Letnik 1908.
1 Gl
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVI — Izdan in razposlan dne 27. marca 1908.
Vsebina: Št. 55. Razglas o podelitvi dopustila za lokalno železnico s pravilnim tirom od Friedberga v Aspang in o izpremembi dopustilnih določil za lokalni železnici od Fürstenfelda v Hartberg s krilom v Neudau in od Hartberga v Friedberg.
Oddelek I.
55.
Razglas ministrstva za železnice z dne 23. marca 1908.1.
o podelitvi dopustila za lokalno železnico s pravilnim tirom od Friedberga v Aspang in o izpremembi dopustilnih določil za lokalni železnici od FUrsten-felda v Hartberg s krilom v Neudau in od Hartberga v Friedberg.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „Lokalna železnica Fürstenfeld—Harlberg(—Neudau)“ v Gradcu dopustilo za gradnjo in obrat lokalne železnice, ki jo bo izvršiti kakor glavno železnico drugega reda s pravilnim tirom od Friedberga v Aspang po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ter zakonov z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), z dne 24. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 210) in z dne 19. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. G9).
Iz tega povoda so se dopustilne pravice in dolžnosti imenovane delniške družbe novo ustanovile, ustrezno izpremenjenim razmeram, tako:
§ 1.
Določila §§ 1 do vštevši 4 in tO Najvišje do-pustilnice z dne 22. julija 1890.1. (drž. zak. št. 163) za lokalno železnico od Fürst» nfelda v Hartberg s krilom v Neudau ter določila §§ 1, 7 in 8 dopu-stilnice z dne 28. septembra 1901. 1. (drž. zak. št. 150) za lokalno železnico od Hartberga v Friedberg ostanejo tudi nadalje v moči; pač pa izgubé moč določila §§ 5 do vštevši 9 in J1 do vštevši 15 Najvišje dopustilnice z dne 22. julija 1890. 1. (drž. zak. št. 1G3), potem §§ 2 do vštevši G in 9 do vštevši 14 dopustilnice z dne 28. septembra 1901. 1. (drž. zak. št. 150) ter razglasa c. kr ministrstva za železnice z dne 19. avgusta 1907.1. (drž. zak. št. 21G) o dopolnitvi dopustilnice z dne 28. septembra 1901. 1. (drž. zak. št. 150) za lokalno železnico od Hartberga v Friedberg.
§ 2.
Za lokalno železnico od Friedberga v Aspang uživa družba v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
(SlovonUoh.)
43
§ 3.
Gradnjo železnice od Friedberga v Aspang je dovršiti najdalje v treh letih, računaje od današnjega dneva. Dodelano železnico je izročiti takoj javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo ter da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ družba na zahtevo c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 4.
Da izdela železnico od Friedberga v Aspang, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeli družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 5.
Gradnja železnice od Friedberga v Aspang se po zaukazih, ki jih izdâ c. kr. železniško ministrstvo o tem, izvrši pod neposrednjim vodstvom in nadzorom c. kr. železniškega ministrstva, oziroma službenega mesta, od njega v to odrejenega.
Gradnja in dostavke naj se oddajajo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposrednjo ingerenco vlade in, kolikor se da, po pogojih, navadnih pri gradnjah državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajajo ločeno od dobave novcev. Vse gradivo, nadalje obratila, šine in druge železnične sestavine ter vsi opremni predmeti se morajo nabaviti izključno iz domačih delavnic.
Izjemo od tega določila more dovoliti c. kr. ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom tedaj, če bi se dokazalo, da bi domače
delavnice ne bile v stanu zadevne dostavke izvršiti po enakih pogojih gledé cene, kakovosti in časa dostave, kakor to ponujajo inozemske delavnice.
Pri gradbenih delih je dajati delo predvsem domačim delovnim močem.
Oddelek II.
§ 6.
Za lokalni železnici Hartberg—Friedberg in Friedberg—Aspang, združeni v enotno podjetje, za kateri je po zaukazu c. kr. ministrstva za železnice pisati samostojen enoten obratni račun, dovoljuje država po zakonih z dne 1. julija 1901.1. (drž. zak. št. 85), z dne 19. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 69) in z dne 6. marca 1907. 1. (drž. zak št. 73) poroštvo letnega skupnega čistega donosa, ki je enak potrebščini za štiriodstotno obrestovanje s po-črtežno razdolžno kvoto v nastopnem oznamenjenih prednostnih zajmov, in sicer:
a)	na lokalni železnici Hartberg—Friedberg zagotovljenega prednostnega zajma v nominalnem znesku 4,230.000 K, ki ga je razdolžiti najdalje do 1. dne avgusta 1976. L;
b)	prednostnega zajma, ki se vzprejme na novo za založbo nastale večje potrebščine gradbene glavnice te proge in razdolži najdalje do 1. dne avgusta 1976.1., v tistem nominalnem znesku, ki ga svoj čas določi državna uprava in ki je potreben za nabavo efektivnega zneska 1,600.000 K, in
c)	prednostnega zajma, ki se vzprejme za gradnjo lokalne železnice od Friedberga v Aspang in se razdolži do 1. dne avgusta 1976. L, v tistem nominalnem znesku, ki ga svojčas določi državna uprava in ki je potreben za nabavo zneska 14, 988.000 K v gotovini.
§ 7.
Od letnega skupnega Čistega donosa, s poroštvom zagotovljenega po § 6, je porabiti tisti znesek za razdolžbo tam omenjenih prednostnih zajmov, ki ga določi državna uprava po razdolžnih načrtih, ki jih je ona odobrila, oziroma jih odobri.
§ 8.
Doplačilo, ki ga mora državna uprava plačati zaradi prevzetega poroštva (§ 6), je treba izplačati
zadnji čas tri mesce po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo pa za pogojeno obrestovanje in za po-črtežno razdolžbo zajmov ob dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, popravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, dajal delna plačila tudi poprej, ako vloži družba dotično prošnjo šest tednov poprej, nego izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, ki ga bo predložiti kolikor moči v treh mescih po preteku obratnega leta, da so bila predplačila odmerjena previsoko, naj družba precej vrne dobljeni presežek.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§ 9.
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor s predplačilom, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar preseže čisti donos železnic zagotovljeno letno vsoto, tedaj se bo moral dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo danega predplačila z obrestmi vred tako dolgo, dokler se ne odplača popolnoma.
Pri tem je opravljati dospele obresti, preden se vrnejo predplačila.
Terjatve države iz takih predplačil ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko mine dopustilo ali ko se odkupijo železnice, je opraviti iz še ostajajoče imovine podjetja, h kateri spada zlasti tudi odškodnina, ki se plača za odkup (točka 18).
§ 10.
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih in vnanjih borzah, eventualne kuponske kolkovnine in davki, ki jih bo moralo plačevati podjetje po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun za potrošni postavek.
Isto velja o kakih upravnih prispevkih, ki jih bo plačevati za prednostne zajme, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo plačevati posojajočemu finančnemu zavodu.
Za državna doplačila ne bo plačevala družba nikakega davka.
§ 11.
Obrat železnic, ki se obravnavata v tem oddelku, bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun družbe država, in družba bo mo-morala upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo iz tega obratovanja, eventualno se določijo s poprečnim zneskom. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo porazumno z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in družbo.
Pri tem se državni upravi pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, kakor tudi razredbo blaga in vsa postranska določila, ki se tičejo prevažanja tovorov, potem ustanavljati vse oprave železniškega podjetja za javne službene stroke, posebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se na vsakčas obstoječe prometne potrebe dotlej, dokler se v resnici rabi državno poroštvo ali dokler še niso poplačana poroštvena predplačila, ki jih je dala država.
Po preteku tega časa se mora družba ravnati po zadevnih določilih v obratni pogodbi.
Uredba tarif za osebe in blago ter opravil za javne namene pa je vsakčas pridržana zakonodaj-stvu in družba se mora podvreči taki uredbi.
Oddelek III.
V ostalem naj veljajo za lokalne železnice od Fürstenfelda v Hartberg s krilom v Neudau, od Hart-berga v Friedberg in od Friedberga v Aspang naslednja enotna določila:
§ 12.
6. Družbi se je ob gradnji in obratu železnic držati vsebine tega razglasa in dopustilnih pogojev in drugih ukazil, postavljenih po c. kr. ministrstvu za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa obratni red za železnice z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz
1.	1852.), potem zakonov in ukazov, ki se morda dadö v bodoče.
43*
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno c. kr. ministrstvu za železnice, in na to stran bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ c. kr. ministrstvo za železnice.
§ 13.
Družba ima pravico, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, poleg prednostnih zajmov, določenih za založbo gradbenih stroškov in nastale večje potrebščine gradbene glavnice lokalne železnice Hartberg—Friedberg, za napravo lokalne železnice od Friedberga v Aspang vzprejeti nadaljnji eventualno v delne zadolžnice razdeljen prednostni zajem, ki ga bo obrestovati s štirimi odstotki in razdolžiti naj-dalje do 1. dne avgusta 1976. L, v tistem nominalnem znesku, ki ga določi državna uprava.
Ti prednostni zajmi naj se oddajajo po ukazilih državne uprave.
Prednostna dividenda, ki gre družbenim prednostnim delnicam prve kategorije pred prednostnimi delnicami druge kategorije in osnovnimi delnicami, nadalje prednostnim delnicam druge kategorije pred osnovnimi delnicami, se ne sme odmerjati višje nego s petimi odstotki ; pri tem pa ne bodi doplačil iz donosov poznejših let.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnic, vštevši nabavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneskov za dobavo gradivnih zalog in blagajniških dotacij, ki jih ustanovi državna uprava, pri-števši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in če se stroški izkažejo pravilno.
Vso napravno glavnico je treba razdolžiti v času, dokler traja dopustilo, po razdolženem načrtu, ki ga odobri državna uprava.
Obrazci prednostnih obligacij, ki se izdadd, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ H.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife, odprav-ljaje osebe in reči, se bo v tem oziru ter gledé po-lajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo veljala vsakčas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in na črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore.
Družba se zavezuje, da pristopi k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, nadalje da pristopi k vsakčas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske ter k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 18 71.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je treba na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za družbo moč in veljavo z dnem, katerega se prične po imenovanih železnicah obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za družbo veljavnost tedaj, kadar se ji priznanljo uradno.
Te dolžnosti ima družba le toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj teh prog in na olajšila, podeljena zaradi tega gledé naprave, opreme in vrste obrala.
Družba je dolžna, oddajaje službe se ozirali v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marino in deželne hrambe.
g 15.
Družba je dolžna ustaviti obrat imenovanih železnic v primeru mobilizacije in vojne vsak čas brez pravice do odškodnine toliko in dotlej, kolikor in dokler bi vojaško oblastvo spoznalo, da je to potrebno za premikanje krdel ali za druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo eventualno skupno rabi železnica.
§ 16.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojakov.
§ 17-
Družba ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), državni upravi na njeno zahtevanje vsakčas dopuščati skupno rabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljanih železnicah ali posameznih njihovih kosih.
§ 18.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščene železnice vsakčas odkupiti po nastopnih določilih:
1. Odškodnina, ki jo je dati, če se železnice odkupijo, bodi v tem, da država namesto družbe prevzame, da sama plača v točki 0 oznamenjene prednostne zajme in kake druge po družbi z odo-brilom državne uprave v založbo vštevnih napravnih stroškov vzprejete hipotekarne zajme v zneskih, ob času odkupa še ne razdolženih, in da plača vrhu lega znesek v višini delniške glavnice, v kolikor bi ta še ne bila razdolžena v času odkupa, v gotovini ali v državnih zadolžnicah; od tega plačila pa je odbiti, toda ne kraté po pravilih določenega polnega poplačila družbenih prednostnih delnic lit. a), kake terjatve države iz nepoplačanih poroštvenih predplačil z obrestmi vred (glej oddelek II, § 9).
Zadolžnice je računati pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Plačavši v št. 1 predpisano odškodnino, pride država po odkupu železnic in z dnem tega odkupa brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki po odobrilu državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajuične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in družbina postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso že bile uporabljene namenu primerno z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki naj se zgodi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči družbi najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se odkupijo železnice;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki morajo bodi si kot pritiklina železniškega podjetja, bodi si v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo plača država železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše poprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1) s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, vio-čivŠi odkupno izjavo ob enem postaviti posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje počenši od časa odkupne izjave pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali povzročujejo trajno obremenitev.
5.	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja v fizično posest prevzeti oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bodo odkupljene železnice obratovale za račun države, in potemtakem so odslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do gorenjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 3) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, na zahtevanje državni upravi na razpolago dati pravne listine, ki bi bile v ta namen morda še potrebne ž njene strani.
§ 19.
Doba dopustilnih pravic in dolžnosti družbe in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa za imenovane železnice na čas do 22. dne julija 1980. 1., ter mine po izteku tega roka.
S pogoji, navedenimi v § 22, sme državna uprava izreči, da so izgubile dopustilne pravice in dolžnosti družbe moč tudi pred iztekom gorenjega roka.
§ 20.
Ko minejo dopustilne pravice in dolžnosti družbe in tistega dne, ko minejo, preide brezod-
platno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščenih železnic in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno porabljene z odo-brilom državne uprave.
Ko minejo dopustilne pravice in dolžnosti družbe, in pa tudi, ko se odkupijo železnice (točka 18), obdrži družba last reservnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katere si je družba zgradila ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pritiklina železnic.
§ 21.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da je gradnja železnic in pa obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo in posebno po nadzornikih, na stroške družbe pošiljanih — kakorkoli se ji zdi primemo — pregledovati, da se gradnja izvaja po projektu in po pogodbi.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, ima tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primemo, hoditi v seje upravnega svèta ali drugega zastopa, ki bo posloval za predstojništvo družbe, ter v obče zbore, in tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne morda zakonom, dopustilnim določilom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javnim koristim ; toda v takem primem je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja mora družba za lokalno železnico Fürstenfeld—Hartberg (—Neudau) z ozirom na breme, ki nastane s tem opravilom, plačevati v državno bla-gajnico letno poprečno vračilo, katerega visokost določi državna uprava, oziraje se na obseg podjetja.
Družba se odvezuje zaveznosti, izrečenih v § 89 redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.) gledé povračila večjih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzorovanju in gledé dolžnosti, da zastonj nabavi in vzdržuje uradne prostore.
§ 22.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dopustilne dolžnosti ali
v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da so dopustilne pravice izgubile moč še pred iztekom dopustilne dobe (§ 19). Zlasti se sme izreči, daje dopustilo izgubilo moč še pred potekom v § 19 ustanovljene dopustilne dobe, če se ne izpolnjujejo družbene dolžnosti gledé dovršitve gradnje in začetka obrata, ako bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §11, lit. b, zakona o dopuščanju železnic.
Derschatta s. r
Državni zakonit
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, L okraj, Seilerstätte št. 24 tudi v letu 1908 v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1908 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni- okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.		za . .	. . 4 K	20 h	Letnik	1869.	za .		. . 6	K	—	h	Letnik	1889.	/.a			. 6	K — h
•	1850.	p	•	•	• • 10,	50 ,	P	1870.	p •*		. . 2	1»	80	»	W	1890.	n			. 5	, 40 ,
»	1851.	» • •	• • 2,	60 ,	P	1871.	p	•		. . 4	»	—	P	p	1891.	»			. 6	j»	ji
*	1852.		• • 5,	20 ,	P	1872.	» •		. . 6	P	40	_	P	1892.	n			. 10	» «
	1853.		. . 6,	30 .	»	1873.	•		. . 6	P	60	p	p	1893.	p			. 6	v ~	J)
•	1854.	» •	. . 8,	40 ,	P	1874.	p	•		. . 4	P	60	P	P	1894.	p			. 6	» >»
p	1855.	»	• • 4,	70,	t	1875.	p	•		. . 4	P	—	p	P	1895.	p			. 7	p ~p
p	1856.	p	•	• • 4,	90,	P	1876.	p •		. . 3		—	T		1896.	p			. 7	p	•
9	1857.	p	•	•	. • 5,	70 ,	P	1877.	p		. . 2	P	—	P	P	1897.	p			. 15	p	j»
*	1858.	p	•	•	• • 4,	80 ,	P	1878.	p	•		. . 4	P	60	P	P	1898.				. 6	j»	p
P	1859.	» •	• • 4,	P	P	1879.	rt		. . 4	P	60	P	P	1899.	p			. 10	p	’ n
P	1860.	p •	•	. . 3,	40,	P	1880.	p	•		. . 4	P	40	P	P	1900.	p			. 7	t	p
P	1861.	p	•	•	. . 3,	*1	P	1881.	p	•		. . 4	P	40	P	p	1901.	p			. 6	p	~ p
P	1862.	p •	•	• • 2,	80 ,	rt	1882.	p	•		. . 6	P	—	P	P	1902.	p			. 7	. 50 ,
1	1863.	p	•	. . 2.	80 ,	p	1883.	p		. . 5	P	—	P	P	1903.	p			. 9	P	1*
*•	1864.	rt •	•	• • 2,	80 ,	p	1884.	p	•		. . 5		—	P	P	1904.	p			. 5	P	v
P	1865.	p	•	•	• • 4,	— „	p	1885.	v		. . 3	P	60	r	P	1905.	p			. 6	P	"
P	1866.	p	• • 4,	40 ,	p	1886.			. . 4	P	60	p	P	1906.	p			. 12	
P	1867.	p	•	• • 4,	P	p	1887.	p		. . 5	rt	—		P	1907.	p			. 13	n 	 n
P	1868.	p	•	•	• • 4,	P	p	1888.	p		. . 8	p	40	p							
	Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši									1. 1870. se dobivajo po						istih		cenah, kakor	
nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa ao mu (lošli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini