OBČANOM KONJIC ČESTITAMO ZA PRAZNIK Fran Ros: Franko/ovo (12. februar 1945) Meglé jutranje, nizke, temno sive Z zemljé so pile februarski sneg, že kopne lise so odprle njive in bela teža je drsela s smrek, ko v medli dan nenadno zabobnel je skrivnostnih kamionov hrupni bes. Za vozom voz, zakrit in črn, drvel je, prepoln polgole množice teles. Kjer s cesto in potokom se soteska med hribi širi, je sprevod obstal, okrog ga stražila je soldateska, postavljena vrh gozdnatih višav. Fašisti z brzostrelkami pognali so s kamionov se na cestna tla in na povelja mrke te drhali v vozeh se je zganila gmota vsa. Na hrbtih žica vezala jetnikom roké je in po dva družila v par. V očeh je vzplameneval mučenikom, gorel jim z lic je bledi, ostri žar. Na cestni tlak so se na krik biričev valili družno, padali z vozil in se motali iz verig, klobčičev — tu bil je cilj, usodni temni cilj. »V imenu raj ha!« sodba je velela, ki jim prebrana je bila na glas. Tako zdaj kazen ljudstvo bo zadela, ki tujcu ni pokorno na ukaz. Za enega jih mora sto umreti na kraju, kjer je krvavel tiran! Sto talcev mora mrtvih obviseti, da en ubit fašist bo maščevan! Za zver, ki našo ljudsko kri je pila po naši lepi zemlji — sto življenj! Pravico takšno je skovala sila, ki ni pregnusen ji zločin noben. Od vsepovsod štrlijo mitraljezi grozeče na jetnikov bednih sto, ki ob nemočni bolečini, jezi v minute svoje bližnje, zadnje zro. Zvené v bližini krampi in lopate, jetniki drugi jih molče vihte, tam kopljejo za cesto sredi trate tovarišem široki jami dve. In veje stari jablani vzdrhtijo, ko v njih zastane prvim štirim dih. Tam v zankah z lici nemimi visijo. Ptič preleti sotesko, črn in tih. »Banditi, k jablanam naprej, hitreje!« Iz vrste stari zre Ivan Skalè. Zdaj sin njegov omahnil bo pod veje in ga roké zgrabile bodo zle. Obema se še srečata pogleda. Usoda kruta ti je, mili sin, oči so ti temné in lica bleda! In oče gleda naj njegov pogin, še preden sam sledi mu! Bolečina očetu reže kakor nož srce. Ozre se kvišku: Tam v meglah planina v nebo svobodno svoje pne vrhe. Ivan Skalé se skloni pod bolestjo, ki mu razbija um, slepi oči, a že vzravna se z vročo spet zavestjo, poslednje sile srd mu zjekleni. »Morilcem smrt!« skozi zobé izdavi, odtrga se, iz vrste plane v beg. Korakov dvajset — pa bo tam v goščavi ali pa mrtev naj se zruši v breg! Ta hip se mitraljez vanj zahohoče in vrže v prsi besen mu rafal. Na jasi klecne in srce, še vroče,* s krvjo tali belino snežnih tal. Na vejah jablan tiho tam visijo nesrečni talci — eden manj ko sto in usta tudi stotemu molčijo, ki dotrpel je bol do kraja vso. Tovariši so jami izkopali za mrtve, ki jih snemajo z dreves, in na povelje rabeljske drhali jim oblačila jemljejo s teles. In zajecé razsrjeni gozdovi, vihar s Konjiške gore v njih šumi. - Priklanjajo se smreke nad grobovi, junakov mučenikov sto v njih spi. Ko spet zemljo zapadejo snego vi, na vsakem grobu hrastov križ stoji, objemajo tribarvni ga trakovi, napis mu o junakih govori. Ustavljajo se tukaj partizani, ko gonijo sovražnika z gorá. Mrtvi vedo, da bodo maščevani, in jim srce potihoma igra. Vsak dan tu zemlja znova se razcveta v zelenju mladem, v žaru prvih rož, ki roka žulj ava zené, dekleta polaga jih na grob stotine mož. Blešče se v soncu pohorski vrhovi, vihar pomladni je razgnal meglé. Bude se iz demávice gozdovi, v drevesih rosno pop j e se napne. A veje tam, ki žrtve so nosile, odžagane leže na travnih tleh. Nikdar ne bodo živim več rodile sadu, ki jesti ga bilo bi greh. Zašije maj svobode in vstajenja, svetlobe prst dotakne se grobov, iz njih sokovi skritega življenja prelivajo se v cvet, mogočen, nov. Frankolovo, kraj bridkega spomina, ob tebi solza naj se še iskri! Naj sveta nam ostane veličina junakov, ki za nas so v smrt odšli! Svobodni veter čez grobove veje in kakor tiha pesem boža jih, pod rušo zakopana srca greje — to domovine je ljubeči dih. V nesmrtni slavi naši mučeniki naprej živeli bodo večne dni. Njim naša dela bodo spomeniki, naj z njimi domovina jih slavi! OD ROGLE DO PAŠKEGA KOZJÀKA KONJiŠKA OBČINA DANES IN NEKOČ - PRAZNIK V SPOMIN NA TRAGIČNI DOGODEK PRED 25 LETI Obči a Slo\enske Konjice Опнеда enega najbolj slikovi- tih predelov, kjer se obrobje Alp križa z vplivi panonske nižine. Z zgornjo Dravinjsko dolino se proti zapadu zajeda v znaCilno prelomnico med Pohorjem in karavanškim svetom, ta pa se natlaljuje preko Paškega Kozjaka, Ste- Konjiške gore proti Bo- fu. Pokrajini daje svojo po- dobo »ravinja s pritoki. Konjiška občina se mite- po slemenih od Rogle na Pohorju preko Paileškega vr- po razvodnici med Dra- ^'"io in Oplotnico, zahodno »d Tepanja proti potoku do izliva v Dravinjo J" od tod proti hribovju Ma Lipoglava, po slemenih juziio od Konjiške gore do /-Sornjega Slemena, dalje od vasi Sojek proti |J»№lpniku (1014 metrov), od t V pa do soteske pri grobo- ¡^•i talcev v Stranicah preko rha Stenic na Paški Kozjük '«tališče 1273 metrov). Pinlio območje občine J '"Je 22.234 hektarov ali 222 W ^ kilometrov. od Je 55,3 odstotka gozclna- trav^J'''"' odstotka oUst tt"'' pašnikov, 16,5 ^ otka njiv, 2,6 odstotka ^^roa^ vinogradov, hektar površin je 757 vse'1 ^^ odstotka. Od kot' čS.''^'" i''' iP nekaj več K v družbeni lasti, območju občine živi da- nes 19.050 prebivalcev, kar pomeni 82 prebivalcev na kvadratni kilometer. V indu- striji je zaposlenih blizu 3700 ljudi, 371 pa v negospodar- skih dejavnostih, v občini je dalje 22 krajevnih skupnosti, 15 šol, ki imajo nekaj več kot 3000 učencev, in 106 kilome- trov cest IV. reda. Največja industrijska iwd- jetja so usnjarski kombinat KONUS, tovarna kovanega orodja v Zrečah, tovarna usnjarskih strojev KOSTROJ, opekarna Loče, Lesno i.idu- strijsko podjetje in tovarna kovinskih izdelkov v Vitanju, v močno kmetijsko organiza- cijo prerašča tudi konji.ška kmetijska zadruga. Večina prebivalcev konjiške občine je sodelovala v NOB. Prvi partizani so se tu poja- vili že 1941. leta, v glavnem So bili to rudarji iz Stranic, Liboj in Velenja. Leta 1943 so pričeli prebivalci množič- no odhajati v NOV, mnoge hiše so dale po 2 ali 3 borce, od katerih jih je bilo največ v Pohorski in Tomšičevi bri- gadi. Na ЛТаИ .gori je bila posto- janka kurir,jev TV 33, ki .je vzdrževala zvezo s Pohorjem, Savinjsko dolino in Dravinj- skim poljem. Tu se je zadr- ževalo kakih 20 kurirjev. Na Konjiški gori je bila vojaška stanica S 7. S Konjiške go- re na Malo goro ,je 14. febru- arja 1944 opravila svoj pohod tudi XIV. divizija. Domačini so ranjencem in onemoglim borcem radi nudili prenoči- šče. Pri prehodu čez cesto so skušali Nemci diviziji an- diti odpor, vendar ga je v ju- rišu ta odbila in se v treh kolonah pomikala proti gra- du Lindek, kjer je naslednje- ^a dne odbijala napade Nem- cev in vermanov. Od tod se je XIV. divizija potem pre- bila preko Socke pri Vitanju na PaškI Kozjak. 3. febi4iarja 1945 so borci Bračičeve bri,4;ade, ki jih je vodil komandant .Milenko v soteski Tesno pri Sodinovi žagi pokončali hitlerjevskega кгл'п1ка »kreisführerja« Dorf- meistra iz Celja. Kot repre- sali,je so gestapovci izvedli enega svojili najgnusnejših zločinov: 12. februarja istega leta, tako rekoč na pragu svobode, so v Stranicah, v zaselku Graben, na jablane ob cesti obesili 100 talcev. Pripeljali so jih zveza,ne s tre- mi kamijoni iz celjskega, mariborske.ça in trboveljske ga zapora, jim prebrali smrt- no obsodbo in opravili svoj krvniški posel. Mrtve talce so zmetali v dve ,janii. k.jer sta zdaj ufe.jeni grobišči. V spomin na ta kr\'avi do- godek ргавпије konjiška ob- čina vsako leto svoj občinski praiiiik. Praznu.je ga skupaj z vsemi tistimi, ki hitlerjev- ske.ga zločina ne bodo nikoli pozabili! >I()TIV IZ SLOVENSKIH KONJIC Foto: B.S. PROGRAM PRIREDITEV 12. februarja ob 10. uri slavnostna seja občinske skupščine in občin- skega odbora ZZB NO\% zdnižena s kulturnim pro.gramom v Domu kulture. ob ll.uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Ive Subita ob 12. uri otvoritev razstave »Po poteh XIV. divizije« v Domu kulture ob 19. uri komedija v treh dejanjih Petra Ustinova Komaj do srednjih vej. Uprizoritev je pripravila Drama SNG iz Maribora.