p R E il I $ ,u.f.-j,.n--go. „ NEUSKLAJENA ZAKONODAJA IN UGOTAVLJANJE INVALIDNOSTI Spreminjanje zakonodaje in očitno nepovezano delo ključnih akterjev pri pripravi določenih za- konskih sprememb je v slovenski prostor prineslo nekatera neskladja v sistemu ocenjevanja inva- lidnosti. Problem neskladnosti delovanja posameznih komisij za ocenjevanje invalidnosti v Sloveniji bom predstavila iz zornega kota strokovnih komisij za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe (v nadalje- vanju SK) po Zakonu o usposabljanju in zaposlo- vanju invalidnih oseb (v nadaljevanju ZUZIO), ki delujejo pri Zavodih RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ). Člani SK po ZUZIO se tako v zadnjem času upravičeno srečujemo z mnogimi vprašanji in dilemami pri svojem delu. ZUZIO velja od leta 1976, v tem času pa se je zakonodaja s področja zaposlovanja, pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja, socialnega var- stva in drugih področij, ki so povezana z usposab- ljanjem in zaposlovanjem invalidov, bistveno spre- menila. ZUZIO določa, da se »s tem zakonom urejata usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ki zaradi svoje telesne ali duševne prizade- tosti potrebujejo pri usposabljanju in zaposlovanju posebno strokovno pomoč in ki imajo pravico do posebnega družbenega varstva, nimajo pa tega varstva kot invalidne osebe zagotovljenega po dru- gih predpisih«. V ta namen je lahko bil brezposel- nim osebam, ki niso imele možnosti pridobiti sta- tusa invaHda po drugih predpisih, priznan status invaHdne osebe po ZUZIO, če je šlo za tolikšno prizadetost, da je vplivala na zmanjšano delovno zmožnost. S tem statusom so se lahko brezposelne osebe prednostno vključevale v programe poklic- ne rehabilitacije in vse druge programe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ). Osebe s statusom invalida so bile in so še vedno ciljna skupina pri vključevanju v vse programe. Danes je po členu 4. b. Zakona o zaposlovanju in zavaro- vanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju ZZZPB) vključitev v programe APZ temeljna pra- vica vseh brezposelnih oseb. Program APZ za leto 2002 pa pri vsakem ukrepu določa ciljne skupine, ki se lahko vključujejo v določene ukrepe. Če je torej vključitev v ukrepe APZ pravica vseh brez- poselnih oseb in če so ciljne skupine za vključitev v posamezne programe vnaprej določene, se po- gosto vprašamo, ali je status invalidne osebe po ZUZIO sploh smiselno priznavati. Poleg tega vemo, da za vse življenje zaznamujemo tiste, ki pridobijo omenjeni status, in da je trend v svetu »zmanjšanje invalidizacije«, zlasti take, pri kateri osebe s priznanim statusom ne pridobijo posebnih pravic in ne uživajo posebnega družbenega var- stva, kot govori ZUZIO. V praksi se dogaja, da invalidske komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) obravnavajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravic. V takih primerih priznajo kategorijo invalidnosti brez pra- vic in s tem opravijo ocenitev, ki je po ZUZIO v pristojnosti SK. SK je lahko na podlagi ustrezne dokumentacije brezposelno osebo tudi ocenila kot trajno ali za- časno nesposobno za pridobitno delo. V takih pri- merih se je brezposelna oseba na podlagi izdanega sklepa lahko odjavila iz ZRSZ in uveljavljala ustre- zne pravice na centru za socialno delo. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu je v svojem 33. členu določil, da trajno nezmožnost ugotavlja (samo) invalidska komisija po predpisih ZPIZ. V primeru, da se brezposelna oseba, ki je bila po ZUZIO na SK, ocenjena kot nesposobna za pridobitno delo, odjavi iz ZRSZ, na centru za socialno delo ne more uveljavljati pravice do trajne denarne socialne pomoči. Pred- hodno si mora še iz invalidske komisije pri ZPIZ pridobiti ustrezno dokumentacijo. Postopki se torej podvajajo, delo SK po ZU- ZIO pa se je z Zakonom o spremembah in dopol- nitvah Zakona o socialnem varstvu in načinom delovanja invalidskih komisij po ZPIZ, povsem izničilo. Pri pripravah nove zakonodaje in pri sprerai- 189 PREMISLEK njanju že obstoječe bi bilo nujno potrebno inter- disciplinarno sodelovanje, da ne bi prihajalo do neskladij, podvajanja in posledično neprijetnih situacij, v katerih se najslabše počutijo vedno obravnavane osebe. Andreja Črnko LITERATURA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999), Ur. 1. RS, 106/99. ' /. - Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (1976), Ur. 1. SRS, 18/76. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (2001), Ur 1. RS, 26/01. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (1998), Ur.LRS,69m. 190