskega leta ali pa vsaj
v septcmbru, v začetku novega šolske-
ga leta.
r Pojasnilo. V »Novi Dobi« z dne 27.
maja sem čital pritožbo, da luč iz moje
električne centrale ne sveti redno, da
včasih svetijo žarnice tako slabo, da se
komaj čita ob njih. Informiral sem se
o tem in vprašal pri nekaterih večjih
naših odjemalcih v Radečah. Dobil sem
odgovor, da je luč popolnoma v redu
in da sveti brezhibno. Priznati pač mo-
ram, da v nedeljo 22. maja, ko smo
delali zadnji poizkus s paralelno vklju-
čitvijo na KDE, radijski aparati niso
mogli točno delovati. To pa je sedaj
urejeno in tudi v tem oziru ne bo veČ
motenj. Glede slabe svetlobe pa pripo-
minjam sledeče: V smislu naše pogod-
be s KDE, ki je z novim letom 1938
postala pravomočna, so si morali vsi
naši odjemalci nabaviti električne štev-
ce. To pa ni bilo prav onim odjemalcem,
ki so imeli ugodne pavšale. Med temi
je bilo tudi nekaj javnih lokalov. Ker
je centrala vztrajala na tem, da si mo-
ra vsaka hiša nabaviti števec, mi je
neki gospod, ki je pri tem tudi priza-
det, rekel tole: »Sedaj smo imeli 25-
in 40-vatne žarnice. Za naprej, ko ste
nam vsilili števec, pa bomo zamenjali
žarnice z 10-vatnimi!« In to se je zaras
tudi zgodilo, ker je centrala čutila to
takoj prvi mesec pri porabi toka. Sedaj
naj javnost sama sodi, zakaj je slaba
luč. To manevriranje centrali ne ško-
du;fe toliko v finančnem oziru, kajti če
ni 'feorabe toka, tudi ni treba plačati
trosarine, pač pa to škoduje zaupanju
v centralo. Zato sem smatral za potreb-
no, da javno povem, kje je hiba. —
Josip Ravnikar, lastnik centrale v
Njivicah.
r Sadna lctina menda no bo tako sla-
ba, kakor smo domnevali prvotno, ko
nam je slana napravila mnogo škode
v sadovnjakih. Najbolj so trpele vse
vrste koščičastih plodov (marelice,
breskve, slive in češnje), precej tudi
orehi, dočim je pozeba prizanesla ja-
blanam in hruškam, ki obetajo prav
zadovoljivo letino. Treba nam je samo
lepega, ugodnega vremena, pa bo sad-
na letina dobra.
Rajhenbupg
ra Za povzdigo    tujskega    prometa.
Bivšo Unschuldovo restavracijo, ki je
bila last g. Zužla, je kupil znani avto-
prevoznik in predsednik gasilske čete
g- Drago Zemljak. Iz restavracije bo
napravil g. Zemljak velik hotel, ki bo
urejen zelo komfortno. Pred hotelom
bodo moderni nasadi, klopi in mize. Zi-
darska dela so se že pričela. Hotel bo
1. julija izročen svojemu namenu, kar
bo velikega pomena za razvoj tujskega
prometa v našem trgu, ki so je jel raz-
vijati šele v poslednjem času. K nam
prihajajo zlasti številni Zagrebčani, ki
kar ne morejo prehvaliti krasot naših
krajev in hribov. Na drugi strani pa se
tudi pritožujejo, da jim naši ljudje ne
nudijo one udobnosti, ki je mora biti
deležen vsak tujec — izletnik.
ra Pomanjkanje učnih moči. Na naši
šoli že dolgo primanjkujeta dve uci-
teljici. V zadnjem času je odšla neka
učiteljica na daljši dopust. Manjkajo
kar trije učitelji. Po 70 in še več otrok
hodi v en razred. Učitelji se z njimi
neprestano trudijo in jim posvečajo
vso pozornost, toda uspeh bo morda
komaj zadovoljiv. Prizadeti starši pro-
simo višjo šolsko oblast, da bi nam s
prihodnjim šolskim letom preskrbeln
zadostno število učiteljev.
Ali  ste že  poravnali
naročnino
?
50
ifvaclratittli
metrov
Vaše kože —
kajti tako velika
je površina kože,
ki služi za »diha-
nje« —
\e secJaj najbolj dovzetnih, da
se pomladi in okrepi. Nudite
}i torej kolesterin vsebujočo
Solea kremo, ki kožo hladi in
)o žametno mehko porjavi.

Podčeti*tek
č ObČlnske zadeve. Zadnji naš do-
pis je vzbudil med tukajšnjim prebi-
valstvom veliko pozornost in »Nova
Doba« je postala čez noč popularna.
Danes hočemo malo pokramljati o na-
šem občinskem gospodarstvu. To go-
spodarstvo nas v naši dobrodušnosti
prav nič ne razburja, čeprav nam je
znano to in ono. Tako n. pr. vemo, da
je kupila občina na svoj račun krom-
pir. Če bi znali dinar pravilno obrniti
in kupiti krompir, kadar in kjer je
najcenejši, in če bi znali upoštevati še
druge olaj§alne okolnosti, bi bili lahko
prodajali krompir najmanj za 10 par
kg cenejše. Vemo tudi, da so nam teh-
tali krompir bruto za neto, to se pravi
skupno z vrečami. Znano nam je tudi,
da je bil pri naSih trgovcih boljši
krompir na prodaj po isti ceni in še
cenejše nego na občini, poleg tega pa
tehtan brez vreč. Morali pa smo vzeti
slabejši in dražji krompir na občini,
ker je občina prej pobrala od nas aro,
ki je ni vračala onim, ki niso hoteli
slabega blaga ali ki se niso strinjali s
postrežbo. Ker je plačala občina doba-
vitelju neto težino, a prodajala ob-
•!anom blago bruto za neto, je seveda
nastal prebitek. Ta prebitek ni težko
izračunati, saj je na originalnem to-
vornem listu označena točna teža pre-
jetega blaga, spisek imen kupcev in
količine prodanega blaga pa je itak na
občini odnosno ga je moral voditi oni,
ki je pod strogim nadzorstvom g. ob-
Činskega tajnika blago tehtal in pro-
dajal odjemalcem. Če omenjeni pre-
bitek še ni vpisan v blagajniško knjigo,
se bo to gotovo kmalu zgodilo, saj
na§ g. občinski tajnik ne more vsega
naenkrat narediti, ker mora pogosto
»službeno« potovati. Edino, kar bi nas
dobrodušneže utegnilo malo razburiti,
bi bilo. če bi dobil g. obč. tajnik po-
vrnjene potne stroške za vsa svoja
»službena« potovanja. Na5 g. občinski
tajnik je brat gospoda župana in vodi
našo združeno občino z najboljšo pre-
udarnostjo in vestnostjo. Če pomaga
komandirati, nam je to vseeno. Mi
smo z vsem zadovoljni in si ne upamo
ugovarjati, kajti gospod bi utegnil to
hudo zameriti. Ker gospod župan ve,
da je njegov brat pameten tajnik, mu
tudi vse zaupa. Tajnik često podpisuje
namesto gospoda župana, se namesto
njega tudi nad kom zadere in izda
namesto njega tudi kak nalog, naj se
naredi to in ono. Seveda ima naš g.
tajnik za svoje splošno koristno in
naporno delo tudi primerno plačo.
Pravzaprav bi bila ta plača lahko ne-
koliko viSja, saj znaša na mesec samo
toliko, kolikor dobi naš kmet za dva
polovnjaka vinskega mošta. Vidite to-
rej, da si ne belimo glav zaradi ob-
činskega gospodarstva. To prepuščamo
radi drugim, ki so za to v prvi vrsti
Doklicani.
Stran 8.
»NOVA   D O B A«
Stev. 23.
Kozje
ko Poštne zadeve. Pretekli teden 30
končali z napeljavo telesona iz Kozjega
v Pilštanj. Tako so sedaj naši trgi bolj
zvezani s svetom. Govorilo se je, dana-
meravajo premestiti pošto iz Pilštanja
na Lesično, kar bi pa bilo pogrešeno,
Ljudje radi kaj žrtvujejo, samo da
ostane pošta v trgu, kamor tudi spada.
ko Gasilska tombola. Tukajšnje ga-
silsko društvo je priredilo v nedeljo
javno tombolo. Kljub neugodnemu vrc-
menu se je nabralo na trgu pred ObČiii-
skim domorn polno ljudstva iz bliinjih
in daljnih krajev. Pripeljali so se tudi
z avtobusi s Planine, iz Podčetrtka in
St. Petra. Po tomboli so se nekateri
veseli vračali z dobitki domov. Neka-
teri so pa bili razočarani, ker so dobiii
le zarjavele vijake, za katere pa se mo-
rajo zahvaliti onemu, ki jih je poklor.il
kot dobitek društvu. Po tomboli se je
pričela veselica ob zvokih godbe na pi-
hala iz Podsrede. Okrog ene ponoči js
nastal pretep, ki pa rau je tukajšnji
orožnik Trlin kmalu napravil konec.
ko PreinestJtve. Pred dnevi sta naa
zapustila sokolska delavca davkar br.
Drago Cerne in sodnik br. dr. OJon
Planinšek. Prvi je premeščen v Soštanj,
drugi pa k novemu okrožnemu sodišču
v Murski Soboti. Na novih službenih
mestih jima želimo mnogo uspehov in
zadovoljstva. Tukajšnji finančni pre-
glednik g. Ivan Obrovnik je premeš':en
na Zg. Polskavo.
ko Rdeči križ v Kozjcm bo priredil
na binkoštni ponedeljek vaje na Voter-
niku in na Oslici. Po vajah bo procta
zabava. Vabljeni so vsi prijatelji.
ko Kmetska gospodinjska sola je
priredila skupno z učenkami iz Pilštanja
v ponedeljek poučen izlet na Grm pri
Novem mestu ter v Smihel in Pleterje.
Jadranska straža
Binkoštni izlet na Jadran priredi Ja-
dranska straža v Kočevju in sicer dne
28. in 29. t. m. s posebno ladjo s Su-
šaka v Pag in Obrovac ter nazaj na
Sušak. Prvi dan bodo obiskali izletniki
otok Krk in otok Rab, drugi dan pa
Novogradsko morje, izliv Zrmanje In
po reki do Obrovca, nato ogled Jablan-
ca, Senja in Crikvenice. Odhod s Sušaka
dne 28. t. m. ob 8. zjutraj, povratek
na Sušak dne 29. t. m. ob 21. Cena za
ladjo oba dni 83 din. Poskrbljeno bo
za cenena prenočišča in hrano, vodnike,
informacije itd. Prijave je treba poslati
na odbor Jadranske straže v Kočevju
do 10. t. m. Vse informacije daje ta
odbor.
Letovanja in ekskurzije celjskc šol-
ske mladine, ki so se vršila doslej s
podporo Jadranske straže v Celjn vsako
leto, tudi letos ne bodo izostala. Na
zadnji seji je odbor JS zopet razdelil
večjo vsoto med posamezne sole, če-
prav ne razpolaga z denarno rezervo,
ker ni mogel imeti letos nikake priredit-
ve. Vendar se odbor nadeja, da bo jav-
nost podprla njegovo tombolo, ki bo
nepreklicno dne 18. septembra t. 1., na
kar opozarjamo ostala narodna dru-
štva. Istočasno prosimo, vso javnost,
da nam v ta namen pokloni primerne
darove in da ne pusti požrtvovalnih dam
nabiralnega odseka praznih rok, ko se
bodo še v mesecu juniju oglasile pri po-
sameznikih in ustanovah. Saj je ves do-
hodek namenjen le naši mladini, da ji
omogočimo nekaj dni življenja ob mor-
ju. Odbor Jadranske straže v Celju se
nadeja, da bo tudi tokrat deležen obil-
ne podpore za svoje humano in propa-
gandno delo, ki ga izvršuje le s pomoč-
jo široke javnosti.
Trda bukova drva
cepanice, 15 — 20 sežnjev, kupujem po dnev-
vni ceni. Jaklif, Celje,   Mariborska cesta 26.
CeljskaposojilnicaddU Celju
JE NAJSTAREJŠINARODNI DENARNIZAVOD V CELJÜ  |
Vse  hranilne
vloge, vložene pri
CELJSKI POSOJILNICI D. P. V CELJÜ
so varno naložene,  se  ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domaČ denarni zavod, doiiaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
"0J"Ir'Ehranke v Celjski posojilnici d.d. v Celju -Narodni dom
CENTRÄLÄ: CELJE, NARODNI DOM               PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ
Pigmejci in malarija
V   belgijskom Kongu,   zlasti v oko-
lici Mombase do vzhodne meje velike
džungle na ekvatorju, še živijo pigmejci. j
Ti urojenci, ki se odlikujejo po malern \
stasu in nenavadno svetlo barvo kože,
so pravi gozdni ljudje,  ki  žive v ma-
lih  hišicah  in   se   hranijo   izključno  z
lovom, cigar donos menjujejo za polje-
delske proizvode, kakor banane, koru-
zo itd.
V  zadnjem času so se pigmejci ma-
lo navadili na Evropejce, čemurso vzrok
posebno grsjene avtomobilske ceste v
notranjosti   Afrike,   tako  da  danes  ni
potrebno  oditi  v  džunglo,   če  hočete
videti pigmejca.
Čeprav jih lahko opazujemo, pa ven-
dar ni lahko pridobiti njihovo zaupanje.
To so izkusiii posamezni zdravniki, ki
raziskujejo pojavljanje malarije med
pigmejci in ki so hoteli v ta namen
vzeti vsakemu članu plemena kapljico
krvi za mikroskopske  preiskave.
Moraii so postopati zelo previdno in
šele s pomočjo cigartt in soli, ki so
jih poklanjali pigmejcem, so prišli do
cilja. Ugotovili so, da je, kakor izgleda,
rnalarija med pigmejci manj razširjena
nego med ostalimi urojeniškimi ple-
meni, ki živijo pod istimi pogoji. Ta
velika razlika se je pokazala zlasti pri
otrocih.
Ta raziskovanja so znova obrnila
pozornost na malarijo, ki zahteva šte-
vilne žrtve ne samo v belgijskem Kon-
gu, marveč v vsej Afriki in skoraj v
vseh tropičnjh deželah na svetu ter
ter Često docela izpodkopjle gospo-
darsko življenje v teh deželah. Od časa
do časa se pojavlja epidemično, kakor
n. pr. nedavno na Ceylonu.
Povsod se opažajo skrajni napori za
dosego čim boljše zaščite pred mala-
rijo, pri čemer igra kinln kot zdravilo
in profilaktično sredstvo glavno vlogo.
Sedaj se na veliko uporablja kratko*
trajno zdravljenje s kininom, kä ga
priporoča Odbor za pobijanje malarije
pri DruStvu narodov. To zdravljenje je
priietnejše, ker traja 5 — 7 dni name-
sto nekoliko mesecev, kakor je bilo
prej, poleg tega so potrebne količine
zelo male (1—1.2 grama kinina dnev-
no).
GrSka vlada in vlada holandske In-
dije sta uvideli prednosti kratkotraj-
nega zdravljenja in ga uporabljajo že
več let z velikim uspehom.
Kot sredstvo za preprečenje malarije
priporoča odbor za pobijanje malarije
dnevno dozo 04 grama v vsej sezoni
malarije.
Strojepisno pomoc
sprejme notar dr. Stojun v Celju. Pogoj: iz-
urjenost v strojepisju in slovenski stenogra-
________________fijl.________________
Proda se skoraj nov
čevljapski   stcoj   Singer.
Ogleda se lahko   v  vrvarni Rdamič, Celje,
Kralja Petra cesta. Cena se izve istotam.
ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ
izvrŠuje vsa  tiskarska   dela  po  zmernih   cenah
^——————————_______________________________________________________________________________________________¦
Franjo Dolžan • Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalacije
slrelovodne naprav«
Prevzeir.a na v zgorai navedene stroke jpadajoča dela in
popravila — Ccne zmerne — Pojtrežba točna In Jolldna
V petck 10. junija 1938 ob 11. bo pri sreskem sodišču v Colju v sobi §t. 10 dražba,
na kateri bo prodano lepo posestvo z nekaj let staro hišo in gospodarskim poslopjem v
Stopčah pri Grobelnem, četrt ure od kolodvora Grobelno.
Cena hiSi din 53.000.—, cena zemljiSču in pritiklinam din 58.110.20. — Prevzeti je na
din 12.500.— cenjen preužitek nad 80 let starega moža.
Najmanjši ponudek din 65.740.—, vadij znaSa din 9.861.—
Na sodišču se izvedo natančnejši pogoji.
SOKUSTVO
Prehrana dece in naraščaja na    žup-
nem zletu v Celju dne 12. junija.    Na
prošnjo celjske sokolske župe so se že
odzvale nekatere rodbine in izjavile, da
bodo povabilc na kosilo dcco ali nara-
ščaj. Vsled kratkega časa, ki nas loči
od župnega zleta, ne bo mogoče sestri,
ki je prevzela to skrb, obiskati vseh i
rodbin in je mogoče, da bi katere pre-
zrla, ki bi sicer bile voljne nakloniti si-
romašni deci in naraščaju brezplačno
kosilo. Zupa se priporoča rodoljubnim
rodbinam, da bi morda same sporočile
bodisi bratu Saksidi ali pa blagajniku
Celjske posojilnice v Narodnem domu,
da povabijo na kosilo naše najmlajše
pripadnike. Storile bi nam s tem veliko
uslugo in nas podprle pri delu na pri-
pravah za zlet, ki je zlasti zadnje dni
na višku. Za izkazano dobroto pa naj
bo gostiteljem prijetna zavest, da so
storili plemenito dejanje, ki bo v srcih
naših mladih ostalo v najlepšem spominu
k BLAGÖ $
Semena
vrtna in poljska»
sveža, kaljiva, dobite pri tvrdki
I Karl Lolbner        Telefon 120
Hralla P««ra c. 17 - pri .Zvoncu*
Svicarska sirarna Sombor išče stalne
zastopnikc  in   potnike aa   prodafjo
oira  za Celje, Ljubljano  in vso Slovenijo.
Ponudbe pošljite na naslov: Svicarska sirar-
na,   Sombor.
Kleparski vajenec
se sprejme v uk na hrano In stanovanje pri
mojstru. Naslov v upravi lista.
Dve 2-sobni stanovanji
se takoj oddata. Krasna solnčna lega, 20 mi-
nut iz Celja. Naslov v upravi lista.
Zelo izdatni in trpežni so
traki za pisalni stroj
znamke „Pelikan"
Vedno sveža zaloga
v  knjigarni   In trgovini  s papirjem
9Fraitc LeskovšeK
Celfe, Gluvnl trg 16
Gostilna splavarjev
prej Sket (blizu postaje) v Lašketn
toči razna sortirana vina, pivo v   sodčkih,
ima vedno topla  in  inrzla  jedlla. — Cene
zmerne,   postrežba  solidna.   —-   Priporočata
se Slavko in Marlja Gačnik.
Ccnj.  občinstvu  se  prlporoCa tvrdka
Anton Lečnik
suiloga wmt zlata, arebrnine,
optika itd.
| Celje,
'   Glavni
trg
Izkušen   optik   na   razpolagol
Oglejte si brezobvezno
veliko zalogo najnovejsih
radio aparatov, šivalnih strojev m bkiklov
A. BREWIEC-celje
Telefon  202
Popravila se vršijo strokovno!
Mlklošičeva   ulica   2
Nizke cene
SAVINJSKA POSOJILNICA V ZALCU
REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekočem računu ter jih obrestuje
najugodneje
HMELJARJII   Nalagajte  denar  pri  d o m a ö e m   zavodul
Haöun Poätne hranllnlce ät. 10.994                           Brzojav!: „Posojllnlca"                           Telefon St. 2
BLAGAJNIŠKE   U R E:   ob dolavnlklh od 8. do 12.  In  od 14. do 18., ob nedeljah od 9- do 11-
Urejuje in za kouzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečnik — Ze Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju