List 22.
Kmetijski poduki.
Spisal Jakob Bujault.
Kdor vsako leto polovico svojih njiv za se nože ti ali travnike obdeluje, je dober gospodar; dober gospodar je še tudi, če tretjino (tretji del) za seno-žeti porabi; ena četertina je pa že premalo. #)
v
Ce vsako leto nove zemljiša s travnimi semeni ob-seješ, boš imel vsako leto celin orati; en oral (joh) celine (jiovine) ima za tri druge orale vrednosti.
Gipsaj svoje deteljša; dobro se bo splačalo.
Žita le toliko sej , kolikor zamoreš pognojiti; na-pravljaj si senožeti, redi si živine, dokler moreš vsimu žitu gnojiti, kakor se spodobi.
Ne sej v primeri zemljiša, ki ga imaš, ampak v primeri gnoja, ki si ga napraviš.
Kdor seje brez gnoja, slabo gospodari; njegova kmetija vidama peša, na zadnje ga čaka beraška palica.
Ena krava ali en vol gnoji 800 sežnjev; 10 ovac ravno toliko.
A ko na planjavi 40 oralov poseješ, moraš 30 glav velike živine, 60 pa drobnice dobro kermiti (futratf) in dobro nasteljati.
Je zemlja merzla in mokrotna , moraš na pol več živineJmeti, de boš v stanu gnojiti, kakor je treba.
Češnja in čebule nikdar 2 leti zaporedama naravno tistim kraji ne sadiš; zakaj pa žito večkrat zaporedama na ravno tiste njive seješ ?
Zemlja opeša, če neprenehama žito na-njo seješ, klasje manjši postaja in plevel se množi.
Lepo klasje da bogate žetve.
Sej in sadi mnogoverstne sadeže, ker ne obrodi vsak sadež vsako leto , kakor zeli8.
Krompirja nikdar ne opusti; ako žita ni, tebe in tvojo družino redi, — če je pa žita dovelj, pa tvoji živini v prid pride.
Redi si mnogoverstno živino; se eno ne proda, pa drugo goldinarček privabi.
Kdor za svojo živino skerbi, skerbi za svojo mošnjo.
Pitaj svojo živino , ako jo prodati hočeš; pitana živina zakriva mnoge napake (Talarje).
Sej in prideluj za mnogoverstno živino; vsaka mora živeti in dobro živeti.
Nimam denarja, praviš, de bi si živine redil. —Kupi si telet in jagnet; ako jim dobro strežeš , se v enim letu bolj popravijo, kakor slabo gleštane v dveh. Kmalo boš imel gnoja, z gnojem žita , s žitam denarja — in kmalo ti bo pomagano, ako si priden in šparovin.
Za pijance in postopače ni nikdar dobre letine.
*) Se ve, de za vsaciga kmetovavca to ravnilo ne more veljati,                                                             Vredništvo.